Ob upoštevanju državnih predpisov in seznanitvi pristojnih državnih ustanov ter z namenom preprečitve širjenja epidemije COVID-19 in ohranitve zdravja vernikov slovenski škofje ordinariji sprejemamo naslednja navodila:

I. Navodila za župnije iz statističnih regij, ki so z vladnim odlokom glede zajezitve epidemije Covid-19 označene rdeče

1. Svete maše z ljudstvom so do nadaljnjega odpovedane. Dovoljene so zasebne maše duhovnika brez vernikov.
2. Dovoljena je individualna duhovna oskrba vernikov.

• Zaradi izrednih razmer lahko verniki, ki se ne morejo udeležiti svete maše, prejmejo sveto obhajilo izven obreda svete maše (prim. rimski obrednik Sveto obhajilo in češčenje evharistične skrivnosti izven maše, Ljubljana 1975).
• Duhovniki lahko določijo in pravočasno oznanijo posamezne ure (še posebej ob nedeljah), ko lahko vernikom (posameznikom in družinam) podelijo sveto obhajilo in blagoslov, verniki pa lahko darujejo za potrebe Cerkve in prejmejo oznanila.
• Udeležba pri individualni duhovni oskrbi je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.
• Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore.
• Ob vstopu v prostor si mora vsak razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in ohranjati dva metra medosebne razdalje (to ne velja za družine in člane istega gospodinjstva).
• Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.
• Če je mogoče, naj verniki zapustijo cerkev pri drugem izhodu oz. vhodu.

3. Cerkve naj bodo odprte za osebno molitev vernikov. Naenkrat je lahko v cerkvi največ deset vernikov, ki upoštevajo določila za preprečevanje epidemije.

4. Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti.

5. Krsti, poroke, prva sveta obhajila, birme in druge župnijske slovesnosti so preloženi na čas, ko se bo epidemiološko stanje izboljšalo oz. ko bo preklican vladni odlok.

6. Cerkveni pogrebi so dovoljeni z upoštevanjem državnih navodil.

7. Kateheza (verouk) se za vse razrede do nadaljnjega izvaja na daljavo. Kateheti po navodilih Slovenskega katehetskega urada pripravijo snov za pouk osnovnošolske kateheze (verouka) po spletu. Župnik spremlja in tedensko preverja potek kateheze na daljavo.

8. Vsa župnijska srečanja (duhovne vaje, zakonske skupine idr.) se izvajajo na daljavo.

II. Navodila za župnije iz statističnih regij, ki so z vladnim odlokom glede zajezitve Covid-19 označene oranžno

1. Sveta maša

Do nadaljnjega vse svete maše potekajo z največ deset verniki. V število deset so vključeni verniki in duhovnik. Prednost pri udeležbi imajo tisti, ki so darovali za mašni namen.

Pri svetih mašah z omejenim številom vernikov so vsi dolžni upoštevati naslednja navodila:

a) Svete maše so lahko samo v cerkvah ali kapelah, izjemoma v drugih prostorih.

b) Udeležba pri svetih mašah je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.

c) Vsak, ki vstopi v sakralni prostor (cerkev, kapelo, dvorano, kjer poteka bogoslužje itd.), je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore.

d) Ob vstopu v prostor si mora vsak razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in ohranjati dva metra medosebne razdalje (to ne velja za družine in člane istega gospodinjstva).

e) Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.

f) Verniki morajo udeležbo pri sveti maši predhodno najaviti duhovniku (npr. po telefonu, e-pošti, spletnem obrazcu itd.).

g) Vsi prisotni morajo pri vstopu v cerkev oddati svojo telefonsko številko. Duhovnik hrani telefonske številke 30 dni in jih na zahtevo izroči pristojnim državnim ustanovam (NIJZ, policija).

h) Vsi prisotni (udeleženci in duhovnik) morajo ves čas obreda nositi maske, vzdrževati medosebno fizično razdaljo vsaj dva metra in pri prihodu ter odhodu razkužiti roke.

i) Med duhovnikom in verniki naj bo med sveto mašo razdalja vsaj tri metre (razen pri svetem obhajilu).

j) Med sveto mašo ni zborovskega in ljudskega petja. Izjemoma lahko pri sveti maši sodeluje organist.

k) Duhovnik ima med sveto mašo pokrite ciborije s hostijami za vernike.

l) Rokovanje ob pozdravu miru se opusti.

m) Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Delivec obhajila pri obhajanju nosi masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.

n) Darove za cerkev verniki oddajo v za to določen nabiralnik (košaro).

Po sveti maši je cerkev treba obvezno temeljito prezračiti.

Cerkve naj bodo odprte za osebno molitev vernikov. Naenkrat je lahko v cerkvi največ deset vernikov, ki upoštevajo določila za preprečevanje epidemije.

2. Sveti krsti, poroke, sveta obhajila, birme, spovedovanje ter cerkveni pogrebi

1. Do nadaljnjega so dovoljeni samo sveti krsti (izven svete maše), poroke in cerkveni pogrebi v zasebnem krogu do deset oseb (vključno z duhovnikom). Pri tem veljajo enaka navodila kot za obhajanje svetih maš.
2. Podelitev zakramentov prvega svetega obhajila in svete birme je prestavljena na čas, ko bodo zdravstvene razmere to dopuščale oz. ko bo preklican vladni odlok.
3. Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti.

3. Kateheza (verouk), javne pobožnosti, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji, župnijske slovesnosti, karitativne ustanove in duhovni seminarji

1. Do preklica je v župnijah, ki so v oranžnih statističnih regijah, dovoljeno izvajanje kateheze (verouka) v skladu z državnimi pravili za osnovne šole.
2. Dovoljeno je izvajanje kateheze (verouka) do vključno petega razreda osnovne šole. Za ostale razrede se kateheza izvaja na daljavo. Kateheti po navodilih Slovenskega katehetskega urada pripravijo snov za pouk osnovnošolske kateheze (verouka) po spletu. Župnik spremlja in tedensko preverja potek kateheze na daljavo.
3. Pastoralna in župnijska srečanja do deset oseb so dovoljena pod pogojem, da udeleženci ves čas nosijo zaščitne maske, ohranjajo varnostno razdaljo dva metra in imajo nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.
4. Do nadaljnjega so preklicana vsa dovoljenja za izvedbo duhovnih seminarjev in predavanj, ki jih izvajajo škofje, duhovniki, redovnice ali redovniki in laiki iz Slovenije ali tujine.
5. Do nadaljnjega pogostitve ob verskih oz. pastoralnih dogodkih niso dovoljene.
6. Karitativne ustanove delujejo v skladu z navodili, ki jih izdajo njihova vodstva, ob upoštevanju državnih predpisov.

III. Splošna določila, ki veljajo za vse župnije v Sloveniji (v oranžnih in rdečih statističnih regijah)

1. Škofje vsem vernikom, ki se ob nedeljah ne morejo udeležiti svetih maš, podeljujejo odvezo od nedeljske dolžnosti (prim. ZCP, kan. 1245).
2. Verniki, ki se ne bodo udeležili nedeljske svete maše, naj le-to spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo,posvetijo čas molitvi, branju Božje besede ali dobrim delom (prim. ZCP, kan. 1248, § 2). Kjer je mogoče, se lahko udeležijo svete maše med tednom.
3. Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev ali kapelo mora biti umaknjena. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo. Duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
4. Ko verniki prihajajo v sakralni prostor za bogoslužje ali za zasebno molitev in odhajajo iz njega, naj upoštevajo medosebno razdaljo.
5. Med sveto mašo ali drugim bogoslužjem zadrževanje v zakristiji ni dovoljeno več kot eni osebi.
6. Duhovnik, ki je prehlajen, ima vročino oziroma kaže druge simptome bolezni, ne sme maševati z udeležbo vernikov in voditi drugih obredov.
7. Duhovniki naj ne prenašajo svetih maš po spletu. V veljavi ostanejo obstoječi prenosi svetih maš po televiziji (TV Exodus, TV Slovenija itd.) radiu (Radio Ognjišče, Radio Slovenija itd.) in spletu, ki so namenjeni starejšim in bolnim ter tistim, ki se ne morejo udeležiti svete maše v cerkvi. Župniki pa lahko po elektronskih medijih nagovorijo svoje vernike, z njimi molijo in jih spodbujajo, da bodo čas preizkušnje lažje preživeli.
8. Na praznik vseh svetih, 1. novembra, in spomina na verne rajne, 2. novembra, letos na pokopališčih in v cerkvah niso dovoljena bogoslužja ali blagoslovi z udeležbo vernikov. Prav tako ni dovoljena organizirana molitev vernikov. Duhovnik naj sam blagoslovi pokopališče pri pokopališki kapeli oz. pri vhodu in povabi vernike, da v domačem krogu molijo za rajne (npr. rožni venec).
9. Do nadaljnjega je pri bogoslužju prepovedano sodelovanje cerkvenih pevskih zborov in ostalih glasbenih skupin. Prav tako so prepovedane pevske vaje.
10. Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti. Spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.
11. Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik med obiskom bolnika na domu nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov za prve petke so dovoljeni.

IV. Vabilo k molitvi (velja za vse statistične regije Slovenije)

Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, naj okrepijo molitev za zdravje, bolnike, zdravstvene delavce in blagoslov našega naroda ter konec pandemije.

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in zaostrovanja državnih navodil, bo vsak škof ordinarij za svojo škofijo sprejel dodatne omejitve na področju verskega oziroma bogoslužnega življenja župnij.

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in socialnih omrežjih ter v krajši obliki na oglasnih deskah. Dodatne informacije so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si.

Navodila stopijo v veljavo v petek, 16. oktobra 2020. S tem navodilom prenehajo veljati Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času krepitve epidemije COVID-19,[2] ki so bila v veljavi od 21. julija 2020.

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

 

---

Vprašanja in odgovori ob navodilih slovenskih škofov v času epidemije COVID-19

Rdeča regija

Kako lahko prejmem sveto obhajilo v razmerah, ko ni svetih maš?
V svoji župniji se pozanimajte, kdaj bo sveto obhajilo zunaj svete maše. Pred prejemom obhajila sami zmolite kesanje in Očenaš. Po obhajilu vas bo duhovnik blagoslovil.

Kako se lahko izvede sveto obhajilo zunaj svete maše?
Obhajilo izven svete maše je možno prejeti v dveh oblikah:

• Prva možnost: osebno posameznemu verniku ob vnaprej določenemu času.
• Druga možnost: ob uri, ko je običajno sveta maša, verniki prihajajo v vrsti z upoštevanjem razdalje dveh metrov do prezbiterija, kjer duhovnik podeli sveto obhajilo, blagoslovi (posameznika ali celo družino), vernik lahko daruje za cerkev in prejme obhajilo ter vzame oznanila. Vernik sam zmoli kesanje in Očenaš pred prejemom obhajila.

Kdo se lahko udeleži obhajila izven svete maše, spovedi in podelitve blagoslova?
Sveto obhajilo izven svete maše v cerkvi ali kapeli lahko prejmejo samo tisti, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.

Katere ukrepe je dolžan upoštevati posameznik, ki se udeleži obhajila zunaj svete maše?
Ob vstopu v prostor si mora vsak razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in ohranjati dva metra medosebne razdalje (to ne velja za družine in člane istega gospodinjstva). Priporoča se, da imajo vsi duhovniki in verniki na telefonu nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav. Ob vstopu v cerkev, je vsak sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore.

Pod kakšnimi pogoji je lahko individualni vernik pri osebni molitvi v cerkvi?
Upoštevati je potrebno vsa določila za preprečevanje epidemije. Naenkrat je lahko v cerkvi največ deset vernikov, ki upoštevajo določila za preprečevanje epidemije.

Kako je s prejemom zakramenta sv. spovedi?
Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno ob naslednjih pogojih: da je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC folija), zagotovljena razdalja 1,5 metra ter da se spovednico redno prezračuje.

Kakšna so določila glede prvih obhajil, birm, porok?
Prva obhajila, birme in poroke so preloženi na čas, ko se bo epidemiološko stanje izboljšalo oz. ko bo preklican vladni odlok.

So cerkveni pogrebi dovoljeni?
Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju državnih navodil.

Kaj je treba upoštevati pri izvajanju verouka (kateheza)?
Kateheza (verouk) se v rdečih statističnih regijah za vse razrede do nadaljnjega izvaja na daljavo. Kateheti po navodilih Slovenskega katehetskega urada pripravijo snov za pouk osnovnošolske kateheze (verouka) po spletu. Župnik nadzoruje in tedensko preverja potek kateheze na daljavo.

Kako je z drugimi župnijskimi dejavnostmi (duhovne vaje, zakonske skupine ipd..)?
Vsa župnijska srečanja (duhovne vaje, zakonske skupine idr.) se izvajajo samo na daljavo.

Oranžna regija

Dovoljene so svete maše s samo 10 verniki. Kako naj duhovnik omeji število vernikov na 10 oseb?
Prednost pri udeležbi imajo tisti, ki so darovali za mašni namen. Z namenom, da ne prihaja do položaja, ko nekateri verniki ne bodo mogli prisostvovati obredom velja določilo, da morajo verniki svojo udeležbo pri sveti maši predhodno najaviti duhovniku (npr. po telefonu, e-pošti, spletnem obrazcu itd.).

Kakšni so pogoji za udeležence svete maše?
Vsi prisotni morajo pri vstopu v cerkev oddati svojo telefonsko številko. Duhovnik hrani telefonske številke 30 dni in jih na zahtevo izroči pristojnim državnim ustanovam. Vsi prisotni (udeleženci in duhovnik) morajo ves čas obreda nositi maske, vzdrževati medosebno fizično razdaljo vsaj tri metre in si pri prihodu v cerkev ter odhodu razkužijo roke. Verniki lahko prejmejo obhajilo samo na roke.

Ali so sveti krsti, poroke, sveta obhajila, birme, spovedovanje ter cerkveni pogrebi dovoljeni v oranžnih statističnih regijah?

• Do nadaljnjega so dovoljeni samo sveti krsti (izven svete maše), poroke in cerkveni pogrebi v zasebnem krogu do deset oseb (vključno z duhovnikom). Pri tem veljajo enaka navodila kot za obhajanje svetih maš.
• Podelitev zakramentov prvega svetega obhajila in svete birme je prestavljena na čas, ko bodo zdravstvene razmere to dopuščale oz. ko bo preklican vladni odlok.
• Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) in zagotovljena razdalja 1,5 metra ter se spovednico redno prezračuje in čisti.

Kako je z veroukom v oranžnih statističnih regijah?
Dovoljeno je izvajanje kateheze (verouka) do vključno petega razreda osnovne šole. Za ostale razrede se kateheza izvaja na daljavo.

Ali imamo lahko v župniji zakonske skupine, duhovne vaje, seminarje?
Pastoralna in župnijska srečanja do deset oseb so dovoljena pod pogojem, da udeleženci ves čas nosijo zaščitne maske, ohranjajo varnostno razdaljo dva metra in imajo nameščeno aplikacijo #Ostanizdrav.

Splošna vprašanja – veljajo za oranžne in rdeče statistične regije

Kako naj izpolnim nedeljsko dolžnost obiska svete maše, če ni več svetih maš?
Škofje v takšnih primerih do preklica vsem vernikom, ki se ob nedeljah ne morejo udeležiti svetih maš, podeljujejo odvezo od nedeljske dolžnosti (prim. ZCP, kan. 1245). Verniki, ki se ne bodo udeležili nedeljske svete maše, naj le-to spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo, posvetijo čas molitvi, branju Božje besede ali dobrim delom (prim. ZCP, kan. 1248, § 2). Kjer je mogoče, se lahko udeležijo svete maše med tednom.

Kako je s prenosi svetih maš po spletu?
Duhovniki naj ne prenašajo svetih maš po spletu. V veljavi ostanejo obstoječi prenosi svetih maš po televiziji (TV Exodus, TV Slovenija itd.) radiu (Radio Ognjišče, Radio Slovenija itd.) in spletu, ki so namenjeni starejšim in bolnim ter tistim, ki se ne morejo udeležiti svete maše v cerkvi. Župniki pa lahko po elektronskih medijih nagovorijo svoje vernike, z njimi molijo in jih spodbujajo, da bodo čas preizkušnje lažje preživeli.

Kako bo z blagoslovi grobov in bogoslužjem na pokopališčih za 1. in 2. november?
Na praznik vseh svetih, 1. novembra, in spomina na verne rajne, 2. novembra, letos na pokopališčih in v cerkvah niso dovoljena bogoslužja ali blagoslovi z udeležbo vernikov. Prav tako ni dovoljena organizirana molitev vernikov. Duhovnik naj sam blagoslovi pokopališče pri pokopališki kapeli oz. pri vhodu in povabi vernike, da v domačem krogu molijo za rajne (npr. rožni venec).

Kako je s prejemanjem zakramenta bolniškega maziljenja?
Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik med obiskom bolnika na domu nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov za prve petke so dovoljeni.

Kako je z zborovskim petjem pri sv. maši?
Med sv. mašo ne sme biti ne zborovskega ne ljudskega petja, izjema je lahko le igranje na orgle. Pevske vaje so do nadaljnjega prepovedane.

Kje lahko dobim molitev za zdravje?
Molitev je objavljena na spletni strani Katoliške cerkve v Sloveniji.

Foto: Elvisfotos, Cathopic

Poslanica nadškofa msgr. Stanislava Zoreta v podporo ukrepom za preprečevanje okužb s koronavirusom.

Dober dan. Morda se vam zdi čudno, da vas nagovarjam z masko na obrazu. Je čudno, če na to gledamo, kakor smo gledali takrat, ko smo maske na obrazih videli samo pri ljudeh iz drugih kultur in drugih okolij. Danes pa v tej globalni resničnosti koronavirusa maska na obrazu ni nič čudnega tudi pri nas.

Rad bi se zahvalil vsem tistim, ki z molitvijo in prošnjo k Bogu podpirate vse tiste, ki so se in se še vedno z vsemi močni trudijo, da bi naše življenje v zelo spremenjenih razmerah lahko potekalo kolikor toliko nemoteno. Večkrat slišimo, da delajo s skrajnimi močmi. Spoštujmo njihovo delo s tem, da sledimo njihovim navodilom.

Zahvaljujem se vsem vernikom, ki se zavedajo, kako dragoceno je naše srečevanje pri maši in drugih obredih. Brez te bližine je naše krščanstvo podhranjeno, do neke mere invalidno. Ker veste, da Cerkev živi v občestvu, ste sprejeli tudi nošenje maske. Potolažen sem in pomirjen, ko pridem v različne skupnosti in vidim, da ljudje praktično sto odstotno upoštevate navodila zdravstvene stroke in politike.

Zelo dobro vem, da nam je maska odveč in pogrešamo čas, ko smo se lahko srečevali brez nje. Vem, da tudi vi slišite različna mnenja, ki govorijo o nepotrebnosti maske in vseh drugih ukrepov za omejitev možnosti okužbe. Bodimo kristjani pri odnosu do vseh teh mnenj med tistimi, ki upoštevajo razum, znanost in strokovnost – in ta nam pravi, da je najboljše zaščitno sredstvo maska in razkuževanje. Nevšečnost, ki nam jo morda povzroča maska, naj bo izraz solidarnosti s tistimi, ki so zboleli in tistimi, ki se z boleznijo srečujejo pri svojem delu.

Povabim vas, da poživimo in okrepimo molitve in prošnje za vse tiste, ki se spopadajo z boleznijo. Na poseben način Bogu priporočajmo bolnike in tiste, ki skrbijo zanje. Ljubeče ga prosimo za vse umrle. Tudi to oblikuje občestvo med nami.

Hvala vam, da nosite masko, da upoštevate vse varnostne ukrepe in na ta način v dejanjih živite ljubezen do bližnjega.

Marija, zdravje bolnikov, prosi za nas.

Msgr. Stanislav Zore

Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Video

Vir: Katoliška cerkev 

Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je objavila pismo predsednikom škofovskih konferenc Katoliške cerkve o obhajanju bogoslužja med in po pandemiji COVID-19 z naslovom: Z veseljem se vrnimo k evharistiji! Papež Frančišek je na avdienci kardinalu Robertu Sarahu, prefektu omenjene Kongregacije, 3. septembra 2020 odobril objavo pisma.

Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov
Prot. št. 432/20

Z veseljem se vrnimo k evharistiji!

Pismo o obhajanju bogoslužja med in po pandemiji COVID-19 predsednikom škofovskih konferenc Katoliške cerkve

Pandemija, ki je posledica virusa COVID-19, je povzročila preobrate ne samo v družbenih, družinskih, gospodarskih, vzgojnih in delovnih dinamikah, ampak tudi v življenju krščanske skupnosti, vključno z liturgično razsežnostjo. Da bi virusu odvzeli prostor širjenja, je bila potrebna ostra socialna razdalja, ki je učinkovala na temeljno potezo krščanskega življenja: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi« (Mt 18,2); »Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in molitvah. Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno« (Apd 2,42-44).

Skupnostna razsežnost ima teološki pomen: Bog je odnos Oseb v Sveti Trojici; človeka ustvari v dopolnjujoči se odnosnosti med moškim in žensko, kajti »ni dobro za človeka, da je sam« (1 Mz 2,18), vstopi v odnos med moškim in žensko in tudi njiju kliče v odnos z Njim: kot je dobro spoznal sv. Avguštin, je naše srce nemirno, dokler se ne spočije v Njem (prim. Izpovedi, I, 1). Gospod Jezus je svoje javno delovanje začel tako, da je poklical k sebi skupino učencev, da bi delili z njim življenje in oznanilo Kraljestva; iz te male črede se je rodila Cerkev. Za opis večnega življenja Sveto pismo uporablja podobo mesta: nebeški Jeruzalem (prim. Raz 21); mesto in skupnost ljudi, ki med seboj delijo vrednote, temeljne človeške in duhovne resničnosti, kraje, čase in organizirane dejavnosti in ki sodelujejo pri gradnji skupnega dobrega. Medtem ko so pogani gradili templje, posvečene njihovim božanstvom, do katerih ljudje niso imeli dostopa, so kristjani takoj, ko so uživali svobodo bogoslužja, gradili kraje, ki so bili domus Dei et domus ecclesiae, kjer so se verniki lahko prepoznali kot Božja skupnost, kot ljudstvo, sklicano za bogoslužje in postavljeno v sveti zbor. Zato Bog lahko razglasi: »Jaz sem tvoj Bog in ti boš moje ljudstvo« (prim. 2 Mz 6,7; 5 Mz 14,2). Gospod ostaja zvest svoji zavezi (prim. 5 Mz 7,9) in zato Izrael postane Božje prebivališče, svet kraj njegove navzočnosti v svetu (prim. 2 Mz 29,45; 4 Mz 26,11-12). Zaradi tega Gospodova hiša predpostavlja prisotnost družine Božjih otrok. Tudi danes v molitvi posvetitve nove cerkve škof prosi, da bi bila to, kar po svoji naravi mora biti:

»[…] naj bo za vedno svet prostor […]
Tukaj naj voda božje milosti izmiva grehe ljudi,
da se bodo tvoji otroci, odmrli grehu,
prerajali za nebeško življenje.
Tukaj naj tvoji verniki
ob oltarni mizi obhajajo spominski obred velike noči
in se nasičujejo s Kristusovo besedo in njegovim Telesom.
Tukaj naj odmeva prijetna hvalna daritev,
angelskemu petju naj se pridružijo človeški glasovi
in naj se za rešitev sveta dviga nenehna molitev.
Tukaj naj ubogi dobivajo usmiljenje,
stiskani prihajajo do prave svobode
in vsi ljudje prejemajo dostojanstvo tvojih otrok,
dokler veseli ne dospejo do onega Jeruzalema, ki je zgoraj.«

Krščanska skupnost ni nikoli iskala osamitve in iz cerkve ni nikar naredila mesta z zaprtimi vrati. Kristjani, ki so bili vzgojeni za vrednoto skupnostnega življenja in iskanje skupnega dobrega, so si vedno prizadevali za vključitev v družbo, čeprav so se zavedali drugačnosti: biti v svetu, ne da bi mu pripadali in ne da bi se omejili nanj (prim. Pismo Diognetu, 5-6). Tudi v pandemičnem izrednem stanju je se pokazal čut velike odgovornosti: v poslušanju in sodelovanju z civilnimi oblastmi in s strokovnjaki so bili škofje in njihove ozemeljske konference pripravljeni sprejeti težke in boleče odločitve, vse do daljše prekinitve sodelovanja vernikov pri obhajanju evharistije. Ta kongregacija se globoko zahvaljuje škofom za prizadevanje in napor, ko so na najboljši možni način skušali dati odgovor na nepredvidene in zapletene razmere.

Takoj pa, ko bodo okoliščine to dopuščale, se je treba nujno in neodložljivo vrniti k normalnosti krščanskega življenja, v katerem je cerkvena stavba kot dom, obhajanje bogoslužja, zlasti evharistije, pa kot »vrhunec, h kateremu teži delovanje Cerkve, in hkrati vir, iz katerega izvira vsa njena moč« (Sacrosanctum Concilium, 10).

Zavedajoč se dejstva, da Bog nikdar ne zapusti človeštva, ki ga je ustvaril, in da tudi najhujše preizkušnje lahko rodijo sadove milosti, smo sprejeli oddaljenost od Gospodovega oltarja kot čas evharističnega posta, koristnega za ponovno odkritje njegovega življenjskega pomena, lepote in neizmerne dragocenosti. Takoj ko bo mogoče, pa se moramo vrniti k evharistiji z očiščenim srcem, z obnovljenim začudenjem, s povečano željo, da bomo srečali Gospoda, da bomo z njim, da ga bomo prejeli, da bi ga nesli bratom s pričevanjem življenja, polnega vere, ljubezni in upanja.

Ta čas pomanjkanja nam lahko da milost za razumevanje srca naših bratov mučencev v Abiteni (začetek 4. stoletja), ki so svojim sodnikom, čeprav so bili pred zanesljivo smrtno obsodbo, z vedro odločnostjo odgovorili: »Sine Dominico non possumus«. Absolutnega non possumus (ne moremo) in jasnosti pomena samostalnika srednjega spola Dominicum (kar je Gospodovega) ni mogoče prevesti z eno samo besedo. Kratek izraz povzema veliko bogastvo odtenkov in pomenov, ki se danes ponujajo naši meditaciji:
– Ne moremo živeti, biti kristjani, popolnoma uresničiti svoje človečnosti in želja po dobrem in sreči, prebivajočih v srcu brez Gospodove besede, ki v obhajanju bogoslužja privzame telo in postane živa beseda, ki jo Bog izgovarja za tistega, ki danes svoje srce odpre poslušanju;
– Ne moremo živeti kot kristjani, ne da bi bili deleži žrtve Križa, v kateri se Gospod Jezus daje brez zadržkov, da bi s svojo smrtjo rešil človeka, ki je umrl zaradi greha; Odrešenik pridružuje sebi človeštvo in ga vodi nazaj k Očetu; v objemu Križanega najde luč in tolažbo vsako človeško trpljenje;
– Ne moremo brez evharistične gostije, Gospodove mize, h kateri smo povabljeni kot sinovi in bratje, da bi prejeli istega vstalega Kristusa, navzočega v telesu, krvi, duši in božanstvu, v tistem nebeškem Kruhu, ki nas podpira v veselju in naporih zemeljskega romanja;
– Ne moremo brez krščanske skupnosti, Gospodove družine: potrebno je, da srečamo brate, ki z nami delijo Božje otroštvo, bratstvo s Kristusom, poklicanost in iskanje svetosti in odrešenja njihovih duš v bogati različnosti let, osebnih zgodb, karizem in poklicev;
– Ne moremo brez Gospodove hiše, ki je naša hiša, brez svetih krajev, kjer smo se rodili v veri, kjer smo odkrili previdnostno Gospodovo navzočnost in odkrili njegov usmiljeni objem, ki dviga padle, kjer smo posvetili svojo poklicanost redovniški hoji za Njim ali poročenosti, kjer smo prosili in se zahvaljevali, se veselili in jokali, kjer smo Očetu zaupali svoje drage, ki so dopolnili svoje zemeljsko romanje;
– Ne moremo brez Gospodovega dneva, brez nedelje, ki daje luč in smer zaporedju delovnih dni ter družinskim in družbenim odgovornostim.

Čeprav mediji opravljajo dragoceno služenje bolnim in tistim, ki jim je onemogočeno, da bi šli v cerkev, in so nudili veliko uslugo s prenašanjem svete maše v času, ko ni bilo možnosti, da bi jo obhajali skupnostno, pa noben prenos ni primerljiv z osebnim sodelovanjem in ga ne more nadomestiti. Nasprotno, zgolj ti prenosi sami na sebi nas predstavljajo tveganje, da nas oddaljijo od osebnega in intimnega srečanja z učlovečenim Bogom, ki se nam ni izročil na virtualen način, ampak stvarno, rekoč: »Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem« (Jn 6,56). Ta telesni stik z Gospodom je življenjskega pomena, je nepogrešljiv in nenadomestljiv. Ko bodo ugotovljene in sprejete konkretno izvedljive rešitve za zmanjšanje okužbe z virusom na minimum, je potrebno, da vsi ponovno zasedejo svoje mesto v zboru bratov, da ponovno odkrijejo nenadomestljivo dragocenost in lepoto obhajanja bogoslužja, z okužbo navdušenja spet pokličejo in privabijo malodušne in prestrašene brate in sestre, ki so predolgo odsotni ali raztreseni.

Ta dikasterij namerava poudariti nekatera načela in predlagati nekaj smernic za delovanje, da bi spodbudili hitro in zanesljivo vrnitev k obhajanju evharistije.

Potrebna pozornost na higienske in varnostne predpise ne more voditi k sterilizaciji gest in obredov, k ustvarjanju, pa čeprav nezavednemu, strahu in negotovosti v vernikih.

Zaupamo v preudarno a odločno ravnanje škofov, da sodelovanje vernikov pri obhajanju evharistije javne oblasti ne bi opredelile kot »zbiranje« in da ga ne bi imeli za primerljivega ali celo podrejenega rekreativnim zbiranjem.

Bogoslužni predpisi niso materija, o kateri bi lahko sprejemale zakone civilne oblasti, ampak samo pristojne cerkvene oblasti (prim. Sacrosanctum Concilium, 22).

Sodelovanje vernikov pri obhajanju bogoslužja je treba olajšati, vendar brez improviziranih obrednih poskusov ter v polnem upoštevanju predpisov, ki so v bogoslužnih knjigah in urejajo njegov potek. V bogoslužju, ki je doživetje sakralnosti, svetosti in lepote, ki spreminja, vnaprej okušamo harmonijo večne blaženosti: skrbimo torej za dostojanstvo krajev, svete opreme, načinov obhajanja v skladu z zanesljivim pojasnilom 2. vatikanskega koncila: »Obredi naj sijejo od plemenite preprostosti« (Sacrosanctum Concilium, 34).

Vernikom je treba priznati pravico do prejemanja Kristusovega Telesa in do češčenja v evharistiji navzočega Gospoda na predvidene načine, brez omejitev, ki presegajo to, kar predvidevajo higienski predpisi, ki so jih izdale civilne oblasti ali škofje.

Verniki v obhajanju evharistije častijo vstalega Jezusa, ki je navzoč; vidimo, s kakšno lahkoto se izgubi čut češčenja, molitev češčenja. Prosimo pastirje, naj v svojih katehezah vztrajajo na potrebnosti češčenja.

Varno načelo, da se ne zmotimo, je pokorščina. Pokorščina pravilom Cerkve, pokorščina škofom. V težkih časih (pomislimo na primer na vojne, na pandemije) lahko škofje in škofovske konference dajo začasna določila, ki jih moramo ubogati. Pokorščina varuje zaklad, ki je bil zaupan Cerkvi. Ukrepi, ki jih zapovedo škofje in škofovske konference, prenehajo, ko se stanje normalizira.

Cerkev bo še naprej varovala človeško osebo v njeni celoti. Pričuje o upanju, vabi nas k zaupanju v Boga, opominja nas, da je zemeljsko bivanje pomembno, a da je veliko bolj pomembno večno življenje: naš cilj, naša poklicanost je, da bi svoje življenje delili z Bogom za vso večnost. To je vera Cerkve, ki so jo skozi stoletja izpričevale trume mučencev in svetnikov, pozitivno sporočilo, ki nas osvobaja enodimenzionalnih enostranskosti in ideologij. Dolžni skrbi za javno zdravje Cerkev pridružuje oznanilo in spremljanje duš k večnemu življenju. Z zaupanjem se torej še naprej izročajmo Božjemu usmiljenju, prosimo za pomoč blažene Device Marije, ki je salus infirmorum in auxilium christianorum, za vse tiste, ki jih trdo preizkuša pandemija in kakršna koli druga nadloga, bodimo stanovitni v molitvi za tiste, ki so zapustili to življenje, in istočasno obnavljajmo sklep, da bomo priče Vstalega in oznanjevalci trdnega upanja, ki presega meje tega sveta.

V Vatikanu, 15. avgusta 2020

Praznik vnebovzetja blažene Device Marije

Papež Frančišek je na avdienci podpisanega kardinala prefekta Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov 3. septembra 2020 odobril to pismo in ukazal njegovo objavo.

Robert kard. Sarah, prefekt

Vir: Katoliška Cerkev 

V soboto, 8. avgusta 2020, bo ob 10. uri v ljubljanski stolnici škofovsko posvečenje naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku msgr. dr. Mitja Leskovarja.

Odlok papeža Frančiška

FRANČIŠEK, ŠKOF, SLUŽABNIK BOŽJIH SLUŽABNIKOV, 

ljubljenemu sinu Mitju Leskovarju izmed duhovščine ljubljanske nadškofije, našemu častnemu prelatu in doslej svetniku Nunciature v Indiji in Nepalu, postavljenemu za apostolskega nuncija v Iraku in izbranemu za naslovnega nadškofa beneventskega, pozdrav in apostolski blagoslov. Kakor je apostol Pavel nekoč postal izvoljena posoda za Gospoda, da je ponesel njegovo ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove (prim. Apd 9,15), tako so v vsakem času potrebni možje, obdarjeni z učenostjo, trdno vero in izjemno ljubeznijo, ki skrbijo za zadeve Cerkve po raznih državah in pri njihovih voditeljih. Ker je sedaj potrebno imenovati apostolskega nuncija v Iraku, menimo, da si primeren, da zaupamo to nalogo tebi, dragi sin, saj vemo, da obvladaš več jezikov, si bistrega uma, se odlikuješ s srčnimi darovi, si vešč pri opravilih in si doslej marljivo služil Apostolskemu sedežu na Državnem tajništvu, v Bangladešu, Nemčiji, Indiji in Nepalu. Iz polnosti naše apostolske oblasti te torej postavimo za apostolskega nuncija v Iraku in obenem naznanjamo za naslovnega nadškofa beneventskega; podeljujemo ti dolžne pravice in nalagamo ustrezne dolžnosti. Kar zadeva tvoje posvečenje, dovoljujemo, da ga prejmeš od kateregakoli katoliškega škofa zunaj mesta Rima, skladno z bogoslužnimi predpisi. Pred tem je potrebno, da po zakonih in določilih Cerkve izpoveš vero in izrečeš prisego zvestobe nam in našim naslednikom. Prepričani smo, dragi sin, da boš, ko boš povzdignjen do dostojanstva svete oblasti Kristusovih apostolov, dan za dnem posnemal njihove slavne kreposti. Naposled te spodbujamo z besedami istega apostola: »Ti pa bodi v vsem buden, trudi se, izpolni svojo službo« (2 Tim 4,5), da boš na koncu prejel plačilo od Kristusa. Preblažena Devica Marija, Kraljica apostolov, naj te skupaj s svetim mučencem Demetrijem vedno spremlja in ti izprosi obilne milosti Gospodovega Duha. 

Dano v Rimu, v Lateranu, 1. maja, na god sv. Jožefa Delavca, leta Gospodovega 2020, v osmem letu našega papeževanja. 

Frančišek

Franciscus Piva, apostolski protonotar 

Prevod iz latinščine: br. dr. Miran Špelič OFM

Življenjepis msgr. dr. Mitja Leskovarja

Dr. Mitja Leskovar se je rodil 3. januarja 1970 v Kranju. Odraščal je na Kokrici pri Kranju. Leta 1989 je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Po petih letih študija je diplomiral iz teologije in bil posvečen v diakona. 29. junija 1995 je v Ljubljani prejel duhovniško posvečenje in bil imenovan za kaplana župnije Domžale. Po dveh letih je bil poslan na nadaljnji študij v Rim, kjer je leta 1999 pridobil magisterij, dve leti kasneje pa še doktorat iz cerkvenega prava na papeški univerzi Gregoriani. Obenem je opravil izobraževanje za vatikansko diplomatsko službo, ki jo je nastopil leta 2001 na Apostolski nunciaturi v Bangladešu.

Leta 2003 je bil prestavljen na Državno tajništvo Svetega sedeža v Vatikanu, kjer je deloval naslednjih enajst let. V istem obdobju je bil tudi pomočnik duhovnega asistenta Bratovščine svetih apostolov Petra in Pavla v Vatikanu ter redni spovednik na eni izmed rimskih župnij.

Leta 2015 je bil imenovan za svetovalca nunciature v Nemčiji, leta 2018 pa je prevzel isto vlogo na nunciaturi v Indiji in Nepalu.

V petek, 1. maja 2020, ga je papež Frančišek imenoval za naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku.

Poleg maternega jezika dr. Leskovar govori italijansko, angleško, nemško, hrvaško, francosko in špansko.

Za škofovsko geslo si je izbral izrek: “Križ je les oz. drevo življenja”

Opis obreda škofovskega posvečenja

Novi nuncij nadškof msgr. dr. Mitja Leskovar bo škofovsko posvečenje prejel med slovesno mašo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja.

Obred posvečenja se prične po evangeliju. S skupno pesmijo se vsi skupaj najprej obrnemo po pomoč k Svetemu Duhu. Nato spremljevalca izbranega za nadškofa predstavita in prosita glavnega posvečevalca kardinala Franca Rodeta, naj ga posveti za škofovsko službo. Prisluhnili bomo papeški listini o imenovanju Mirja Leskovarja za naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku. Glavni posvečevalec bo zatem v homiliji spregovoril o škofovski službi.

Po homiliji bo kardinal posvečevalec zastavil izbranemu devet vprašanj, ob katerih bo ta izpovedal svojo vero in pripravljenost služiti Kristusu v zboru naslednikov apostolov ter skrbeti za oznanjevanje neokrnjenega razodetega nauka. Nato bomo vsi skupaj v litanijah prosili vse svetnike, da s svojo priprošnjo podpirajo novega nuncija. Med litanijami bo izbrani ležal na oltarnih stopnicah.

Sledi glavni del posvečenja, ko bo na izbranega kandidata kardinal posvečevalec molče položil roke, za njim bodo to naredili nadškofa soposvečevalca in vsi navzoči škofje. Potem bodo škofje posvečevalci zmolili posvetilno molitev, med katero bosta diakona držala nad glavo izbranega odprto evangeljsko knjigo. To je zunanje znamenje, da je škofovska služba breme in odgovornost. Po končani molitvi bo posvečevalec s sveto krizmo mazilil glavo novo posvečenega nadškofa.

Novi nuncij je tako posvečen. Od posvečevalca bo prejel evangeljsko knjigo z naročilom, naj oznanja in poučuje Božjo besedo. Nato bo prejel zunanja znamenja škofovske službe: prstan, škofovsko pokrivalo – mitro in pastirsko palico.

Kardinal bo novega apostolskega nuncija povabil, naj sede na sedež, kot prvi med škofi somašniki. Potem bodo navzoči škofje novemu nunciju s poljubom miru izrazili bratsko povezanost, spoštovanje in ljubezen.

Slovesnost se nato nadaljuje z darovanjem in evharističnim bogoslužjem.

Opis in razlaga grba msgr. dr. Mitja Leskovarja

Blazon

Grb njegove ekscelence naslovnega nadškofa Beneventa msgr. dr. Mitja Leskovarja je upodobljen na poznogotskem ščitu španske oblike in je sekan, precedenčno prvo polje pa je deljeno.

Na prvem – modrem polju sta upodobljena srebrn trohrib in nad njim osemžarna zlata zvezda. Na drugem – rdečem polju sta upodobljeni dve srebrni lovorjevi vejici, ki se ob vznožju križata in v polkrožni postavitvi oblikujeta venec. Na precedenčno tretjem – srebrnem polju je upodobljeno oljčno drevo.

Šlemni okras je tipičen nadškofovski: zelen galero, iz katerega izhaja na vsaki strani deset zelenih cofov v štirih vrstah po en, dva, tri in štiri cofe. Za grbovnim ščitom je v navpični legi zlat t.i. patriarhov križ.

Grbovna deviza se nahaja pod grbovnim ščitom in nosi prostostoječ napis: CRUX LIGNUM VIT AE.

Razlaga simbolov 

Srebrn trohrib na modrem polju nakazuje Sveto Trojico, ki jo imetnik grba po besedah psalmista imenuje »moja skala in moje zavetje« (prim. Ps. 18), obenem pa izraža njegovo veselje do gorništva. Zlata zvezda, kot je to običajno v cerkveni heraldiki, predstavlja blaženo Devico Marijo.

Lovorjev venec na rdečem polju pomeni zmago mučencev, ki so zaradi vere prelili svojo kri. Ta motiv je bil izbran, ker je zavetnik imetnika grba sv. Demetrij iz Verolija, mučenec iz prvega stoletja Cerkve.

Oljčno drevo na srebrnem polju se vsebinsko navezuje na škofovsko geslo.
Barve grba so blizu slovenskim, s čimer je imetnik hotel izraziti svojo ljubezen do zemeljske domovine.

Geslo »Crux lignum vitae« se v slovenskem prevodu glasi »Križ je les oz. drevo življenja«. Beseda »les« je tudi v priimku imetnika grba in torej tvori nekakšen »podpis«. Geslo obenem izraža imetnikovo prepričanje o osrednji vlogi Kristusove daritve na križu, ki prinaša življenje.

Vir besedila in fotografije (Rok Mihevc – Tatjana Splichal): Spletna stran Katoliške cerkve