VEČNE OBLJUBE: Br. Dominik Papež in br. Jožef Mezeg iz našega samostana  sta v soboto 23. septembra, ob 16.00 v cerkvi sv. Ane v Škofji Loki naredila večne obljube.

Članek obljubah si lahko preberete na tej povezavi.

DEVETDNEVNICA K SV. PIJU IZ PIETELCINE 

Uvod

Za patra Pija je bilo že ob rojstvu napovedano, da ga bo spoštoval ves svet. Prav temu je danes vesoljni svet priča, saj postaja njegov grob in njegov San Giovanni Rotondo eden najbolj obiskanih romarskih krajev v Italiji, s tem pa tudi v Evropi in na svetu. Dogaja se to, kar je sam dejal v šali svojim sobratom kapucinom:“ V grobu bom bolj živ kot kdaj koli prej.”

Pred svojo smrtjo pa je tudi svojim najbolj zvestim učencem in učenkam ponavljal: “Pridite na moj grob. Prej ste me morali čakati, če ste hoteli govoriti z menoj. Zdaj bom tam jaz čakal na vas. Pridite na moj grob in prejeli boste več kot prej.” A vsem, ki jim je pot do San Giovanni Rotonda prenaporno ali in predaleč, pomenljivo sporoča in hkrati tudi naroča: “Pojdite pred tabernakelj; v Jezusu boste našli tudi mene”.

Molimo vsak dan

O moj Jezus, ki si rekel: »Resnično, povem vam, prosite in boste prejeli«, iščem in prosim milosti za br. Dominika in br. Jožefa.

Oče naš, Zdrava Marija, Slava Očetu…
Presveto Srce Jezusovo, vate zaupam.

O moj Jezus, ki si rekel: »Resnično vam povem, karkoli boste prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal«, poglej name, ki prosim Očeta v tvojem imenu milosti za br. Dominika in br. Jožefa.

Oče naš, Zdrava Marija, Slava Očetu…
Presveto Srce Jezusovo, vate zaupam.

O moj Jezus, ki si rekel: »Resnično vam povem, nebo in zemlja bosta prešla, a moje besede ne bodo prešle«, poglej name, ki po tvoji nezmotljivi besedi prosim milosti za br. Dominika in br. Jožefa.

Oče naš, Zdrava Marija, Slava Očetu…
Presveto Srce Jezusovo, vate zaupam.

O presveto Srce Jezusovo, kateremu je samo eno nemogoče, namreč ne imeti usmiljenja z nesrečnim, usmili se nas, ubogih grešnikov, in nam po brezmadežnem srcu Marije, ki je tvoja in naša usmiljena Mati, nakloni milost, katere te prosimo za br. Dominika in br. Jožefa.

Sveti Jožef, prijatelj Presvetega Srca Jezusovega, prosi za nas.

Oče naš, Zdrava Marija, Slava Očetu…
Presveto Srce Jezusovo, vate zaupam.

Molimo vsak dan novo uvodno misel

Prvi dan

Sv. Pij, ljubeči oče, ki si nosil vidne rane našega Gospoda Jezusa Kristusa na svojem telesu, Ti si za vse nas nosil križ, prenašal fizično in moralno trpljenje, ki je nenehno mučilo Tvoje telo in dušo. Postal si mučenik ljubezni za vse ljudi. Zato Te prosimo, da posreduješ za nas pri našem Vsemogočnem Očetu, da najdemo pogum, kako sprejeti velike in majhne življenjske križe, ki preoblikujejo trpljenje posameznikov v varno povezavo na poti v večno življenje.

“Dobro je, da se navadite na trpljenje, za katerega Jezus dopusti, da nas zadane. Jezus, ki ne bo mogel dolgo gledati, kako trpite, bo prišel in vam breme olajšal, okrepil vam bo duha in vam dal novega poguma.” (Sv. Pij)

Molitev rožnega venca, posvečenega presvetemu Srcu Jezusovemu

Drugi dan

Sv. Pij, sveti oče, zdaj si ob strani našega ljubečega Boga Očeta in Jezusa Kristusa. V svojem življenju si rasel v svetosti in se upiral skušnjavam slabega. Zdržal si vse udarce in preizkušnje peklenskih demonov, ki so Te hoteli pripraviti do tega, da bi zapustil pot svetosti. Prosi za nas pri Najvišjem, da skozi Tvojo priprošnjo in v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa najdemo pogum, s katerim bomo opustili greh in ohranili svojo vero do smrti.

“Pogumni bodite, ne bojte se hudičeve jeze. Vedite: dokler hudič dela velik hrup zunaj nas, to pomeni, da je še vedno zunaj. To je dobro znamenje, ki nam kaže, da še ni zasedel naše notranjosti.” (Sv. Pij)

Molitev rožnega venca, posvečenega presvetemu Srcu Jezusovemu

Tretji dan

Sv. Pij, tako si ljubil našo Nebeško mater,da si bil vsak dan nagrajen z njeno milostjo in tolažbo, ki jo lahko samo ona podeli. Prosimo Te, moli za nas pri naši Nebeški Materi, položi naše grehe in naše prošnje v Njeno naročje. Kot v Kani Galilejski lahko danes posreduje za nas, da ji bo njen Sin, naš Gospod Jezus Kristus, ustregel in naša imena zapisal v knjigo življenja.

“Marija je zvezda, ki osvetljuje našo pot in nam kaže zanesljivih smeri, ki vodijo do Nebeškega Očeta. Naj bo vaše zanesljivo sidrišče, preko katerega boste z Bogom povezani tudi v času najtežjih preizkušenj.” (Sv.Pij)

Molitev rožnega venca, posvečenega presvetemu Srcu Jezusovemu

Četrti dan

Sv. Pij, tako si ljubil svojega angela varuha, ki je bil Tvoj stalni spremljevalec, vodnik, zagovornik in sel. Angeli so pred Tebe prinesli molitve Tvojih duhovnih otrok. Prosi za nas pri živem Bogu, da se tudi mi naučimo obračati k našemu angelu varuhu, saj je skozi celo naše življenje pripravljen, da nam svetuje na pravi poti do Dobrega in nas ščiti pred skušnjavami Slabega.

“Pokličite svojega angela varuha, da vas bo razsvetlil in vas vodil. Gospod ga je prav zaradi tega dal na vašo stran. In zato zdaj izkoristite Njegovo pomoč.” (Sv. Pij)

Molitev rožnega venca, posvečenega presvetemu Srcu Jezusovemu

Peti dan

Sv. Pij, ohranil si globoko predanost do revne duše, za katere si ponudil sebe kot žrtev v darovanje. Prosi Gospoda, da izlije v naša srca občutke sočutja in ljubezni, ki si jih imel Ti za takšne duše, tako da bomo pomagali zmanjšati njihov čas v vicah in si z žrtvami in molitvijo prizadevali, da si pridobijo potrebne odpustke za svetost.

“O Gospod, prosim te, pošlji name muke, ki so namenjene za grešnike in duše v vicah. Če je potrebno, naj se zgrnejo preko mene, tako da jih osvobodiš njihovih grehov in jih hitro rešiš iz vic.” (Sv. Pij)

Molitev rožnega venca, posvečenega presvetemu Srcu Jezusovemu

Šesti dan

Sv. Pij, bolnike si ljubil bolj kot samega sebe, saj si v njih videl Jezusa. Ti, ki si v Gospodovem imenu naredil čudež ozdravitve, ki si telesu dal upanje v življenje in povrnil upanje v duhovno obnovo, prosi Gospoda, da bodo vsi bolniki po priprošnji Marije deležni Tvoje močne zaščite in bodo iz telesnega ozdravljenja deležni tudi duhovnega bogastva. Naj vedno hvalijo Gospoda in se mu zahvaljujejo.

“Torej, če vem, da je oseba, ki je močno prizadeta, bodisi v duši ali na telesu, ali ne bom naredil vsega pri Gospodu, da od nje odvrnem njeno zlo? Rad sprejmem vse njihovo trpljenje na svoja ramena, samo da jih ponovno vidim zdrave, njim pa podarim le sadove tega trpljenja, v kolikor mi Gospod to dopušča.” (Sv. Pij)

Molitev rožnega venca, posvečenega presvetemu Srcu Jezusovemu

 

Sedmi dan

Sv. Pij, toliko Si sodeloval pri Božjem načrtu ozdravljenja, da si ponudil svoje trpljenje, samo da bi se grešniki rešili iz satanove zanke. Prosi za nas pred Bogom, da bodo neverniki našli vero in se spreobrnili, da se grešniki pokesajo do globin svojega srca, tako da bodo lahko zaživeli čisto krščansko življenje in pogumno stopali po poti odrešenja.

“Ko bi ubogi svet videl lepoto duše v stanju milosti, bi se vsi grešniki, vsi neverniki takoj spreobrnili.” (Sv. Pij)

Molitev rožnega venca, posvečenega presvetemu Srcu Jezusovemu.

 

Osmi dan

Sv. Pij, zelo si ljubil svoje duhovne otroke in jih pripeljal do Kristusa za ceno svoje krvi. Obvaruj tudi nas, ki Te nismo osebno poznali, glej v nas svoje duhovne otroke, tako da se bomo tudi mi – s pomočjo Tvojega duhovnega varstva, ki ga boš za nas izprosil od Gospoda – v naši smrtni uri srečali s Tabo pred vrati raja, ko boš čakal na naš prihod.

“Če bi bilo mogoče, bi hotel izprositi od Gospoda samo eno stvar: ko bi mi rekel: “pojdi v raj,” bi hotel pridobiti le eno milost od njega: ‘Gospod, spusti me v raj šele takrat, ko bo zadnji od mojih otrok, ko bo zadnja oseba, ki mi je bila zaupana v mojo duhovniško oskrbo, vstopila v raj pred menoj.” (Sv. Pij)

Molitev rožnega venca, posvečenega presvetemu Srcu Jezusovemu

 

Deveti dan

Sv. Pij, tako si ljubil sveto Mater Cerkev. Prosi za nas pri Gospodu, da pošlje delavcev na svojo žetev in vsem podari moči in duha Božjih otrok. Prosimo Te tudi, posreduj pri Devici Mariji, naj vodi vse ljudi h krščanski edinosti, naj jih združi v skupnem domu, ki bo kot svetilnik odrešenja svetil v nevihtno morje našega življenja.

”Vedno se držite blizu svete katoliške Cerkve, ker le ona sama lahko ponudi pot do pravega miru, ker ima le ona Jezusa v zakramentu, ki je resnični knez miru.” (Sv. Pij)

Molitev rožnega venca, posvečenega presvetemu Srcu Jezusovemu

Foto: Lojze Mušič

Enodnevno župnijsko romanje  v Padovo k svetemu Leopoldu Mandiču, Antonu Padovanskemu  in na grob evangelista Luka v cerkvi sv. Justine bo v soboto 30. septembra.

ODHOD IN POVRATEK avtobusa bo ob 5.15 iz pred gasilskega doma v Bizoviku in ob 5.30 iz pred kapucinskega samostana v Štepanji vasi. Nazaj domov se vračamo okrog 22. ure.

V PADOVI: bomo imeli sveto mašo v kapeli, kjer je pokopan kapucin sveti Leopold Mandič, ki je bil velik spovednik in je tudi zavetnik onkoloških bolnikov. Obiskali bomo še cerkev svetega Antona Padovanskega, kjer so shranjene njegove relikvije in cerkev svete Justine, kjer je pokopan evangelist Luka ter druge znamenitosti Padove. Ogledali si bomo seveda tudi središče mesta, kjer boste imeli romarji tudi nekaj prostega časa sami zase. Po Padovi bo kakšno uro peš hoje zato imejte primerno obutev. Razlago posameznik krajev bo pripravil Miro Meden.

CENA ROMANJA JE 40 eur. V to ceno je vključen avtobusni prevoz. Hrano imejte s seboj iz popotne torbe. Hrano bo mogoče kupiti tudi v centru Padove in proti večeru ob povratku nazaj na postajališču na avtocesti.

KARTICA ZDRAVSTVENGA ZAVAROVANJA: Priporočamo, da si naročite kartico evropskega zdravstvenega zavarovanja, ki jo dobite brezplačno. Lahko jo naročite preko spleta na tej povezavi  ali pa na najbližji enoti ZZZS

PRIJAVITE SE V ŽUPNIJSKI PISARNI: Prijavite se čim prej v župnijski pisarni. Trenutno je še nekaj če z 20 prostih mest. Lepo vabljeni!
Vse dodatne informacije pri br. Mateju Štravsu, matej.stravs@gmail.com, 031 434 520. Mir in vse dobro!

Foto: Pixabay

Bratje kapucini vabimo na romanje k svetemu patru Piju v San Giovanni Rotondo, v njegov rojstni kraj Pietrelcino, k sv. nadangelu Mihaelu na goro Gargano in k sv. Nikolaju v Bari.

Okviren program:

1. dan: odhod v soboto, 2. september ob 4.00 iz Štepanje vasi, Ljubljana, po avtocesti do Razdrtega, nato po Vipavski dolini, preko Vrtojbe v Italijo (po poti se bomo ustavljali za vstop na avtobus); postanek ob avtocesti in kosilo iz popotne torbe; postanek popoldne v Lancianu (kraj evharističnega čudeža), maša; nadaljevanje potovanja, prihod v San Giovanni Rotondo in nastanitev v Centru accoglienza.
2. dan (3. september): San Giovanni Rotondo – obisk prvotne samostanske cerkve, samostana in muzeja, cerkve Santa Maria delle Grazie, nove cerkve sv. Pija, kripte in groba sv. Pija ter ogled mozaikov jezuitskega patra Marka Ivana Rupnika in sodelavcev Centra Aletti, sveta maša v kapucinski cerkvi. Opoldne odmor in kosilo iz popotne torbe; popoldne križev pot; po večerji obisk groba sv. Pija, osebna molitev in možnost za sveto spoved.
3. dan (4. september): Obisk Pietrelcine, Pijevega rojstnega kraja. Popoldne povratek v San Giovanni Rotondo. Po večerji obisk groba sv. Pija, osebna molitev in možnost za sveto spoved.
4. dan (5. september): Romanje k sv. Mihaelu na Monte Gargano – obisk in ogled svetišča, maša; opoldanski odmor s kosilom iz popotne torbe. Popoldne povratek v San Giovanni Rotondo. Po večerji obisk groba sv. Pija, osebna molitev in možnost za sveto spoved.
5. dan (6. september): Romanje k sv. Nikolaju v Bari – maša, obisk njegovega groba v kripti; kosilo iz popotne torbe, povratek v San Giovani Rotondo; po večerji obisk groba sv. Pija, osebna molitev.
6. dan (7. september): Povratek ob 4.00; zajtrk na poti, postanek v Loretu, znamenitem Marijinem božjepotnem kraju, maša; kosilo iz popotne torbe; obisk sv. Leopolda Mandića v Padovi; nato povratek domov v poznih večernih urah.

Voditelji romanja: br. Miha Sekolovnik, br. Stane Bešter, s. Petra Mohorko.

Stroški romanja z vožnjo, nastanitvijo (polpenzion: večerja, spanje in zajtrk) in turističnim zavarovanjem so:

– v štiriposteljni sobi: 410 € na osebo; – v triposteljni sobi: 430 € na osebo; – v dvoposteljni sobi: 450 € na osebo; – v enoposteljni sobi: 480 € na osebo. Ob prijavi napišite, v kateri sobi želite prenočevati; lahko tudi, s kom želite biti skupaj v sobi.

Vse dni romanja si sami poskrbite kosilo iz popotne torbe.

Prijave sprejema br. Stane Bešter, Kančevci 38, 9206 Križevci v Prekmurju. Zelo je zaželeno, da se prijavite na naslednji internetni povezavi: bratje kapucini/novice/romanje v san giovanni rotondo, ali e-pošta: stane.bester@rkc.si ali tel. 041 040 897.

Ob prijavi navedite naslednje podatke: Ime in priimek, naslov, rojstne podatke, e-pošto in GSM telefon, v kateri sobi želite prenočiti (enoposteljna, dvoposteljna, triposteljna ali štiriposteljna) in kraj vstopa na avtobus (Štepanja vas, Lom, Postojna OMV, Ajdovščina, Vrtojba. Ob prijavi vplačate akontacijo 200 €, celotni znesek pa poravnate do vključno 28. avgusta 2023 na TRR 0214 – 0128 1458 462 (Stane Bešter, Kančevci 38, 9206 Križevci v Prekmurju), za sklic nujno vpišite številke datuma pologa s pripisom: San Giovanni Rotondo. Za romanje potrebujete veljavno osebno izkaznico ali potni list in potrdilo o zdravstvenem zavarovanju za tujino – Evropo. Pred samim romanjem vam bomo poslali še nekaj kratkih navodil.

Za morebitne dodatne informacije lahko pokličete na 041-840-897.

 

Z veseljem pričakujemo romanje in srečanje z Vami in Vas v Gospodu lepo pozdravljamo, mir in vse dobro.

1. Stane Bešter, br. Miha Sekolovnik,
2. Miro Pavšek in s. Petra Mohorko

 8. avgusta letos obhajamo 100 letnico rojstva Janeza Pavčiča, ki je bil mučenec druge svetovne vojn in je kandidat za blaženega. Ob tej priliki bomo na žegnanjsko nedeljo, 6. 8. ob 9.15 v Bizoviku zanj darovali sveto mašo in se mu priporočili.

V ponedeljek 7. avgusta na predvečer stoletnice njegovega rojstva pa bomo ob 20. uri na Bizoviškem pokopališču na njegov grob položili venec, se mu priporočili z molitvijo in skupaj zapeli nekaj pesmi. Lepo vabljeni!

KDO JE BIL JANEZ PAVČIČ

Kratkemu poročilu o njegovem življenju lahko prisluhnete na tej povezavi avdio arhiva Radia Ognjišče. 

Devetnajstletnik z Bizovika pri Ljubljani, rojen leta 1923, je bil prava zrcalna podoba Lojzeta Grozdeta. Leta 1938 se je vpisal na učiteljišče. Bil je član dijaške Marijine družbe in dijaške Katoliške akcije. Vzorno se je udeleževal bogoslužja svoje župnije. V vasi je hotel uresničiti žarišče preroditvenega gibanja, ki mu je bilo središče tabernakelj domače cerkve, podružnice sv. Miklavža.

Ko se je začela pobuda za skupno opravljanje pobožnosti prvih petkov, se je ves zavzel zanjo in vrsto fantov privedel k rednemu sodelovanju pri bogoslužju in prejemanju obhajila. Za večje praznike in nedeljske šmarnice je povabil še nekaj fantov iz vasi, da so pred oltarjem skupaj peli litanije. Janezov sovaščan je pripovedoval: “Veselje je bilo videti, kako je šest mladih fantov prišlo pred oltar, pokleknilo in navdušeno pelo. Ljudje so bili zadovoljni, saj je bilo v bizoviški cerkvi vsak dan lepše.” Janez je pobožnost prvih petkov opravljal že v zgodnji mladosti. Kot odraščajoč fant je za to pobožnost skušal pridobiti čim več sošolcev. V Bizoviku je župnik Janez Črnilec vpeljal ob četrtkih zvečer molitveno uro v spravni namen; Janez je bil navdušen nad tem. Posebej se je veselil, da se je veliko fantov odzvalo njegovim vabilom. Župnik je zapisal, “da je bilo v Bizoviku s približno 600 prebivalci letno čez 22.000 obhajil, kar je je bila v precejšnji meri Janezova zasluga”.

Ko je bil Janez star petnajst let, je umrl njegov stric France, priučeni organist v Bizoviku. Nekaj igranja na harmonij se je Janez naučil ob njem, predvsem pa je prizadevno vadil sam, in tako je za silo priučen kmalu postal organist v podružnični cerkvi sv. Miklavža. Pri tem ga je nenehno spodbujalo njegovo osebno geslo: Veruj z veseljem in pripoveduj to z življenjem.

Leta 1938 se je vpisal na učiteljišče. S prijateljem Vinkom Mravljetom, vzornim krščanskim fantom, sta bila resnična luč sošolcem. Pristaši komunistične ideologije so to vse težje prenašali in začeli odkrito groziti s smrtjo. Mravlje mu je 15. maja 1942 v šoli pokazal kakih pet stavkov dolgo, z imeni in grožnjami opremljeno “sodbo” vodilnih mladcev – učiteljiščnikov.

Prva dva na seznamu sta bila Janez Pavčič in Vinko Mravlje. Na binkoštno nedeljo popoldne so ga prijeli. Naslednji dan, 18. maja je sledilo “sojenje”, pri čemer so Pavčiča označili kot najnevarnejšega človeka v Bizoviku. Obsodili so ga na smrt, ga strahovito mučili in slednjič umorili. Skupaj z njim so umorili tudi Franca Jakoša, zavzetega člana Katoliške akcije. Njuni trupli so 20. marca 1943 izkopali ter pripravili slovesen pogreb v Bizoviku. Udeležilo se ga je nad dva tisoč ljudi.

Šentpetrski župnik Košmrlj je ob odprtem grobu med drugim dejal: “Danes stojimo ob tem grobu prevzeti z globokim spoštovanjem pred Bogom, vladarjem sveta, pred mladima mučenikoma, ki sta padla kot žrtvi vere v Boga, v resnico in pravico božjo. Obdarjena z lepimi darovi duha in srca sta bila požrtvovalno vdana Bogu, Cerkvi in svojemu narodu. Janez in France, naša mučenika, častitljiv nam bo vedno – iz roda v rod – vajin grob.”

Škof Rožman je v postnem govoru 16. aprila 1943 v stolnici poudaril: “Naj govore in pripovedujejo kar hočejo, resnica je, da so zrasli med nami čisti fantje, ki jih je Bog izbral za najtrše borbe in so vztrajali do zadnjega zvesti. Imena: Janez Pavčič, Vinko in France Mravlje, Lojze Grozde in še druga bodo večno blestela; so imena junakov, tisočkrat močnejših in pogumnejših kot njihovi morilci.”

Vir: Radio Ognjišče

Več si lahko preberete tudi v članku Družine, ki je objavljen na tej povezavi.

Foto: Iz knjige Rekvijem za organista

V četrtek, 22. junija smo v naši župniji obeležili Dan državnosti. Začeli smo s sveto mašo v zahvalo, ki se je končala z zahvalno pesmijo, po maši pa se je na župnijskem travniku odvil kulturni program. Po odpeti himni in uvodnih besedah je zapel Bi.Bend Alpe v soncu žare. Slišali smo s presledki tri domovinske pesmi Toneta Kuntnerja. Osrednja gostja in govornica je bila s. Emanuela Žerdin, ki nam je vsem izprašala vest, kako, če sploh ljubimo domačo zemljo, našo domovino. Njen lep in srčen govor je vse navzoče ogrel in napolnil z zanosom in hvaležnostjo. Skavti so pripravili ogenj, ki ga je blagoslovil župnik br. Matej. Svojo pesem o Mariji je zapel br. Jožef, nato pa so se opogumile tudi mlade gostje iz Španije, ki so nam zapele v španščini. Sledila je pogostitev in prijetno druženje ob ognju in melodijah harmonike gospoda Janeza Korošca, ki je spodbudila navzoče da so veselo prepevali. Tako je praznik domovine postal tudi naš praznik. Iskreno upamo, da bo proslava postala tradicionalna prireditev, ki nas bo povezovala, krepila našo narodno samozavest in hvaležnost za našo prelepo domovino.

SLOVENEC BITI

Slovenec biti, slovensko ljubiti,
je pravzaprav nerazložljiva stvar,
ker je to stvar srca in biti.

Slovenec biti – ni drugega,
kakor, slovensko misliti,
slovensko peti in govoriti,

slovensko ljubiti,
pa s srcem čutiti slovenski svet,
hiše, gozdove, polja, ljudi,
tako čutiti,
da ne moreš, ne moreš biti
brez njih.

Pa to ni tako,
kakor jesti in piti.
Ne moreš preveč
ne ljubiti,
ne biti.

 

Molitev za blagoslov v naši domovini

Vsemogočni Gospod, zbrali smo se, da proslavimo rojstni dan naše drage domovine Slovenije. Prižigamo ta ogenj, ki je simbol očiščenja, zato naj  v ognju zgorijo vse skušnjave, slabe misli, prepiri, hudobije, in vse kar nas razdvaja. Je simbol Svetega Duha, ki nas poživlja, nas vnema za dobro in nam daje življenje. Je simbol gorečnosti, ki jo potrebujemo kot verniki in sinovi domovine. Ogenj je tudi velika luč, simbol Kristusa, ki je Luč življenja, svetloba, ki preganja temo. Temo greha, strahu, nevednosti, zavedenosti, vseenosti in mlačnosti. Naj nam ogenj v srcih vžge iskro, luč gorečnosti in ljubezni do domovine in slovenstva. Gospod, vžigaj v nas ogenj ljubezni, darov tvojega Svetega Duha, ki jih potrebujemo, da bomo vsak dan boljši ljudje, boljši kristjani in boljši sinovi ter hčere naše drage domovine Slovenije. Amen.

Besedilo in fotografije: Lojze Mušič