Poleti leta 2022 so izkopali brezo pod Macesnovo gorico, kjer je bilo po vojni ubitih 3.450 mladih Slovencev. Dokumentarni film o tem si lahko pogledate na spodnji povezavi.
STRAŠLJIVO PRIČEVANJE FRANCA DEJAKA, PREŽIVELEGA IZ JAME POD MACESNOVO GORICO.
Vožnja je trajala približno pol ure. Preden smo prišli do morišča, do jame, so kamione na nekem križpotju, kjer je bilo malo več prostora, nekajkrat zaobrnili, potem pa vprašali, če kdo ve, kje je Sveta Ana. Morda so hoteli vedeti, ali se kdo orientira. Pa ni nobeden odgovoril, vsaj jaz nisem slišal, da bi kdo dal kak odgovor. Nič.
Šli smo še malo naprej, potem so se kamioni ustavili prav blizu ceste. Tam pa smo že slišali pokanje, ker so tiste, ki so jih pred nami pripeljali, že pobijali. Tisti dan so morali šestkrat, sedemkrat iti s kamioni, da so vse speljali. Jaz sem bil verjetno z drugo partijo, ker so takrat že streljali. Rekli so, da moramo dol s kamionov. Še prej pa smo morali noge tako obrniti, da so nam pobrali čevlje z nog. Kar z noži so jih rezali in metali na kup. Če ti je pri tem nogo prerezal, ti jo je pa prerezal, tu ni bilo nobenega usmiljenja. Potem ko so nam čevlje pobrali in smo poskakali dol, so nas razvezali.
Tepli so kar naprej, to je bil sam tepež Potem so rekli, da se moramo sleči, do nagega. Lahko rečem, da se jih je 80 procentov do nagega sleklo; nekaj se jih ni prav nič, ker so se tako ustrašili, da niso mogli nič narediti; jaz sam sem samo v spodnjih hlačah ostal. Med tistim slačenjem pa so nas spet tepli. To so tepli kar naprej, to je bil sam tepež, kot tudi že prej. Sicer jaz, moram reči, v Kranju in v Šentvidu nisem bil hudo tepen, nekateri so pa bili. Na primer Frenka Mauserja brat Pavle, ki so mu vso družino pobili, očeta, mamo in tiste otroke. Doma je bil iz Šentruperta in, ko so zvedeli, čigav je, so ga strašno pretepali. Od tam, kjer smo se slekli, je bilo še kakih 150 metrov do jame, do tiste podzemeljske jame, ki smo vanjo skakali.
Macesnova gorica
Napravili so nekako pot, ker je to bilo globoko v gozdu, v živem gozdu. Posekali so mlado drevje, da so naredili nekak prehod, in skale, ki so bile tam, so toliko razbili, da je nastala steza. Po tej stezi, polni debelega kamenja, smo morali iti. Mi pa bosi.
Na robu jame so streljali enega po enega Na obeh straneh steze je bil špalir partizanov in spet so nas tepli. In tepli so zares: videl sem ga, ki so mu izbili oko, videl sem najmanj 20 ljudi, ki so ležali na poti do jame pobiti in niso mogli naprej. Te so potem pobrali in zmetali v jamo, ene napol žive, druge že mrtve. Ko sem prišel do jame, mi je partizan rekel “Stoj!”, tik pred breznom je rekel “Stoj!” in “V oči me glej!” Vprašal me je, od kod sem doma, v kakšnih borbah sem bil, pa v oči da ga moram gledati.
Takrat nisem vedel, zakaj to govori, potem sem pa pogledal tako na desno stran in sem videl domobrance pred jamo. Imeli so jih na tleh in jih tolkli po glavah. Potlej ko sem bil že v jami, sem pa videl, da so imeli čeljusti razbite. Kdor je imel zlate zobe, so mu jih s kladivi in palicami živemu izbili, potem so ga pa vrgli v jamo. Na robu jame so streljali enega po enega.
Tisti partizan, ki je z menoj govoril, je imel brzostrelko. Potem je repetiral in se pripravil na strel. Takrat sem pa sam skočil v jamo. Streljal je za mano in me zadel, v levo stegno me je zadel, a samo skozi meso, ne veliko, ne v kost, sicer ne bi mogel hoditi.
Ko bi bilo na dnu kamenje, bi se ubil že takrat, ampak jaz sem padel na same mrtve Odprtina jame ni bila velika; globoka je bila približno 20 metrov, z vrha navzdol pa se je močno širila. Zdolaj je bila jama trikrat, štirikrat večja kot zgoraj. In še rovi so vodili vanjo kot v kraških jamah. In tako sem padel v jamo, 20 metrov globoko. Ko bi bilo na dnu kamenje, bi se ubil že takrat, ampak jaz sem padel na same mrtve. In ko sem hodil, se je vse majalo, ker je bil notri sam, sam mrlič, nekateri pa so bili še živi, a tako streljani, da si niso mogli nič pomagati. Umaknil sem se in splezal na neko skalo, z umazano vodo od kapnika sem se namazal, da ne bi bil tako viden, kajti bal sem se, da bodo koga spustili v jamo, da bo še doli vse postrelil.
Vhod v jamo, ki je postala morišče več sto izvensodno umorjenih Slovencev.
In s tiste skale sem ves dan opazoval, kaj se godi. Za mano so še najmanj petsto ljudi pobili. Skoraj vsak, ki je padel v jamo, je bil še živ. Prav malo jih je bilo, ki so kar obležali. Nekaterim, ki so bili zadeti v prsa, je kri ob padcu špricnila tri metre daleč. Nekateri je padel, pa se pobral in gledal okrog sebe, ali pa kaj govoril, potem je pa kar skup zlezel. To je bila najbolj hitra smrt. Koliko jih je pa bilo takih, ki so bili prestreljeni samo skozi vrat ali roke ali kje drugod!
Ti so samo prosili, naj jih pobijejo. Bilo jih je dosti, ki so jih še žive zasuli. Ko se je znočilo, so nehali pobijati, toda bili so še gori. Svetlikalo se je ob robu, slišati je bilo govorjenje in večkrat je prišel kdo in zadel vpiti v jamo, kajti notri je bilo jokanje in prosenje in ječanje. Ali pa je vrgel bombo ali ustrelil v globino.
Beg iz pekla Ko se je naredila noč, sem zlezel s tiste skale. Bilo nas je 11 ali 12, ki smo se lahko gibali. V jami je bilo tako mrzlo, da smo se vsi tresli. Prej smo vsi razgreti padli v jamo, saj je bil junij mesec. 20 metrov pod zemljo je pa mrzlo. Zeblo nas je prav zares. Približno do polnoči smo se odločali, kaj bomo naredili. Eden je predlagal, da bi šli po rovih, pa bi že nekje prišli ven. Nekateri so to poskusili, pa so prišli nazaj in povedali, da je nemogoče. Tudi je bila v jami taka tema, da si samo tipal lahko. Čez dan se je malo videlo, ponoči pa nič. Dotipali smo se do nekega drevesa.
Partizani so večkrat minirali rob jame okrog in okrog, da se je zemlja sesula in pokrila mrtve. Takrat je padla v jamo kakih 10 cm debela bukev z vejami navzdol in zdrsnila pet do sedem metrov pod rob. Edina možnost, ki sem jo takrat videl, je bila ta bukev in po njej sem se tudi rešil. Prvi je poskusil neki Belokranjec, pa se je vrnil in rekel, da je prišel do konca tiste bukve, že to je šlo težko, naprej pa da je čisto nemogoče. Potem sem pa jaz prosil, naj mi pomagajo in me malo potisnejo navzgor, pa so rekli, da se ne izplača, češ kaj se boš mučil.
V jami sem jih pustil najmanj deset, ki bi se še lahko rešili No, potem sem pa sam začel in po tisti bukvi prišel do konca drevesa, potlej sem se pa v tisto kamenje kar zapičil in – menda je bila še kakšna druga pomoč – prišel na vrh. Ko sem prišel na vrh in se z rokami oprl na rob jame, sem videl kakih 20 metrov stran skupino partizanov. To je bila straža. Kurili so velik ogenj in govorili med seboj, a slišal nisem, kaj.
Potegnil sem se navzgor in šel v nasprotno stran. Pri tem sem stopil na suho vejo. Počilo je. Oni pri ognju so utihnili in videl sem, da vsi gledajo proti meni. Začeli so vpiti “Stoj, stoj!” Ustavil sem se in počakal. Vedel sem, da me ne vidijo, samo slišali so pok. In potem, ko sem tako stal in jih gledal, so se glave počasi spet obrnile k ognju, mogoče so mislili, da je kaka žival. Nobeden ni prišel pogledat.
Takrat sem spet šel naprej, počasi, po vseh štirih sem se plazil nekaj časa, dokler se nisem oddaljil od tistega kraja. V jami sem jih pa pustil, saj pravim, najmanj deset, ki bi bili še zmožni, da bi se rešili. In nekaj se jih tudi je.
Fotografije: br. Matej Štravs (naslovna fotografija), Časnik (ostale fotografije)
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2024/05/IMG_20240403_170409-1K.jpg24482448Matej Štravshttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngMatej Štravs2024-05-25 22:59:222024-05-25 23:16:07TUKAJ SI LAHKO OGLEDATE DOKUMENTARNI FILM: BRATOMOR V JAMI POD MACESNOVO GORICO: 3450
Br. Metod Benedik je o pokojni Jožici Černe zapisal: “Svetniška duša! Svoje svetništvo je živela v tihoti in skromnosti, v sproščeni povezanosti z Gospodom, ki se je nenehno izražala v nesebičnem služenje župnijskemu občestvu sv. Štefana, v mnogoterih služnostih vodstvu župnije, v pristni dobrohotnosti do sovaščanov in sofaranov. Papež Frančišek bi rekel: svetnica za sosednimi vrati. Je pri Gospodu!”
JOŽICA ČERNE: 1. 3. 1937. – 10. 5. 2024
Pokojna Jožica se je rodila kot peti, najmlajši otrok očetu Jožetu in mami Frančiški 1. marca 1937 v Štepanji vasi Ljubljani. V otroštvu je pomagala na domači kmetiji.
V mladosti je naredila šolo za pletijo. Nato se je izobrazila za administratorko. Vse življenje je bila zaposlena kot računovodkinja in administratorka v podjetju Brivnice in česalnice v Ljubljani. Svoje delo je opravljala predano in natančno. Bila je zelo povezana s svojimi sorodnik. V mladosti je so se na Miklavžev in božični večer pri njej zbrali vsi nečaki in nečakinje. Za rojstne dneve svojih sorodnikov je vedno pripravila darilo.
SODELAVKA V ŽUPNIJI LJUBLJANA ŠTEPANJA VAS
Velik del njenega življenja je bil povezan Cerkvijo in župnijo Ljubljana Štepanja vas, kjer je bila dolga leta predana sodelavka. Naredila je katehetsko pastoralno šolo. Nato je dolgo let v Bizoviku učila nižje razrede verouka. Dolgo je bila članica in zapisnikarica v župnijskem pastoralnem svetu, pripravljala je vabila za zakonske jubilante, pomagala je pri organizacij številnih župnijskih dogodkov. Redno je pomagala pri organizaciji srečanj za starejše. Od otroštva dalje je pela v cerkvi, najprej v otroškem pevskem zboru, nato pa vse življenje v odraslem pevskem zboru, kjer je redno urejala note. Pri večerni maši med tednom je vrsto let predano vodila ljudsko petje. Pred mašo je molila rožni venec. Kot sama zapiše je cerkev spremljala večkrat različne invalide. Čut je imela tudi drugih zapuščenih ljudi. Od leta 1970 dalje je bila aktivna in predana članica Marijinega dela. S skupino Marijinega dela se je redno srečevala v župnijskem domu.
Zares veliko je pomagala v župnijski pisarni, kjer je sprejemala svete maše, pisala različne cerkvene dokumente in plakete za zakramente, štela in beležila župnijske nabirke, urejala finančne knjige. 48 let, od leta 1971 do leta 2019 je vestno in predano pisala matične knjige. V matične knjige in druge dokumente je zabeležila preko 6.000 tisoč zapisov ob različnih priložnostih. Bila je dobrotnica naše župnije in kapucinskega samostana. Za vse njeno sodelovanje in pomoč v župniji smo ji res iskreno hvaležni.
Pokojna Jožica je bila zelo požrtvovalna, delovana, predana in iskreno verna oseba. Veliko je molila in z iskreno vero prejemala sveto obhajilo. K njeni poglobljeni veri v Boga ji je pomagala njena vključenost v Marijino delo.
ZADNJA LETA ŽIVLJENJA
Od leta 2020 se je srečevala z boleznijo. Od tedaj dalje je redno vsak teden doma prejemala sveto obhajilo. Od marca 2023 dalje pa je bivala v Vincencijevem domu pri Marijinih sestrah, kjer se je kar dobro vživela. Sama je rekla, »da ji strežejo angeli.« Marijine sestre povedo, da je bila v tem obdobju zelo potrpežljiva in iskreno hvaležna za vso njihovo pomoč in oskrbo. Njeni bližnji so ji v tem obdobju zvesto stali o strani. Njeno zemeljsko življenje se je zaključilo v noči po vnebohodu v petek 10. maja letos.
br. Matej Štravs
POKOJNA JOŽICA JE ŽE PRED LETI O SVOJEM ŽIVLJEJU ZAPISALA TELE MISLI.
OTROŠTOVO
“Sem iz kmečke družine s petimi otroki. Starši so nas usmerjali k Bogu z besedami, ki jih je spremljal zgled preprostosti in zaupanja v Boga. V družini je bila tudi mamina sestra, ki je imela velik vpliv na nas vse. Za njo bi lahko rekla ne samo, da je ljubila, ampak, da je bila ljubezen. To kar je bila, je zajemala iz molitve in evharistije. Umrla je, ko mi je bilo 16 let, je pa še vedno prisotna v mojem življenju tako kot moja mama in moj oče.
V globoko vernem družinskem ozračju so potekala moja otroška in mladostna leta. Bila so brezskrbna, ker so vso težo trpljenja nosili starši, kar pravzaprav dobro razumem šele danes.
Ljubezen do Cerkve in do vsega, kar se v njej dogaja, ki je rasla v meni, ko sem skupaj s svojimi starši živela s svojo župnijsko cerkvijo, se je takoj zrasla z menoj, da jo še danes čutim v sebi. V družini je nastala vrzel. Kmalu so si tudi sestre in bratje začeli ustvarjati družine. Tako se je naš dom začel prazniti, kar sem kot najmlajša doživljala presej boleče.
SLOVO OD STARŠEV
“Po nekaj letih je zbolela še mama. V skrbi in delu sem zbolela tudi sama in odšla v bolnico. Po dveh mesecih sem okrevala in zopet lahko skrbela za bolno mamo. Po štirih letih mamine bolezni se je bilo treba pripraviti na njen odhod. Spominjam se, kako sem malo pred njeno smrtjo molila: »Zgodi se tvoja volja.« Ob njeni smrti mi je bila tudi v veliko oporo veroučna skupina, v katero sem bila vključena.
Nekaj mesecev po mamini smrti me je prijateljica, s katero sva si duhovno zelo blizu, seznanila z ljudmi iz Marijinega dela. Ko sem začela spoznavati to življenje, mi je zbolel še oče. Tudi njemu sem tako kot teti in mami bila največ ob strani ob njegovi bolezni, ker nisem imela še drugih obveznosti, tako kot bratje in sestre. Očetova bolezen naju je duhovno globoko povezala. Takrat sem pravzaprav odkrila, kakšna duša se skriva za trdo kmečko zunanjostjo. Tudi njegovo smrt sem sprejela na povsem drug način. Tako sem ostala sama. Moje življenje se je močno spremenilo. Do smrti staršev sem se čutila sigurno. Kljub trpljenju sem vedela, da sem na pravem mestu, ker sem jim bila potrebna. Nato pa se me je večkrat polaščala neka notranja negotovost in razdvojenost, predvsem glede mojega prostega časa. Pogosto nisem vedela, do kod segajo obveznosti do mojih domačih. Živim namreč še vedno doma pri bratovi družini. Veliko sem zato trpela ob raznih srečanjih in drugih dejavnostih, ki niso bile v zvezi s službo niti z domom.
Po očetovi smrti sem na Teološki fakulteti obiskovala dvoletno katehetsko šolo. Sedaj imam že nekaj let katehezo otrok, ki mi poleg odgovornosti pomaga, da grem iz sebe, ko moram živeti za druge.
GIBANJE MARIJINO DELO
Omenila sem, da sem se prvič srečala gibanjem Marijino delo že po mamini smrti. Bog me je hotel pripraviti na trenutke, ko bom morala sama zavestno sodelovati z Njim. Kaj mi pomeni ta dar prav gotovo še danes ne razumem popolnoma. V določenih trenutkih začutim vrednost in veličino. Iz vsega kar mi je dal in mi še daje, močno čutim, kako je zame Bog-Ljubezen.
V življenju Marijinega dela mi besede evangelija postajajo bolj jasne in to predvsem, kadar jih skušam živeti. Jezus se mi pogosto javlja v svoji zapuščenosti in želi, da ga sprejmem. Ko naredim ta korak, se stvari uredijo tako, da se lahko samo zahvalim Bogu. Samo eno majhno doživetje:
Nekega dne se na poti v službo spomnim, da sem pozabila poslati vabila za sejo. Bilo mi je težko. Skušala sem sprejeti to bolečino in vse posledice. Ko pridem v službo, najdem na delovodniku vabilo, ki ga je namesto mene napisal moj predpostavljeni. Ne vem, kako je mogel on vedeti, da sem jaz to pozabila. Bog mi je ob tem dogodku dal razumeti, da je važno samo to, da z ljubeznijo objamem vsak križ, vse ostalo pa bo naredil On.
V gibanju Marijino delo je zame veliko odkritje življenje sedanjega trenutka. To mi pomaga, da se vedno znova dvigam iz malodušja in vsak trenutek začenjam znova. Samo če dobro živim sedanji trenutek, lahko rečem, da živim besedo življenja. V sebi čutim mir, katerega prinašam tudi v svoje okolje. V nasprotnem primeru pa s svojim notranjim nemirom rušim in podiram, kjerkoli sem. Kadar dobro živim sedanji trenutek, sem bolj občutljiva za razne odtenke ljubezni, ki jih od mene pričakuje Bog.
V raznih življenjskih dogodkih mi je Bog dal razumeti, kako ne smem biti navezana niti na svoje domače niti na te, s katerimi skušam živeti Ideal. Bolj sem razumela Jezusove besede: »Kdor ljubi očeta, mater, … bolj kot mene, ne more biti moj učenec.«
Vedno in povsod mi mora biti na prvem mestu Bog. Drugi so mi dani samo v dar, kakor sem jaz drugim dar, da si pomagamo na skupni poti k Njemu.
Bog, ki me spremlja vse življenje, mi je v Idealu na nov način pokazal smisel mojega življenja. Naredil me je bolj svobodno. V stiku s poročenimi sem razumela, da so prav tako sami in da si samo v Bogu lahko pomagajo. V trenutkih negotovosti sem namreč včasih mislila, kako lažje je poročenim, ker vedo, da je njihova prva skrb družina. Zdaj razumem, da sem na pravem mestu, če vsak trenutek odgovorim Bogu v poklicu in okolju, kakor me je postavil.”
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2024/05/IMG_20240518_230509.jpg15771577Matej Štravshttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngMatej Štravs2024-05-18 22:32:562024-05-20 23:02:45OD NAS SE JE POSLOVILA DOLGOLETNA SODELAVKA NAŠE ŽUPNIJE JOŽICA ČERNE
Urnik svetih maš je na tej povezavi. Urnik uradnih ur v župnijski pisarni najdete na tej povezavi. Informacije o obnovi cerkve v Štepanji vasi so na tej povezavi.
V Štepanji vasi se je začela obnova slavoloka pred cerkvijo.
• KAJŽARSKA KAVICA, srečanje za starejše, je bilo v Klančarjevi domačiji v Bizoviku v sredo, 15. maja ob 10.00. Gosti srečanja so bili člani alpskega kvinteta.
VABIMO VAS
PRIJAVNICA ZA ORATORIJ– 25. – 29. 6. 2024
Leto je naokoli in animatorji že pridno pripravljamo program za vaše otroke. Letos se bomo na oratoriju srečali s svetopisemskim prerokom Danielom.
Oratorij bomo s krajšim uvodnim programom pričeli v nedeljo, 23. 6., po maši ob 9.15 v Štepanji vasi,sicer pa bo letos potekal od torka, 25. 6., do sobote, 29. 6. 2024. Vse informacije in prijave so na tej povezavi.
• ŠMARNICE bodo potekale ves mesec maj. Pri jutranji maši so predvsem za odrasle, zvečer pa za otroke, mlade in družine. Pri jutranjih mašah beremo šmarnice za odrasle z naslovom: Naj ti bom nežni rdeči cvet o Božji služabnici Cvetani Priol, ki jih je napisal cistercijan p. Branko Petauer. Pri večernih svetih mašah v Bizoviku in v Štepanji vasi beremo šmarnice za otroke z naslovom Tvoj talent šteje in govorijo o misijonarju salezijancu Andreju Majcnu. Te šmarnice je napisala Barbara Kastelec. Lepo vabljeni otroci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.
• PRVO SVETO OBHAJILO ZA NAŠO ŽUPNIJO BO NA BINKOŠTI v nedeljo 19. maja ob 10.30 v cerkvi v Štepanji vasi. Letos bo prvo sveto obhajilo za celo župnijo le v Štepanji vasi. Prvoobhajance priporočamo v Vaše molitve.
• FESTIVAL RITEM SRCA bo ta torek, 21. maja ob 19.30, na prostem na forumu Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani. Z novimi avtorskimi skladbami se bo predstavilo kar deset izvajalcev. Kot predskupina bodo dogajanje na glavnem odru ob 19.30odprli Stična band. Na več kot 12ih stojnicah bo tudi široka ponudba krščanskih založb, društev in drugih zanimivih ponudnikov, za vse lačne pa bosta letos poskrbela MasterChefa Zala Pungeršič.
Festivalska žirija je na razpisu med prijavljenimi izvajalci tokrat izbrala 10 najboljših skladb in izvajalcev. Z nami bodo: Manca Hribar, Neža in Damjan Pančur, Svetnik, Anette, Mitja Ferenc, Antonio Tkalec in Janez Ferlež, Lucija Rejec, I AM!, Bena Briški in Matej Šoklič. Svoje nove skladbe bodo predstavili v živo ob spremljavi odličnega festivalskega banda, ki bo pospremil vse točke večera. Lepo vabljeni. Več na tej povezavi.
• SREČANJE Z ALEŠEM PRIMCEM NA TEMO:Ali bomo dovolili medicinsko zastrupitev bolnih in starejših, bo ta četrtek, 23. maja ob 20. uri v dvorani župnijskega doma. Kot vemo, bomo o tej temi glasovali na referendumu 8. junija letos, ko bodo tudi volitve v evropski parlament. Prav je, da smo seznanjeni s to tematiko. Aleš Primc je poznavalec tega področja in pred kratim je gostil Alexa Schadenberga, ki se v Kanadi bori proti evtanaziji. Lepo vabljeni na ta večer.
KORONARNI KLUB V SODELOVANJU Z ŽUPNIJO LJUBLANA ŠTEPANJA VAS PRIPRAVLJA DAN ZA MLADO SRCE, ki bo to soboto 25. maja. Aktivni dan za mlado srce, skupaj z zdravniki diabetologi, kardo-logi in nefrologi v sodelovanju z našo župnijo organizirata Koronarni klub Ljubljana in društvo Sladko na kratko. Dogodek bo potekal med 9. in 15. uro v Štepanji vasi v prostorih koronarnega kluba, v našem župnijskem domu ter na travniku pred župnijsko cerkvijo.
Ta dan je namenjen bolnikom, njihovim svojcem in vsem ostalim, ki jih zanima neločljiva povezanost med srcem, ledvicami in presnovnimi boleznimi. Udeleženci dogodka si bodo lahko izmerili krvni tlak, holesterol in glukozo v krvi ter imeli možnost krajših brezplačnih posvetov z zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci. Poleg meritev bodo potekale tudi interaktivne delavnice na temo srca, ledvic in krvnega sladkorja. Več informacij o dogodku dobite tej povezavi in na spletni strani koronarnega kluba.
• SESTANEK ZA STARŠE BIRMANCEV bo v torek 27. maja ob 20.00, v 1. nadstropju župnijskega doma.
• SKLEP VEROUČNEGA LETA bo v nedeljo 2. junija. Spričevala bomo delili pri maši ob 9.00 v Bizoviku, in pri maši ob 10.30 v Štepanji vasi.
• ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA za naše skavte bo v soboto, 8. junija in nedeljo 9. junija. Kontejner za papir bo stal pred cerkvijo v Štepanji vasi. Zbrana sredstva bodo namenjane za popravilo šotorov, ki jih je lani poleti na taboru uničilo neurje. Že vnaprej hvala za sodelovanje.
• SKLEP SKAVTSKEGA LETA bo v nedeljo 9. junija pri sveti maši ob 9.15 Štepanji vasi. Pri teh dveh svetih mašah bomo tudi deli veroučna spričevala.
• ORATORIJ za otroke od 1. do 8. razreda v naši župniji bo letos od torka 25. do sobote 29. junija. Prijavnice za oratorij bodo na razpolago v prvi polovici maja. Vabljeni, da prijavite svoje otroke na oratorij.
SLOVNSKI ŠKOFJE OSTRO NASPROTUJEJO PREDLOGU ZAKONA O POMOČI PRI PROSTOVOLJNEM KONČANJU ŽIVLJENJA
Slovenski škofje temu predlogu zakona ostro nasprotujemo. Ob tem želimo spomniti na nekatera katoliška, pa tudi občečloveška, stališča glede samomora s pomočjo.
Katoliško stališče glede samomora s pomočjo je jasno. Samomor s pomočjo je nesprejemljiv: »Smo oskrbniki in ne lastniki življenja, ki nam ga je Bog zaupal. Ne razpolagamo z njim.« Katekizem Katoliške Cerkve uči, da trpljenje, velik strah in podobne okoliščine sicer zmanjšujejo osebno odgovornost storilca za dejanje samomora, samo dejanje samomora pa ne more biti nikoli upravičeno; vendar Cerkev vedno moli za tiste, ki so si vzeli življenje.1 Tudi papež Frančišek opozarja, da »lahko in moramo zavrniti skušnjavo, ki jo spodbujajo tudi zakonodajne spremembe, da bi z medicino ustregli bolnikovi morebitni želji po smrti s pomočjo pri samomoru.«2
Skrbi nas predvsem možnost »pasivne prisile k samomoru s pomočjo«, pri čemer bodo bolni, slabotni in ranljivi ljudje obremenjeni z mislijo, da jim je na voljo »hitra rešitev« občutka odvečnosti in z zdravljenim povezanih stroškov. Kot vidimo v drugih državah, je nevarnost tako imenovanega »spolzkega klanca« v primeru trenutnega predloga očitna. Vsaka izjema se v zelo kratkem času spremeni v družbeno sprejeto normalnost, povezano z zlorabami. Slovenska družba, v njenem imenu Državni zbor, bi morala zato nemudoma ustaviti sprejemanje trenutnega predloga zakona, saj drvimo v družbo, v kateri bo cenjeno samo mlado, zdravo in »lepo« življenje, vsem ostalim pa bodo na voljo hitre rešitve, ponujene s tem zakonom.
Slovenija potrebuje več medsebojne pozornosti: »pomoč pri samomoru« naj zamenja pripravljenost za vsestransko »pomoč življenju«. Vsakega človeka namreč spremlja strah pred trpljenjem, posebej ob koncu življenja. Vendar odgovor na ta strah ali na trpljenje bolnih in ostarelih ne more biti uvajanje možnosti samomora, temveč pospeševanje družbene solidarnosti ter hitrejši razvoj paliativne medicine.
Msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik SŠK
Msgr. dr. Peter Štumpf, soboški škof in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, celjski škof in član stalnega sveta SŠK
Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit
Leto je naokoli in animatorji že pridno pripravljamo program za vaše otroke. Letos se bomo na oratoriju srečali s svetopisemskim prerokom Danielom.
Oratorij, ki je namenjen otrokom od 1. do 7. razreda, bomo s krajšim uvodnim programom pričeli v nedeljo, 23. 6., po maši ob 9.15 v Štepanji vasi,sicer pa bo letos potekal od torka, 25. 6., do sobote, 29. 6. 2024. Vse informacije in prijave so na tej povezavi.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2024/05/IMG_1012-1-scaled-kvadrat.jpg12231224Matej Štravshttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngMatej Štravs2024-05-16 10:56:102024-05-16 10:56:10VABLJENI, DA PRIJAVITE OTROKE NA ORATORIJ, KI BO OD 25. DO 29. 6. 2024 V ŠTEPANJI VASI
Tudi letos v Marijinem mesecu maju gremo možje in fantje iz naše župnije in od drugod na romanje. Peš. S svetim Pavlom.
Pohod je namenjen dobro fizično in psihično pripravljenim možem. Verjamemo, da mora biti moški pripravljen vzdržati telesne in duševne pritiske današnjega časa, obenem pa mora biti v stalnem odnosu z Bogom. Gradimo može, ki bodo ostali v družinah (fante, ki se bodo poročili) ne glede na stiske, ki so in ki pridejo.
Pohod je namenjen možem, ki se pustijo nagovoriti Božji besedi, ki želijo Božjo besedo prenesti v vsakdanje življenje, so na poti in tudi sicer v življenju pripravljeni moliti in so pripravljeni odnos z Bogom postavljati na prvo mesto.
Z lanskega pohoda iz Štepanje vasi na Kurešček – Golovec Foto: Aleš Čerin
Moški potrebujemo pot, dolgo in naporno, na kateri pride do “švicanja”, utrujenosti, bolečin, žeje, nepredvidljivosti … da se začnemo obračati k Bogu, da začnemo Boga jemati zares in začnemo živeti iz globine srca.
Z lanskega pohoda iz Štepanje vasi na Kurešček – Preko Barja Foto: Aleš Čerin
Tehnično
Kdaj: sobota, 25. maja 2024, ob 8.10
Izhodišče: Grosuplje železniška postaja (do tam se iz Ljubljane pripeljemo z vlakom, ki gre ob 7.34, zbiranje na železniški postaji v Ljubljani ob 7.15)
Pot: Grosuplje – Magdalenska gora – Lipoglav – Molnik – Orle – Štepanja vas (24 km, 600 m vzpona)
Tema: Sveti Pavel možem – Budni bodite, stojte trdni v veri, možati bodite, bodite močni! Pri vas naj se vse dela iz ljubezni. (1 Kor 16,13-14) – kateheze in pogovor na te teme
Molitev: Po poti bomo molili rožni venec. Molili bomo tudi pri vsakem znamenju vernosti naših prednikov: križ, znamenje, kapelica, cerkev, … Molili bomo za žene/dekleta, za družine, za našo župnijo, za Slovensko Cerkev, za našo domovino. Prinesi tudi svoj molilni seznam.
Za koga: Za može in fante 18+. Zmerna kondicija.
Oprema: Obvezno vzemi s seboj primerno obleko, cunje za preoblačenje, v primeru dežja vzemi zaščito (pelerina ali dežnik in zaščita za nahrbtnik). Priporočamo pohodne palice. Hrano in pijačo prinesi s seboj.
Vodenje: Aleš Čerin
Prijava: Izključno s SPODNJO PRIJAVNICO. Največ 18 mož. Kdor se prej prijavi, gre.
Prispevek: prostovoljni prispevek – dar je namenjen župniji
OPOZORILO: Na romanje gremo v vsakem vremenu. Najmanj voditelj gre.
Z lanskega pohoda iz Štepanje vasi na Kurešček – Na Kureščku Foto: Aleš Čerin
Prijava ni več mogoča
Za može in fante na Rakovniku: Moški večer Božidarjem Prevcem, očetom izjemnih in uspešnih skakalcev Petra, Domna, Ceneta ter Nike
Božidar Prevc Foto: prevc.si
Četrtek, 23. maj ob 19:45 dvorani glasbene šole Rakovnik
Na večeru za moške bomo skupaj ugotavljali, kaj pomeni moškim pot k uspehu. Sploh, kaj je uspeh? Je uspeh trajen ali pa si treba zanj nenehno prizadevati. Kdaj je čas za srajco ter hlače na črto in in kdaj za delovne hlače, kdaj je čas za soliranje in kdaj za skupinsko delo? Moški, ki na poti k uspehu sodeluje z drugimi mora zaupati tudi v druge in se kdaj prepustiti. Kako težko je to? Moški ga tudi kdaj polomi, mu spodleti. Je to konec uspešnosti? Žlahtne plati moškosti in uspeha. Pogovarjali se bomo o moških izkušnjah, odločitvah in zavezanosti cilju. Je to dovolj za uspeh ali je še kaj? Pridi, pogumno žrtvuj en večer za debato, spoznaj še koga drugega in morda ti bo potem uspelo.
O moških izkušnjah, odločitvah in zavezanosti cilju se bomo pogovarjali z Božidarjem Prevcem, očetom izjemnih in uspešnih skakalcev Petra, Domna, Ceneta ter Nike. Moderirata Simon Jurkovič in Tomaž Kušar.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2023/05/Mosko-romanje-Kurescek-1282-7.5.2023.jpg13332000Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2024-04-26 14:25:022024-05-23 15:35:02Moško romanje s sv. Pavlom: Možati bodite (1 Kor 16,13)
V soboto, 20. aprila, se bodo na Brezjah zbrale družine iz ljubljanske nadškofije. Poleg skupnega dela bo tudi poseben program za starše, najstnike in otroke. Srečanje bodo zaključili s sveto mašo ob 16. uri, ki jo bo daroval nadškof Stanislav Zore.
Program
Sobota, 20. aprila ob 14.00
Začetek srečanja: pesem in molitev,
Za starše: nagovor Aleša Čerina na temo vzgoje otrok in mladine (polurni pogovor o tej temi na Svetovalnici Radia Ognjišče),
Za najstnike: s. Ana Šuštar in Bernard Rožman, župnik z Brda pri Lukovici, bosta najstnikom spregovorila o svoji poti poklicanosti,
Za otroke do 10 let: skavti pripravljajo delavnico in aktivnost na prostem,
Ob zaključku srečanja bo nadškof Stanislav Zore daroval sveto mašo.
Spodbuda v veri in družinskem življenju
Urad za družino ljubljanske nadškofije organizira srečanje družin, tokrat na temo »Vzemi Boga zares!«. Luka Mavrič, vodja urada za družine, nam je povedal, da je glavni namen srečanja, da se opogumimo v naši veri in družinskem življenju. »Tako srečanje se mi zdi dobro in potrebno,« je poudaril. »Lahko nas opogumi in da spodbudo, da nas ni tako malo, ki želimo živeti vero v današnjem svetu in času. Dragoceno je, kadar lahko skupaj z drugimi molimo, pojemo in se veselimo tega, da verujemo v Boga očeta.«
»Vzemi Boga zares!«
Tema srečanja »Vzemi Boga zares!« daje spodbudo oziroma preverja, ali mi sami Boga jemljemo resno. »Velikokrat tudi verni kristjani živimo na način, da ne jemljemo Boga zares,« je razložil Mavrič. »Delamo načrte, ne da bi se vprašali, kaj Bog od nas želi v tem trenutku in se sami borimo za nekaj, namesto da bi se naslonili Nanj.«
Kako vzgajati mlade vernike?
Poleg skupnega dela bo poseben program namenjen staršem. Aleš Čerin bo govoril o tem, kako vzgajati otroke v veri. Naslonil se bo na zgodbo preroka Daniela, ki je živel v času, ki spominja na današnji čas – v času, ko je bila vera potisnjena v zasebnost in včasih celo nezaželena. Prerok Daniel je kljub vsemu ostal zvest Bogu, svojim vrednotam in sebi, kar je pritegnilo mladeniče okrog njega, da so tudi oni postali močni pričevalci za Boga. Čerin bo staršem skušal dogovoriti na vprašanje, kako vzgajati mlade Daniele, ki bodo kljub nenaklonjenemu času ostali zvesti Bogu in temu, kar verujejo, ter to kazali tudi s svojim življenjem.
Pričevanje za najstnike in aktivnost za otroke
Najstnikom bosta svojo življenjsko pot predstavila frančiškanka Marijina misijonarka s. Ana Šuštar in mladi duhovnik Bernard Rožman. Pogovor z njima bo vodil Tadej Uršič, pogovarjali pa se bodo o tem, kako se je njuno življenje zasukalo na glavo, ko sta začela Boga jemati zares.
Za otroke do 10 let pa skavti pripravljajo delavnico in aktivnost na prostem.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2021/09/Sveta-druzina-Brezje.jpg11871187Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2024-04-18 08:51:282024-04-20 07:12:59Gremo na Brezje na srečanje družin z naslovom "Vzemi Boga zares!"
Ime bela nedelja (lat. Dominica in albis) izvira iz starokrščanskih časov, ko so novokrščenci, ki so prejeli zakrament sv. krsta med velikonočno vigilijo, ves teden po veliki noči prihajali k bogoslužju v belih oblačilih. Uporaba belih oblačil, ki so znamenje čistosti, je izpričana od 4. stoletja, poseben pomen pa so dobila v 17. stoletju, ko so jezuiti na nedeljo po veliki noči uvedli skupinsko prvo obhajilo. Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice, polnost nerazlmoljene svetlobe, izraža začetek in konec, polnost in praznino.
Nedelja Božjega usmiljenja
Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 30. aprila leta 2000 na nedeljo po veliki noči, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico ter ob tej priložnosti določil, da se bo prva nedelja po veliki noči »odslej v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja.« Papež se je pri tem oprl na javno razodetje, posebej na Božjo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir. Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.«
Povezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom.
Rožni venec Božjega usmiljenja
Vabljeni, da danes na nedeljo božjega usmiljenja zmolite rožni venec Božjega usmiljenja.
Na običajni rožni venec molimo:
Na prvih treh jagodah: Oče naš, Zdrava Marija, Vera.
Pri vseh petih desetkah molimo:
a) Pri velikih jagodah:
Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.
b) Pri malih jagodah (desetkrat):
Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
Na koncu dodamo (trikrat):
Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.
Jezus je sestri Faustini dejal:”Moli stalno ta rožni venec, ki sem ti ga razodel. Kdor ga bo molil mu bom podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.”
VZKLIKI BOŽJEMU USMILJENJU
OPOMBA: To niso litanije, temveč vzkliki Božjemu usmiljenju. Jezus je razodel sv. Favstini veliko moč teh vzklikov: “Božja ljubezen je cvet, usmiljenje pa sad tega cveta. Če kdo dvomi, naj bere te vzklike Božjemu usmiljenju in našel bo zaupanje!”
Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate! Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči, Božje usmiljenje, ki si se razodelo v stvarjenju nebeških duhov, Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni, Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkvi, ki obsega vesoljni svet, Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, Božje usmiljenje, ki posvečuješ pravične, Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete, Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, Božje usmiljenje, mir umirajočim, Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah, Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev.
V.: Bog je usmiljen in poln svetosti, počasen z jezo, poln dobrote.
O.: Zato bom vekomaj klical Božje usmiljenje.
Molimo.
O Bog, tvoje usmiljenje je neskončno, tvoja milost neizčrpna. Milostno poglej na nas, pomnoži v nas delo svojega usmiljenja , da ne bomo obupali tudi v največjih preizkušnjah, temveč bomo bolj zaupali v Božjo voljo, ljubezen in usmiljenje. – Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Kralju usmiljenja , ki s teboj in s Svetim Duhom izkazuje usmiljenje vekomaj. Amen.
Tukaj lahko prisluhnete petemu rožnemu vencu Božjega usmiljenja:
Urnik svetih maš je na tej povezavi. Urnik uradnih ur v župnijski pisarni najdete na tej povezavi. Informacije o obnovi cerkve v Štepanji vasi so na tej povezavi.
IZ ŽUPNIJE IN SLOVENSKE CERKVE
• ZAHVALA: Hvala za vsem, ki ste pomagali pri bogoslužjih velikega tedna.
VABIMO VAS
• DEVETDNEVNICA BOŽJEGA USMILJENJA: poteka ves teden do bele nedelje 15 minut pred večerno mašo.
• DRUGA VELIKONOČNA – BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA, 7. aprila: bela se imenuje, ker so v prvi Cerkvi katehumeni – odrasli novokrščenci do te nedelje nosili bela oblačila. Papež Janez Pavel II. pa to nedeljo razglasil tudi za nedeljo Božjega usmiljenja. Več o nedelji božjega usmiljenja lahko rožni venec božjega usmiljenja si lahko ogledate in preberete na tej povezavi.
• DOTIK TUHA: V torek, 9. 4. 2024, ob 19.45 prisrčno vabljeni na slavilni večer Dotik Duha k sv. Jožefu v Ljubljani. Z nami bo gostja Milana Karajić, ki bo delila svojo zgodbo življenjskih preizkušenj in čudežev. Kot vedno, bo priložnost tudi za molitev nad posamezniki, spoved, slavljenje in adoracijo.
• TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE. Od 14. do 21. aprila 2024 bo v Sloveniji potekal teden molitve za duhovne poklice pod geslom »Prosite Gospoda žetve!« Molímo in vabimo k molitvi, poživímo svojo poklicanost, pričujmo in vabímo k pričevanj božjem načrtu za človeka in družino in o tem, kje vse je Bog v nas pustil svoj pečat ljubezni. Predavatelja osebno poznam, zato vem, da nas bo močno nagovoril in nam dal dobre spodbude za lepše medsebojne odnose in za vzgojo otrok. Vsi starši res lepo vabljeni.
u življenja. V naši župniji bomo v ta namen molili pri jutranji in večerni sveti maši.
• MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE: Gospod, Jezus Kristus, ti si rekel: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev!« (Mt 9,37). Poglej, Gospod, potrebe vesoljne Cerkve in tudi naše škofije ter ji podari dovolj svetih duhovnikov, stalnih diakonov, redovnikov in redovnic, ki bodo zvesto in požrtvovalno služili tvojemu ljudstvu in uresničili svoje poslanstvo. Stori, da bodo naše družine skupnosti ljubezni, v katerih starši z veseljem sprejemajo otroke, in daj, da bodo otroci odraščali v prijateljstvu z Bogom ter postali poslušni navdihom Svetega Duha. Okrepi mlade, da bodo verovali ljubezni in spoznali veličino življenja, ki je podarjeno v služenju drugim v duhovniškem in redovniškem poklicu, ter mnoge privedli k tebi, edini Poti, Resnici in Življenju. Ti, Gospod, si naše upanje, vate zaupamo! Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen. Marija, Mati Cerkve, izprosi nam resnično ljubezen do Cerkve!
• PREDAVANJE ZA STARŠE VEROUČENCEV: Relacijsko – družinski terapevt JANI JERIČEK bo imel predavanje za starše v ponedeljek, 15. aprila ob 20.00, v župnijskem domu. Naslov predavanja bo: Kakšne sanje ima Bog za naše medsebojne odnose. Predavatelj nam bo spregovoril ob božjem načrtu za človeka in družino in o tem, kje vse je Bog v nas pustil svoj pečat ljubezni. Predavatelja osebno poznam, zato vem, da nas bo močno nagovoril in nam dal dobre spodbude za lepše medsebojne odnose in za vzgojo otrok. Vsi starši res lepo vabljeni.
• SREČANJE DRUŽIN LJUBLJANSKE NADŠKOFIJE bo20. APRILA 2024 od 14.00 do 17.00: na Brezjah. Geslo tega srečanja je: »Vzemi Boga zares!«. Program srečanja: 14.00: Slavljenje v čast Jezusu in Mariji 14.30: Program na treh lokacijah: Za otroke do 10 let program oblikujejo skavti, Najstnike in mlade bosta pod šotorom nagovorila Bernard Rožman, župnik z Brda pri Lukovici in s. Ana Šuštar. Za starše bo imel v baziliki na župljan Aleš Čerin predavanje na temo vzgoje otrok in mladih. 16.00: Sv. maša pod šotorom, ki jo bo vodil nadškof msgr. Stanislav Zore.
Vsi udeleženci bodo prejeli zapestnico, ki služi tudi kot desetka rožnega venca. Med 10. jagodami bo devet črk: LJUBLJENI ali LJUBLJENA. Na križu pa bi vgravirali MOJ SIN, oziroma MOJA HČI. Toplo vabljene torej vse družine z ljubljanske nadškofije 20. aprila ob 14h na Brezje. Pridite z lastnim prevozom.
• VEČNE ZAOBLJUBE SESTRE TINE ČERIN: Naša župljanka, ki je članica redovne skupnosti Družine Kristusa Odrešenika, bo v nedeljo, 19. maja ob 14.00, v naši župnijski cerkvi naredila večne zaobljube. Priporočamo jo v vaše molitve.
• ORATORIJ za otroke od 1. do 8. razreda v naši župniji bo letos torka 25. do sobote 29. junija. Družine vabljene, da si takrat rezervirate čas in da otroke vpišete na oratorij.
SVETO LETO 2025
Papež Frančišek je napisal molitev v pripravi na jubilejno leto 2025.
Papež nas vabi, naj »jubilejno molitev vzamemo za svojo« ter jo vključimo v molitveno življenje tako v osebnem in družinskem kot tudi župnijskem in občestvenem okolju. Papeževa molitev za jubilejno leto 2025:
Nebeški Oče, vera, ki si nam jo dal v tvojem Sinu Jezusu Kristusu, našem bratu, in plamen ljubezni, ki ga je Sveti Duh izlil v naša srca, naj v nas prebujata blagoslovljeno upanje v prihod tvojega kraljestva.
Naj nas tvoja milost preobrazi, da bomo marljivo gojili seme evangelija, ki bo prekvasilo človeštvo in ves svet, ko zaupno pričakujemo novo nebo in novo zemljo, v katerem bodo premagane sile zla in se bo za vselej razodela tvoja slava. Naj milost jubileja v nas, romarjih upanja, oživlja hrepenenje po nebeških dobrinah in na ves svet izliva veselje in mir našega Odrešenika.
Tebi, blagoslovljeni in večni Bog, bodi hvala in slava na veke vekov. Amen.
Leto 2024 kot »leto molitve«: Na nedeljo Božje besede januarja letos je papež Frančišek, v sklopu priprav na jubilejno leto 2025 letošnje leto razglasil za »leto molitve«. To leto je namenjeno predvsem temu, da bi v škofijah po vsem svetu znova odkrili osrednji pomen molitve.
Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen … Pred vami pojde v Galilejo, tam ga boste videli.«
Do velikonočnega jutra so se človeški koraki končevali ob grobu, nepreklicno so se iztekli v smrt, v grob, v konec. Pa tudi koraki živih, ki so žalovali za pokojnimi, so vodili do groba. Tam so obstali pred neizprosnim »zakaj« in pred bolečino ob izgubi, brez upanja in brez prihodnosti.
Tudi v velikonočnem jutru so koraki žena in učencev vodili do groba. Tam so obstali. Zbegani. Prestrašeni. Kakor je človek prestrašen pred smrtjo in še bolj pred praznim grobom.
Potem pa so slišali vprašanje: Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je bil obujen. Zadnja trdna resnica njihovega odnosa z Jezusom je bila, da so ga na veliki petek proti večeru položili v grob in k njegovemu vhodu zavalili velik kamen. Sedaj pa slišijo, da je bil obujen. In obenem povabilo, naj gredo v Galilejo. Tam ga bodo videli. Tam, kjer se je vse začelo.
Povabil jih je na kraje, kjer je vstopil v njihova življenja. Od groba jih je povabil v čase srečanja, ko so bili pripravljeni vse zapustiti, samo da bi mogli hoditi za njim; da bi mogli biti del njegovega življenja in da bi on bil njihovo vse. Vrniti so se morali na kraje, kjer so v njegovih besedah spoznali, da je v njih življenje. Povabil jih je na tiste gore, kjer so začeli spoznavati kraljestvo in kjer so ob doživetju spremenjenja hoteli postaviti šotore, da bi mistična bližina trajala.
Jezus tudi nas vabi, naj ne ostajamo ob naših grobovih, naj se ne pogovarjamo o teži kamnov, naj se ne predajamo obupu nad življenjem, nad seboj, nad Bogom. Vabi nas, naj se tudi mi podamo v svojo Galilejo. Tja, kjer smo prvič bolj s srcem kot ušesi zaslišali povabilo: Hodi za menoj. In smo šli za Njim. Ker je v njem življenje, ker je življenje luč ljudi in ker luč sveti v temi.
Dragi dobri ljudje. Ob tej veliki noči vem želim, da bi prepoznali Boga, ki hodi z vami, in vas vabi k polnosti življenja. Pojdite za njim in skupaj z brati in sestrami pojte: Aleluja.
PASIJON: Na cvetno nedeljo 24. marca po maši ob 19.00 bodo mladi iz naše župnije pripravili pasijon – dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja. Pasijon bo še v ponedeljek 25. marca po sveti maši ob 19.00. Pri pasijonu sodeluje okrog 40 mladih. Lepo vabljeni!
UTRINKI IZ PASIJONOV V NAŠI ŽUPNIJI OD LETA 1989 DO DANES
Spominjam se, da me je pred nekaj leti potem, ko smo z mladimi v župniji pripravili pasijon, dan potem poklicala mlajša katehumenka (katehumen = prosilec za krst odraslih, tisti, ki se kot odrasli pripravlja na krst) in se mi je iz srca zahvalila za pasijon z naslednjimi besedami: »Hvala za pasijon, ki ste ga pripravili. Do sedaj me še nobena stvar v življenju ni tako močno nagovorila, kot včerajšnji pasijon.«
Pasijon najbolj nagovori tiste, ki ga »pričujejo« (ne igrajo), seveda pa tudi tiste, ki si ga pridejo ogledat. To sem še posebej videl lansko leto, ko sem imel možnost, da sem lahko opazoval ljudi, ki so si prišli ogledat pasijon. Opazil sem, da so mnogi med pasijonom sklenili roke v molitev in njihove roke so ostale sklenjene do konca pasijona.
Ko sem temeljito prebral župnijsko kroniko in oznanilno knjigo, sem ugotovil, da mladi v naši župniji na cvetno nedeljo popoldan ali zvečer redno vsako leto pripravljajo dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja vse od leta 1990. Kar dolga leta je bila ponovitev pasijona na veliko sredo po večerni maši, zadnjih osem let pa je ponovitev pasijona na veliki torek po večerni maši.
Iz zapisa župnijske kronike lahko ugotovimo, da pasijona ni bilo le leta 2000, ko je bil v župniji misijon. Letos bi tako bil na vrsti že trideseti pasijon.
Kako se je začelo?
Pri postni pobožnosti so v osemdesetih letih na cvetno nedeljo križev pot molili mladi. Iz oznanilne knjige razberem, da je mladinska pevska skupina leta 1989 pripravila križev pot s postnimi pesmimi in premišljevanji.
Leta 1990 pa so mladi prvič uprizorili Jezusov pasijon.
Ker sem v devetdesetih letih bival v kapucinskem samostanu, se z lepimi spomini spominjam pasijonov, ki so jih pripravili mladi. Zadnjih deset let pa sem bil kot kaplan ali župnik aktivno vključen v pripravo pasijonov.
Pasijoni so bili vedno kvalitetno pripravljeni in skoraj vedno tudi spremljani z živo mladinsko glasbo. Mladi so se ob spremstvu bratov kapucinov vedno poslužili kakšnega novega pristopa.
Izjemne možnosti za dobro izvedbo pasijona nudi tudi naša cerkev. Cerkev vedno popolnoma zatemnimo, pred oltar v prezbiterij postavimo oder, na kor damo gledališke luči in mešalno mizo, preko katere predvajamo scensko glasbo.
Že v začetku 90 let so prav za pasijon sešili posebne obleke, ki jih še vedno uporabljamo. Seveda pa, kadar le, moremo še kaj dopolnimo ali si izposodimo. Pri pasijonih sodeluje od 25 do 55 mladih. Še posebej v zadnjih letih se trudimo, da pasijon ni igra ampak »pričevanje Jezusovega trpljenja«, ki je namenjeno poglabljanju vere mladih, ki pasijon pripravijo in udeležencev. Zato tudi pri pasijonu ni nobenih aplavzov nastopajočim.
1990
Leta 1990 je vlogo Jezusa odigral tedanji župnik br. Miha Sekolovnik. Ko sem br. Miha povprašal, kako se spominja tega pasijona, mi je povedal, da je mlade, s katerimi je takrat pripravljal pasijon opozoril, da to ne sem biti šov. In kakor je povedal, so potem vse zelo dobro izpeljali, tako da so bili vsi nagovorjeni.
1992
Za pasijon leta 1992 je v župnijski kroniki za cvetno nedeljo zapisano naslednje: »Po maši ob 16. uri so mladi iz naše župnije pripravili pasijon v obliki drame. Pasijon je lepo uspel, ker so se mladi zelo lepo vživeli v svojo vlogo. Tudi udeležba je bila zelo lepa.«
1995
Od leta 1995 pa do leta 2010 je pasijon večkrat potekal v obliki procesije to pomeni, da se je začel v cerkvi, nato pa so bili različni prizori pred cerkvijo, na župnijskem travniku, pred samostanom in pred župnijskim domom. Vsi, ki so prišli pogledat pasijon, so se za vsak prizor v procesiji pomaknili naprej skupaj z igralci. Vsak obiskovalec je bil tako sredi dogajanja. V tem obdobju je pasijone kar nekaj krat režiral naš župljan in režiser Peter Bergant, ki je velikokrat napisal tudi vsa besedila.
Leta 1995 se je tako pasijon zaključil s križanjem pred župnijskim domom. Pred prizorom križanja so mladi vsem udeležencem razdelili na vrvice privezane velike žeblje, ki so si jih udeleženci obesili okrog vratu.
Po križanju so mladi v procesiji odpeljali Jezusa v znamenit božji grob, ki se nahaja desno od naše cerkve in so ga zaklenili v grob. Vmes so pritrkovalci v zvoniku pritrkovali žalostno melodijo. Spominjam se, da je bilo kar presunljivo.
Vlogo Jezusa je takrat odlično odigral Aleš Primc. Še sedaj se spomnim ene gospe, ki je potem, ko so se ljudje že razšli, prišla do me ne in me vprašala: »Saj vendar ne boste Jezusa pustili kar v grobu?«
1997
Leta 1997 sta pasijon povezovala dva svetopisemska preroka, ki sta napovedovala Jezusovo trpljenje. Med drugim sta pripovedovala spev o trpečem služabniku iz knjige preroka Izaija.
1998
Leta 1998 je pod mentorstvom br. Primoža Kovača okrog 40 mladih uprizorilo Škofjeloški pasijon.
1999
Za pasijon iz leta 1999 v časopisu Družina lahko med drugim preberemo naslednje: »Letošnji scenarij za pasijon je temeljil na Janezovem evangeliju. Nekateri prizori so bili odigrani v prezbiteriju, nekateri pa v kapeli Oljske gore, ki je neprimernejše ozadje za uprizarjanje Jezusovega trpljenja. Vse prizore je povezovala pripovedovalka pri oltarju. Med prizori pa smo vsi v cerkvi peli postne pesmi.«
2000 do 2010
Glavni organizator pasijonov v letih je 2001-2005 je bil takratni kaplan in kasneje župnik br. Milan Kvas, veliko pa mu je pomagal Igor Pigac, ki je v tem obdobju večkrat odigral vlogo Jezusa. Pasijon leta 2001, ki je zelo lepo uspel, je za oddajo Obzorje duha snemala Televizija Slovenija.
Leta 2004 so igralci vse prizore odigrali z mimiko, v ozadju pa se je slišal glas Jezusa, Marije in ostalih oseb, ki so pripovedovali, kako doživljajo ure trpljenja. Besedilo je bilo vzeto od duhovnika Frančiška Jeranta. Za vse, ki so si pasijon ogledali je bilo to lepo in pretresljivo doživetje in priprava na velikonočne praznike.
Leta 2005 je pasijon z glasbo spremljala takratna mladinska glasbena skupina, ki je med pasijonom zapela tudi naslednje pesmi: Nekdo kleči, Križaj ga, le križaj ga, Moji rojaki, Tiho so in Glej v daljavi.
V letih od 2006 do 2010 so pasijone animirali br. Marko Senica, br. Jože Smukavec in br. Jurij Štravs. Br. Jurij Štravs je tudi nekajkrat izjemno dobro odigral Jezusovo vlogo.
2011
Pri pasijonu, ki sem ga režiral leta 2011 je sodelovalo 39 mladih. Takrat smo med prizori brali zgodbe o otrocih, ki trpijo v različnih misijonskih deželah. Zgodbe o teh otrocih so nam poslali slovenskih misijonarji. Ker so nam od nekaterih otrok posredovali tudi slike, smo med branjem zgodb lahko na projekciji videli slike teh otrok.
Tisto leto smo vse prispevke, ki smo jih zbrali ob pasijonu dali misijonski skupini Pota, ki jih je odnesla v misijon v Corumbo v Brazilijo.
2012
Leta 2012 je pasijon, ki je nosil naslov »Žejen sem«, v obliki musicla režiral br. Jaro Knežević.
Jezusa pa je takrat prvič odigral srednješolec Boštjan Čerin. Ta pasijon je z res lepim petjem spremlja glasbena skupina Mladoletje.
2013
Leta 2013 je pri pasijonu sodelovalo okrog 50 mladih, od tega je bilo okrog 15 birmancev, ki od tega leta dalje redno sodelujejo pri pasijonu.
Med prizori je pel SMC bend iz Rakovnika. Od tega leta dalje vsako leto povabimo glasbeno skupino, ki pasijon obogati z glasbo in tudi privabi večje število obiskovalcev.
Med pasijonom je bilo tudi nekaj video koncertnih posnetkov slavilne glasbe od Hillsongov. S tem smo želeli pokazati, kako tudi danes velike množice veselo slavijo Jezusa.
Vlogo Jezusa je zelo dobro odigral Boštjan Čerin, ki se je na to pripravljal z molitvijo in premišljevanjem. Boštjan mi je tudi zelo dobro pomagal pri režiji.
2014
Leta 2014 je pri pasijonu sodelovalo okrog 55 mladih. Med mašo in pasijonom je pel Primož Križaj z glasbeno skupino Odsev.
Igro pa od tega leta dalje redno spremljamo s scensko glasbo, ki jo z računalnika predvajamo preko mešalne mize. Tako je navadno skoraj celoten pasijon spremljan z glasbo. Posebnost tega pasijona je bila, da se je v ozadju odvijala projekcija slik iz Svete dežele. Tako so udeleženci lahko videli, kako danes izgledajo kraji, kjer je Jezus trpel. Pasijon sva režirala skupaj s Petrom Kastelicem.
Vlogo Jezusa je res pričevanjsko odigral Tomaž Rupar, ki danes biva v samostanu Trapistov v Novem dvoru na Češkem. Zelo živo se spominjam, kako sta pozno zvečer dan pred predstavo na cvetno nedeljo po končani vaji v cerkvi ostala le še Tomaž Rupar, ki je je igral Jezusa, in režiser Peter Kastelic, in sta še dolgo vadila Jezusovo umiranje. Spomnim se, da sta želela, da ima Jezus potem, ko umre, spokojen nasmeh na obrazu. In dolgo sta iskala pravo nianso tega nasmeha.
2015
Leta 2015 sta pasijon, pri katerem je sodelovalo nekaj čez 50 mladih, režirala naš kandidat Ambrož Brezovšek in Peter Kastelic. Vlogo Jezusa pa je odigral Matjaž Vidmar. Mašo in pasijon je zelo lepo glasbeno spremljal Skromni band. Za sklep smo vsi sodelujoči skupaj z bandom zapeli pesem Tu pred križem zdaj stojim.
2016
Pasijon leta 2016 je bil izjemno lep, doživet in pričevanjski. Za glasbeno spremljavo med mašo in pasijonom je poskrbela skupina Pusti sled.
Vlogo Jezusa je odigral Boštjan Čerin. Pasijon sta močno zaznamovala tudi Vid Planinc kot veliki duhovnik in Tomaž Rupar kot Pilat. Spominjam se, da so pri tem pasijonu, med tem ko si je Pilat umil roke in z rokami poškropil po ljudeh, trije mladi s kora z aspergilom škropili vodo po vseh ljudeh v cerkvi, kar je imelo poseben učinek na vse udeležence.
Posebnost tega pasijona je bila, da je bilo v pasijonu tudi nekaj senčnih prizorov. V prezbiteriju smo obesili zelo veliko rjuho za katero smo izvajali senčne prizore. Tako smo zadaj postavili Jezusa in dva vojaka, ko je bil Jezus v ječi, vmes pa je bila pesem, kar je ustvarilo občutek, da je bil Jezus dolgo v zaporu.
Ko je Jezus umrl na križu, pa je to zagrinjalo padlo na tla in v tistem trenutku smo v čisto temni cerkvi z eno samo lučko osvetlili odprt tabernakelj z Najsvetejšim. Nato smo se vsi igralci kleče zbrali ob tabernaklju in pasijon zaključili z 20 minutno adoracijo ob glasbeni spremljavi.
2017
Pasijon leta 2017 je bil precej drugačen od ostalih. Glasbeno je pasijon spremljala glasbena skupina Spregovori iz domače župnije.
Besedilo pasijona je napisala srednješolka Amadea Iva Delopst, ki je, preden je začela pisati besedila nekajkrat prebrala evangelije.
Vlogo Jezusa je odlično odigral Matej Mušič, ki je bil tedaj še v devetem razredu osnovne šole. Veliko pasijona je bilo odigranega le z mimiko.
Posebnost tega pasijona pa je bila, da je bil Jezus kot Bog oblečen v belo obleko, vsi ostali igralci, razen Marije, pa kot grešniki v črna oblačila. Po Jezusovi smrti pa je Jezus prišel na oder z prižgano velikonočno svečo, ob njem pa so se v belih oblačilih zbrali vsi ostali nastopajoči. Tako se je tudi simbolično pokazalo, kako nas Jezus s svojim vstajenjem očiščuje in odrešuje.
2018
Leta 2018 je pasijon režirala študentka Anamarija Božeglav. Mašo in pasijon je glasbeno spremljal Grega Strajnar – Odkloplen Grega.
Besedilo za pasijon je napisal 15 letni Matej Mušič, ki je tudi odlično odigral Jezusovo vlogo. Posebnost tega pasijona, ki je bil zelo doživeto odigran, so bile ilustracije Jezusovega trpljenja, ki so se odvijale v ozadju na projekciji, ki jih je narisala 15 letna Klara Farič.
2019
Leta 2019 so mladi, ki jih je spremljal kaplan br. Miro Pavšek, naredili izjemno lep pasijon. Mašo in pasijon je s čudovito glasbo spremljal aktualni Stična band.
Svetopisemsko besedilo za pasijon je bilo vzeto iz sodobnega prevoda Markovega evangelija, ki je namenjen predvsem mladim.
V tem pasijonu so mladi odigrali še prizor, kako Jezus prežene trgovce iz templja in priliko o vinogradu in viničarjih, ki so ubili gospodarjevega sina. S tem so želeli pokazati, kako si je Jezus »nakopal« jezo pri Judih, da so ga potem tožili.
Zelo močno doživetje v tem pasijonu je bila Jezusova molitev v vrtu Getsemani, ker se je takrat izpostavilo Najsvetejše in je bila ta molitev adoracija.
Pasijon je prišel gledat tudi predstavnik Europasijona iz Avstrije. In tega leta je bila tudi naša župnija pridružena evropskemu združenju Europasijon, ki povezuje vse kraje v Evropi, kjer pripravljajo pasijone.
2020
Pasijon iz evangelija po Mateju, ki so ga preko ZOOM-a posneli skupaj z brati kapucini mladi iz naše župnije. Prisluhnite!
2022 in 2023
Mladi iz naše župnije so nam pripravili pasijon. Po njihovi zamisli – hvala Pavel Mušič, režiji – tudi Pavel Mušič in Jerneja Podgorelec ter odlični igri mladih in bogoslovca br. Jožefa Mezga. Hvala.
Pet zelo realističnih slik iz naših življenj:
trpljenje mladega para, ki jima otrok umira za rakom,
stiska nosečega dekleta, ki jo starša brutalno silita v splav, fant se pa ne javi,
mlada zaročenca, kjer je fant odvisen od iger na srečo,
mož, ki mu je ravnokar umrla žena, sin pa je zapadel v depresijo in storil samomor, ter poseganje po alkoholu in
slovenska “klasika” – prepir “žlahte” za dediščino ob umirajočem, dementnem očetu.
V vsako situacijo pa vstopi Jezus Kristus, ki vzame vse naše grehe nase. Umrli in vstali.
Prepričljivo. Ostali smo brez besed in – tudi letos preko pasijona – vstopili v velikonočno tridnevje.
Pasijon povezuje in poglablja vero
Sam kot duhovnik opažam, kako pasijon povezuje mlade v naši župniji. Najlepše ob vsem pa je, da pasijon vedno znova poglablja našo vero in je čudovit način za oznanjanje evangelija.
Ko pasijon pripravljamo, marsikdaj nastopijo tudi kakšne težave. S pasijonom oznanjamo Boga in njegovo slavo, in sam sem ob tem že večkrat občutil, da sovražniku človekove narave to ni všeč, zato nam kdaj tudi pošlje kakšno preizkušnjo. Toda ne da se opisati, kako lepo je videti, ko Bog spregovori po pasijonu, po mladih, ki ga pripravljajo.
Za konec pa še anekdota: “Spominjam se, kako so že dalj časa nazaj prišli na pasijon, ki je bil v naši cerkvi, tudi člani skupine vera in luč. In ko so vojaki tepli Jezusa, je eno mlado dekle s posebnimi potrebami, ki je danes že pokojna, to tako močno zabolelo, da je vstala iz klopi, šla do vojakov ter jih milo prosila, naj Jezusa ne tepejo več. Ko sem videl kako je prosila vojake, naj ne tepejo Jezusa, mi je postalo jasno, kako zelo rada je imela Jezusa.”
Kako so videli pasijon?
ALEŠ PRIMC (Aleš je v devetdesetih letih aktivno sodeloval pri naših pasijonih)
“V devetdesetih sem trikrat uprizoril Jezusa v Pasijonu. Dvakrat v pravi pasijonski igri, enkrat pa smo postavljali “pasijonske slike”. Mentor za Pasijone v začetku 90-tih je bil p. Primož Kovač, ki sem mu hvaležen, da mi je zaupal to veliko odgovornost. Mislim, da je bilo prvič pred Veliko nočjo leta 1992.
Priprave na pasijon so bile zelo resna stvar. Pogovarjati smo se začeli kmalu po Božiču, sledila je razdelitev vlog, potem govorne vaje, kjer smo trenirali samo besedilo, in v zadnjem mesecu igrane vaje od prizora do prizora. Vloga Jezusa v Pasijonu je zame bolj kot igranje, pomenila poskus vživljanja v Jezusa in njegovo trpljenje. Zanimivo, da Pasijonskega trpljenja skozi “Jezusove oči” med igro nisem dojemal kot mučenja, ampak kot dejanje ljubezni. Poseben je bil odnos ljudi do mene po Pasijonu. Se mi zdi, da so me še nekaj časa gledali nekako drugače.
Preko mojega prvega Pasijona sem prišel h gibanju Vera in Luč. P. Primož mi je rekel, če bi šel po Pasijonu pozdraviti člane štepanjske skupine, ki so imeli tisto Cvetno nedeljo srečanje. Tak kot sem bil: snet s križa, krvav, pretepen… In kaj sem tam doživel? Osebe s posebnimi potrebami so v meni videle pravega Jezusa in se tako obnašale do mene. Sočustvovali so z “mojimi ranami”, me spraševali, če me zelo boli, me objemali, izkazovali kako radi imajo Jezusa… Bolj kot med samim Pasijonom sem doživel Jezusa…. Rabiš kar nekaj časa, da se vrneš v običajen svet.
Leta 2011 me je ponovno doletela čast, da sem igral Jezusa. Tokrat na Kodeljevem. Pobudo je dala in ga tudi režirala navdiha in čudovitih idej polna Alenka Javornik, ki je bila v 80-tih članica legendarne skupine Divji golobi iz Rakovnika. Ta Pasijon je bil vmes med igro in musikalom, podobno kot so štepanjski. V njem sva drugič moči združila z mojo drago ženo Aljo v vlogi Marije. Tako je bilo tudi ob mojem tretjem Pasijonu v Štepanji vasi, le da sva bila takrat še fant in punca.
PETER BERGANT (Peter Bergant je naš župljan, ki je med leti 1995 in 2011 večkrat režiral pasijone in napisal besedila za pasijon). Peter je tudi soustvarjalec akcije Slovenija moja dežela za kar je skupaj s sodelavci prejel priznanje od predsednika republike Slovenije Boruta Pahorja).
»Sam sem se vedno rad ukvarjal z kreativnimi dejavnostmi, čeprav sem po poklicu univ. dipl. psiholog. Če je pa ob tem še duhovna stran, ki jo ponujajo svetopisemski zgodbe, pa še toliko bolje. To je delček mene, ki me spremlja vse življenje. Vera je zrasla ob mami, očetu, sestrah, bratih. Vedno pravim: cula zavezana v otroštvu, ki človeka vse življenje usmerja po pravi poti.
Pasijonske igre sem skupaj z drugimi pripravljal kar nekaj let. Dobili smo različne predloge za besedilo in izbrali med njimi tistega, ki se nam je zdel primeren. Mimogrede, obstaja vrsta različnih variant zadnjih dni Jezusovega življenja. Najprej smo, navadno s kaplanom, razmislili o glavnih osebah. Predvsem o izbiri tistega, ki bo zaživel Jezusa. Ne pravim zaigral. Moram povedati, da se v vsem mojem dolgoletnem ukvarjanju z mladimi, le-ti v tistih velikonočnih dneh resnično doživljali na odru Jezusovo trpljenje. Posebej fantje, ki so podoživljali Zveličarja. Še sedaj jih vidim, kako polno so se vživeli v vlogo. Nekaterih prizorov ne bom pozabil nikoli. Moram povedati, da je bila pri enem od fantov, prav Jezusova vloga, zadnji klic v duhovniški poklic.
Če so bile vaje prej še tako razigrane in včasih naporne, saj je skupino dvajsetih ali več mladih težko pripraviti k resnosti in omejiti njihovo razganjajočo energijo.
Ampak vedno, res vedno, so na koncu pripravili pasijon, ki se je dotaknil ljudi in tudi njih samih.
In kaj je več vredno kot to, da so dali ljudem v tistih dneh velikonočnih praznikov, nekaj, kar jim je še poglobilo videnje Jezusovega trpljenja. In njim samim drugačno doživljanje Njegovega trpljenja, ki jim je najbrž ostal za vedno.
Vredno je bilo. Za vse.«
MATEJ MUŠIČ (Matej Mušič je v zadnjih letih imel v pasijonu vlogo Jezusa)
Ko je govora o igranju v pasijonu, in ko ljudje sprašujejo, kako je ko igraš Jezusa… Kar lahko rečem je, vsekakor ni lahko, je pa neka posebna milost. Kot nosilec te vloge sem se poskušal čimbolj vživeti v to kar je Jezus doživljal takrat. Vsekakor me je igranje v pasijonu zelo zbližalo z dojemanjem velikonočnih dogodkov. Je milost, ki ti jo da Jezus, da se mu lahko približaš na čisto človeški način, da vsaj malo doživiš trpljenje, s katerim nas je odrešil.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2024/03/ACF_3104-M-1030x687k.jpg687687Matej Štravshttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngMatej Štravs2024-03-23 22:10:352024-03-23 22:13:13VABLJENI NA PASIJON V ŠTEPANJI VASI, NA CVETNO NEDELJO PO MAŠI OB 19.00 IN V PONEDELJEK 25. 3. PO MAŠI OB 19.00. SODELUJE 40 MLADIH.
božjem načrtu za človeka in družino in o tem, kje vse je Bog v nas pustil svoj pečat ljubezni. Predavatelja osebno poznam, zato vem, da nas bo močno nagovoril in nam dal dobre spodbude za lepše medsebojne odnose in za vzgojo otrok. Vsi starši res lepo vabljeni.
