Na naši strani smo že opozorili na stran Christian Art, kjer za umetniške duše vsak dan “pošljejo Evangelij, ki se ga bere v Cerkvi tisti dan, skupaj z umetniškim delom za katerega verjamejo, da nas zgane, da odseva Božjo besedo in da je primeren za ta dan.”
Naročite se na www.christian.art (brezplačno) in vsak dan boste na e-naslov prejeli umetniško delo (sliko, grafiko, kip, tudi fotografijo) povezano z dnevno Božjo besedo. Zraven pa še kratko razlago Božje besede in razlago umetnine. Vse je seveda v angleščini. za prevod lahko uporabite DeepL Translator.
Današnji evangelij
Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: ›Odhajam in pridem k vam.‹ Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi. Ne bom več veliko govoril z vami, kajti vladar tega sveta prihaja. Meni sicer ne more nič, vendar naj svet spozna, da ljubim Očeta in da delam tako, kakor mi je naročil Oče. Vstanite, pojdimo od tod! (Jn 14:27-31)
Ta alegorična slika Corrada Giaquinta prikazuje pravičnost in mir. Slikarjev mecen, španski kralj Ferdinand IV. iz hiše Burbonov, ki je imel zasluge, da je v svoje kraljestvo prinesel mir in mu pravično vladal, je delo naročil, da bi sporočil, da je pravičen in miroljuben vladar.
Vidimo dve ženski, pravičnost in mir, ki se objemata.
Pravičnost izraža svojo veliko moč s krono in žezlom. Prav tako jo navdihuje Sveti Duh v obliki belega goloba. Na Pravičnost se navezujejo še drugi simboli. Na njeni desni vidimo noja, katerega simetrično perje pomeni pravičnost. Pod njenimi nogami na tleh leži meč, ki se nanaša na ločevanje dobrega od zla, na kar dodatno opozarja tehtnica ob meču.
Figura miru je oblečena v rožnato barvo in drži oljčno vejico. Ob nogah ima rog izobilja, kar kaže na to, kaj se godi v državi, ko vlada mir. Občutek obilja še dodatno ponazarja kerub, ki nosi sveže pospravljeno pšenico. Lev in jagnje simbolizirata moč in krotkost. Natančneje, ti živali se nanašata na značilnosti Kristusa kot Judovega leva in Božjega jagnjeta.
V današnjem evangeljskem branju pa Kristus govori o drugačni vrsti miru, miru, ki daleč presega vsak zemeljski mir, ki ga poznamo. “Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet.” pravi Jezus.
Mir za Jezusa ni le odsotnost nasilja, ki je prikazano na sliki spodaj levo. Mir za Jezusa (in njegov dar nam) je nekaj veliko boljšega, veliko globljega: ni nekaj začasnega in zunanjega … je večni in notranji!
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2022/05/Alegorija-pravicnosti-in-miru.jpg12221920Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2022-05-17 07:25:222022-05-17 08:54:17Po Christian Art iz današnjega evangelija: Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem
RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.
NOŠENJE MASK V CERKVI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi majhni.
Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.
SVETE MAŠE ZUNAJ: Ob lepem vremenu imamo svete maše zunaj ob nedeljah ob 9.15 na župnijskem travniku v Štepanji vasi in ob 9.15 na trgu pred cerkvijo v Bizoviku.
DUHOVNA OBNOVA OB 60-LETNICI ŽUPNIJE: ŠTEFANOVIH 60 – Z VESELJEM ZVESTI KRISTUSU
23. maj – 2. junij
Prvega januarja letos je poteklo 60 let od ustanovitve naše župnije. Ob tej priložnosti bomo v naši župniji zadnji teden v maju pripravili duhovno obnovo, ki bo sestavljena iz naslednjih dogodkov:
• DUHOVNI NAGOVORI PRI MAŠAH:
– cerkev v Bizoviku: ponedeljek 23. in torek 24. maj ob 19.00.
– cerkev v Štepanji vasi: četrtek 26., petek 27., sobota 28, vsak večer ob 19.00. Pred temi svetimi mašami bo pol ure prej izpostavljeno Najsvetejše. Duhovne nagovore bomo pripravili bratje kapucini.
• PEŠ ROMANJE NA RAKOVNIK: SOBOTA 28. MAJ: Odhod ob 9.00 izpred samostana v Štepanji vasi. Sveta maša ob 10.30 v cerkvi na Rakovniku. Ob 11. 30 malica iz popotne torbe. Povratek ob 13.00
• SLOVESNA SVETA MAŠA V NEDELJO 29. MAJA OB 9.15 NA ŽUPNIJSKEM TRAVNIKU PRED CERKVIJO V ŠTEPANJI VASI.
Somaševanje bo vodil br. Luka Modic. Po maši bo druženje in kosilo za vse. Ta dan zato ne bo svete maše ob 10.30, prav tako Bizoviku ne bo svete maše ob 9.15. Zato vse vabimo, da se ta dan udeležite svete maše ob 9.15 v Štepanji vasi.
• VEČER Z GREGORJEM ČUŠINOM bo v četrtek 2. junija ob 19.30 v cerkvi sv. Štefana v Štepanji vasi. Lepo vabljeni na vse zgornje dogodke.
IZ NAŠE ŽUPNIJE
• SVETE MAŠE ZUNAJ: Svete maše zunaj so ponovno ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.
• ŠMARNICE: Ob nedeljah so šmarnice za otroke pri maši ob 9.15 v Štepanji vasi, in pri maši ob 9.15 v Bizoviku. Med tednom so šmarnice pri jutranji maši predvsem za odrasle, zvečer pa za otroke, mlade in družine. Po maši vsak dan molimo ali pojemo litanije Matere Božje. Za vestno obiskovanje šmarnic bodo otroci dobili lep spomin. Lepo vabljeni otroci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.
• SINODA 2021-2023: To in prihodnjo nedeljo po maši boste pri izhodu iz cerkve lahko dobili poseben delovni list o sinodi, ki poteka v vesoljni cerkvi. Vabljeni, da se po družinah pogovorite ob tem delovnem listu in pošljete zapisnik s svojimi predlogi do konca maja na pastoralno službo na sledeči naslov sinoda.lj@rkc.si. Vsa gradiva v elektronski obliki najdete tudi na sledečem naslovu, kjer lahko izbirate med 11. različnimi temami.
• SINODALNO SREČANJE ZA VSE ŽUPLJANE bomo izvedli tudi v petek 27. maja ob 20.00 v dvorani župnijskega doma. Razdelili se bomo v manjše skupine, in vsak udeleženec bo lahko povedal svojo misel ob 4 vprašanjih. Srečanje bo trajalo približno eno uro. Lepo vabljeni.
• NABIRKA ZA OBNOVO SKLADIŠČA NAŠE ŽUPNIJSKE KARITAS bo prihodnjo nedeljo 22. maja. Na naši župnijski karitas razdelimo blizu 30 ton hrane na leto. Naša župnijska karitas je imela skladišče za hrano v leseni garaži na prostoru, kjer je sedaj zgrajena hiša, v kateri bo sedež slovenskih skavtov. To skladišče smo zaradi gradnje hiše morali podreti. Poleg tega lesena garaža ni bila najbolj primerna za skladiščenje (previsoka ali prenizka temperatura) in bi bilo v vsakem primeru potrebno najti drugo rešitev. Sedaj smo se odločili, da bomo hrano skladiščili v eni od sob v pritličju naše hiše Karitas. Da bo prostor zdržal večje količine hrane, bomo pod tem prostorom v kleti naredili ustrezno podporo. Obenem bomo z strani balkona razširili vrata, da bomo v prostor lahko dostavili cele palete hrane. Pred hišo Karitas bomo razširili pot in naredili širša drsna vrata iz strani Mekinčeve ulice, da bo tovornjak lahko hrano pripeljal do vhoda v skladišče. Ta dela se bodo izvedla v letošnjem poletju. Prav tako bomo poleg hiše Karitas naredili tudi leseno skladišče za potrebe naših skavtov iz stega Ljubljana 4.
PRIJAVNICA ZA ORATORIJ – OD 27. 6. DO 1. 7. 2022
Letos se bomo na oratoriju srečali s sv. Ignacijem Lojolskim, neustrašnim vitezom, ki je tudi ustanovil Družbo Jezusovo – Jezuite. Skozi Ignacijevo zgodbo, igre, kateheze, delavnice in molitev bomo spoznali vrednote: neustrašnost, razločevanje, romanje, šolanje in služenje.
Oratorij bo potekal od ponedeljka, 27. 6., do petka, 1. 7. 2022, ko bomo aktivnosti zaključili s skupno sveto mašo.
Program je namenjen otrokom, ki letos zaključujejo 1. – 7. razred osnovne šole.
• MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: V naši župniji imamo molitev za mir v Ukrajini vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Vabljeni, da v ta namen molite doma v vaših družinah. Še vedno vas vabimo, da v cerkvi v košaro darujete živila za pomoč Ukrajini.
• KAJŽARSKA KAVICA bo v sredo 18. maja ob 10.00 v Klančarjevi domačiji v Bizoviku. Lepo vabljeni.
• PROŠNJI DNEVI: od ponedeljka, 23. maja, do srede 25. maja. Vabljeni k mašam, prosili bomo za primerno vreme in blagoslov pri našem delu.
• RITEM SRCA: Ritem srca (festival krščanske glasbe) 2022 bo 24. maja ob 19.30 v neposredni bližini Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani. Prvič v zgodovini festivala bo oder postavljen na prostem v atriju med stavbama Škofijske klasične gimnazije in Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Več informacij
• DUHOVNA OBNOVA OB 60. LETNICI ŽUPNIJE bo zadnji teden v maju. Dogodki so objavljeni zgoraj.
• CELODNEVNO ČEŠČENJE IN SLAVILNA ADORACIJA NA PRVI PETEK: Na prvi petek 3. junija bo v župnijski cerkvi celodnevno češčenje za mir v Ukrajini in za blagoslov v naših življenjih. Češčenje bo od 8.30 do 19.00. Vabimo tudi posameznike, ki bi čez dan kakšno uro molili pred Najsvetejšim. Javite se br. Mateju.
Češčenje ob živi slavilni glasbi bo ta dan tudi ob 20.00 do 21.00 uri. Nato bo sledila še tiha molitev od 21.00 do 21.30 ure. Vabimo glasbenike, ki bi bili pripravljeni pomagati pri slavilnem večeru. Lepo vabljeni.
• SKLEP VEROUČNEGA LETA bo v nedeljo 5. junija. Spričevala bomo delili pri maši ob 9.00 v Bizoviku in pri maši ob 10.30 v Štepanji vasi.
• PRVO SVETO OBHAJILO v naši župniji bo predvideno v soboto 4. junija dopoldne ob 9.00 v Bizoviku in isti dan ob 11. 15 v Štepanji vasi. V Bizoviku bo sveta maša za prvo obhajilo v primeru lepega vremena zunaj, ob slabem vremenu pa v cerkvi. V Štepanji vasi bo prvo sveto obhajilo potekalo v Cerkvi.
• ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA za skavtsko hišo bo potekalo v soboto 11. junija in nedeljo 12. junija. Kontejner za papir bo stal pred cerkvijo v Štepanji vasi. Že vnaprej hvala za sodelovanje.
• SKLEP SKAVTSKEGA LETA bo v nedeljo 12. junija pri sveti maši v Štepanji vasi.
• DEKANIJSKO SREČANJE DRUŽIN bo v nedeljo 19. junija ob 15. uri pri cerkvi v Šentjakobu. 15. maja smo praznovali svetovni dan družine, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1993 in s tem želela povečati zavedanje družbe o pomenu družine. V Cerkvi pa se v tem času izteka leto družine, ki ga je papež razglasil lani ob prazniku sv. Jožefa. Končalo se bo s svetovnim srečanjem družin v Rimu od 22. do 26. junija. V tem tednu se bo tudi papež v Rimu srečal s predstavniki družin z vsega sveta.
Papež Frančišek je že prej za svetovno srečanje družin izbral geslo: »Družinska ljubezen: poklicanost in pot svetosti«. V tem geslu se skrivata naslova papeževe okrožnice, Radost ljubezni in apostolske spodbude o poklicanosti vseh k svetosti Veselite in radujte se. S tem je jasno nakazal željo, da se družine še enkrat poglobijo v sporočilo teh dveh okrožnic predvsem s tega vidika, kako živeti družinsko ljubezen kot poklicanost in kot pot svetosti v vsakdanjem življenju.
Srečanje družin naše dekanije Ljubljana Moste – Polje bo v nedeljo 19. junija ob 15.00 v župniji Sveti Jakob ob Savi. V cerkvi bo predavanje profesorja dr. Stanka Gerjolja za starše. Za otroke pa bodo naši skavti pripravili program na igrišču. Po dobri uri se bomo skupaj odpravili na Oljsko goro, kjer bomo imeli skupno molitev ter prejeli blagoslov. Srečanje bomo zaključili do 18. ure. Družine in posamezniki lepo povabljeni!
• ORATRIJ v naši župniji bo od 27. junija do 1. julija. Prijavnice z vsemi informacijami dobite na spletni strani naše župnije. Na oratorij se lahko vpišejo otroci od 1. do 7. razreda. Prijavnice z vsemi informacijami bodo zelo v kratkem objavljene na spletni strani.
• SVETA BIRMA je predvidena v soboto, 24. septembra ob 10. uri. Birmovalec bo škof Anton Stres. V primeru lepega vremena bo birma zunaj na župnijskem travniku v Štepanji vasi.
VRTEC NAZARET PRAZNUJE 50. LET SVOJEGA DELOVANJA
V kroniki Marijinih sester beremo, da je 1. septembra 1971 s. Kolumba Pugelj v Štepanji vasi začela z varstvom otrok. Tako je to leto za sestre in za vrtec zelo pomembno leto, saj se spomin-jamo petdesetletnice neprekinjenega dela z otroki, danes poznanega kot Vrtec Nazaret.
Vabimo vas, da z nami praznujete in se veselite prehojene poti tudi tako, da se udeležite dogodkov, ki jih ob tej priložnosti pripravljamo.
• ZAHVALNA MAŠA: V petek 10. junija 2022 bo ob 16.30 na vrtčevskem igrišču zahvalna sv. maša; daroval jo bo br. Stane Bešter, kapucin, ob somaševanju ostalih duhovnikov.
• KONCERT: V sredo, 15. junija 2022 ob 18.00, bo v dvorani Hrušica koncert, na katerem bodo nastopili otroci, ki so obiskovali Vrtec Nazaret.
• RAZSTAVA: Od ponedeljka 13. do nedelja 19. junija 2022 bo v dvorani župnijskega doma, Mekinčeva ulica 3, razstava, ki bo prikazovala prehojeno pot Vrtca Nazaret od začetkov do danes. Razstava bo odprta po večernih mašah in v nedeljo 19. junija po vseh mašah.
Prisrčno vabljeni: Marijine sestre in kolektiv Vrtca Nazaret, s. Zdenka Prevolšek, direktorica, s. Petra Anica Mohorko, pedagoška vodja
MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!
ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO
1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.
2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.
3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:
Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.
KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:
suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice.
SVETI OČE: SKUPAJ LAHKO OBRNEMO TOK TE HLADNE DEMOGRAFSKE ZIME
Papež Frančišek se je s pismom obrnil na udeležence srečanja o rodnosti in demografskem stanju v Italiji in svetu, ki poteka 12. in 13. maja v rimskem Avditoriju. Izpostavil je, da je problem zmanjševanja rodnosti »družbeno izredno stanje«, ter opozoril na generativno revščino pri tistih, ki v svojem srcu zmanjšajo željo po sreči. Številni mladi s težavo uresničijo svoje sanje o družini.
Tema rodnosti po papeževih besedah predstavlja »pravo družbeno izredno stanje«: »Ni takoj zaznavna, tako kot drugi problemi, ki napolnjujejo kroniko, vendar je zelo nujna: rojeva se vse manj otrok in to pomeni osiromašenje prihodnosti vseh; Italija, Evropa in Zahod si siromašijo prihodnost.«
Ko se zmanjša želja po sreči
Papež spomni, da na Zahodu obstaja eksistencialno obrobje, ki je malo vidno in se ga takoj ne opazi. »To je periferija žensk in moških, ki si želijo otroka, vendar jim tega ne uspe uresničiti. Številni mladi s težavo uresničijo svoje družinske sanje.
Zato spustijo raven želja in se zadovoljijo s povprečnimi nadomestki, kot so posel, avto, potovanja, ljubosumno varovanje prostega časa … Lepota družine, ki je bogata z otroki, lahko postane utopija, sanje, ki jih je težko uresničiti.«
Kot nadaljuje, ga ta »nova revščina« straši: »To je generativna revščina tistega, ki v svojem srcu zmanjša željo po sreči, ki se sprijazni z razvodenelostjo svojih največjih želja, ki se zadovolji z malo in preneha upati na več. Da, gre za tragično revščino, saj prizadene človeka v njegovem največjem bogastvu: dati na svet življenje, da bi skrbel zanj, in prejeto življenje z ljubeznijo posredovati drugim.«
Stvari je mogoče spremeniti
Če ne vidimo problema upadanja rojstev, je to drža kratkovidnosti in pomeni, da se odpovemo gledati daleč, gledati naprej. »Pomeni obrniti se na drugo stran in misliti, da so problemi vedno preveč zapleteni in ni mogoče ničesar storiti. Z eno besedo, pomeni predati se.« In zato je srečanje o demografski problematiki, ki ga pripravljata Fundacija nataliteta in Forum družin, pomembno. Kot pripomni papež, naslov »Je mogoče« govori o tistih, ki se ne predajo, ki upajo proti upanju, proti številkam, ki so iz leta v leto slabše. »Je mogoče pomeni, da se pasivno ne sprejme tega, da stvari ni mogoče spremeniti.«
»Dragi prijatelji, stvari se lahko spremenijo, če brez strahu stopimo čez delne interese in ideološke pregrade ter si prizadevamo skupaj. Zato upam, da se bodo na vseh ravneh – institucionalni, medijski, kulturni, ekonomski in družbeni – spodbujale, izboljšale in izvajale konkretne politike, namenjene ponovnemu zagonu rodnosti in družine. Mislim na vas in rad vidim, kako vprašanje rodnosti lahko združuje in ne razdvaja. Podjetja, banke, združenja, sindikati, športniki, igralci, pisatelji, politiki, vsi skupaj, da bi razmislili, kako ponovno začeti upati v življenje.«
Potrebujemo konkretnost
»Podatki, napovedi in številke so že znani vsem: potrebujemo konkretnost. Čas je, da družinam in mladim damo stvarne odgovore: upanje ne more in ne sme umreti zaradi čakanja. Prosim Boga, naj blagoslovi vaše zavzemanje,« zapiše papež Frančišek in sklene: »Blizu sem vam in navijam za vas, kajti skupaj lahko obrnemo tok te hladne demografske zime. Hvala vam. To je mogoče!«
Ritem srca 2022 bo 24. maja ob 19.30 v neposredni bližini Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani. Prvič v zgodovini festivala bo oder postavljen na prostem v atriju med stavbama Škofijske klasične gimnazije in Osnovne šole Alojzija Šuštarja.
24. maja 2022, ob 19.30 v neposredni bližini Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani
Na festivalu se bo z novo glasbo predstavilo osem izvajalcev, katerih pesmi so bile izbrane prek festivalskega razpisa. Vsa glasba na festivalu bo izvedena v živo ob spremljavi festivalskega benda.
Nastopajo: SPES, Franci Rotar, Svetnik, Brigita Pintar, Neža in Damjan Pančur, Nika Pirnat, Urška Šutar, ter Matej Šoklič
Odprti mikrofon
Glavno festivalsko dogajanje se bo začelo ob 19.30 na glavnem odru, že pred tem pa bo od 17.30 naprej odprt t. i. “open mic” (odprti mikrofon) – mali akustični oder, ki bo namenjen vsakemu, ki bi se rad predstavil s katero od znanih krščanskih popevk ali z lastno avtorsko skladbo (brez posnetih matric – akustično, v živo ob lastnem spremljanju s kitaro, klaviaturami …).
Da bi se izognili morebitni gneči za mikrofonom ste vsi zainteresirani vabljeni, da se predhodno prijavite na ritem.srca@ognjisce.si. Prijavljeni bodo imeli prednost, predhodna prijava pa ni pogoj za sodelovanje.
Vstopnice
Vstopnice boste v predprodaji lahko kupili na škofijskih gimnazijah ŠKG, Želimlje, Vipava in v OŠ AŠ (povsod v tajništvu). Cena v predprodaji: 8 €, na dan dogodka pa 10 €.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2022/05/Ritem-srca-Srcek.jpeg360640Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2022-05-12 11:00:182022-05-12 16:37:41Ritem srca 2022 bo letos v živo!
Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. dr. Andrej Saje je danes v Ljubljani Družbi Marijinih sester čudodelne svetinje izročil odličje sv. Cirila in Metoda. Najvišje priznanje Katoliške cerkve v Sloveniji so škofje Marijinim sestram podelili za petdesetletno službovanje v Papeškem slovenskem zavodu v Rimu.
»S tem so dali priznanje tihemu, največkrat neopaznemu delu sester, ki so tja prišle, ko se je zavod šele postavljal na noge, da bi vodile gospodinjstvo in sprejemale romarje,« se je na novico o podelitvi odličja za spletno Družino odzvala vodja Marijinih sester v Ljubljani s. Kristina Rihar.
Dejala je še, da ji je lepo, kadar sliši nekdanje študente, da se sester spominjajo s toplino in hvaležnostjo. Po njenih besedah, so sestre s svojo navzočnostjo »v hiši ustvarjale ozračje domačnosti slovenskim duhovnikom, ki so tam študirali, in gostoljubja slovenskim romarjem, pa tudi mnogim našim izseljencem, ki so v Sloveniku občasno našli košček domovine.«
Odličje je v imenu škofov izročil predsednik SŠK Andrej Saje.
Sestre so skrb za Papeški slovenki zavod v Rimu prevzele leta 1971 in zanj skrbele do lanskega leta. Vseh sester, ki so v tem času opravljale svoje poslanstvo v zavodu je bilo 23, nekatere med njimi večkrat. Šest od njih jih je že pokojnih.
V utemeljitvi so škofje med drugim zapisali, da je bil zavod »košček Slovenije v Rimu«, Marijine sestre pa so mu dajale slovenski pečat, da so se gojenci in gostje počutili sprejete s slovensko gostoljubnostjo.
Utemeljitev
Konec leta 1970 se je zavod preselil v zgradbo na naslovu Via Appia Nuova 884 in 1. septembra leta 1971 so Marijine sestre prevzele skrb za gospodinjstvo, zagotovile pomoč pri upravljanju zavoda ter sprejemanju romarjev in gostov. Vseh sester, ki so od leta 1971 do konca novembra 2021, ko so odšle iz Rima, opravljale svoje poslanstvo v zavodu, je bilo 23, nekatere med njimi so bile poslane v zavod večkrat. Šest od njih je že prestopilo prag večnosti in so že prejele odlikovanje za zvesto služenje ter popolno darovanje Bogu.
Življenje Marijinih sester v Sloveniku je temeljilo na molitvi, premišljevanju, češčenju Najsvetejšega in prizadevanju, da bi posnemale Devico Marijo. Veliko je bilo nevidnih žrtev, ki so omogočile, da je skupnost Slovenika delovala kot mala družina.
Zavod je bil »košček Slovenije v Rimu« in Marijine sestre so hiši dajale slovenski pečat, da so se gojenci in gostje počutili sprejete s slovensko gostoljubnostjo.
V Sloveniku so se dolga leta srečevali rimski Slovenci. Pri organizaciji praznovanj so sestre skrbele za domačnost, z mnogimi Slovenci pa so ostale povezane tudi, ko so zboleli in onemogli. V preteklosti je Slovenik odigral pomembno vlogo pri povezovanju Slovencev zunaj matične domovine, vedno pa so bili v njem dobrodošli romarji iz domovine, zamejstva in zdomstva. Zavod je bil »košček Slovenije v Rimu« in Marijine sestre so hiši dajale slovenski pečat, da so se gojenci in gostje počutili sprejete s slovensko gostoljubnostjo. V njem je študiralo 120 slovenskih duhovnikov študentov. Kadar je bilo mogoče, so se sestre z veseljem udeleževale srečanj s papežem, ob pomembnih dogodkih, ki so privabili romarje, pa so predvsem skrito služile po zgledu ponižne Gospodove dekle, da so bili obiskovalci postreženi ter sprejeti z nasmehom in prijazno besedo. Nekatere sestre so bivanje v Rimu izkoristile tudi za osebni študij duhovnosti in ga končale z magisterijem.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2022/05/Misijon-Podutik-Denar-M.jpg8891191Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2022-05-09 12:57:542022-05-22 14:58:20ZAupanje: Povabljeni na misijonske dogodke v župniji Podutik
RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.
NOŠENJE MASK V CERKVI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi majhni.
Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.
SVETE MAŠE ZUNAJ: Ob lepem vremenu imamo svete maše zunaj ob nedeljah ob 9.15 na župnijskem travniku v Štepanji vasi in ob 9.15 na trgu pred cerkvijo v Bizoviku.
VABIMO VAS
• ŠMARNICE: Ob nedeljah so šmarnice za otroke pri maši ob 9.15 v Štepanji vasi in pri maši ob 9.15 v Bizoviku. Med tednom so šmarnice pri jutranji maši predvsem za odrasle, zvečer pa za otroke, mlade in družine. Jutranje šmarnice z naslovom Marija ima mnogo oblek je napisal cistercijan p. Branko Petauer, večerne šmarnice z naslovom Marija ima rada vse otroke, ki govorijo o otrocih v otrocih v misijonskih deželah pa je napisala Špela Pahor.
Po maši vsak dan molimo ali pojemo litanije Matere Božje. Za vestno obiskovanje šmarnic bodo otroci dobili lep spomin. Lepo vabljeni otroci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.
• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu to nedeljo, 8. maja s sveto mašo ob 9.15. V primeru slabega vremena bodo gasilci postavili večji šotor pred gasilskim domom. Zato bo maša v gasilskem domu ob vsakem vremenu. K tej maši lepo vabimo tudi Štepanjske gasilce. Lepo vabljeni!
Vsem gasilcem, bizoviškim in štepanjskim, iskreno čestitamo ob prazniku, nanje in na njihovo človekoljubno dejavnost kličemo božji blagoslov. Bog Vam povrni in za vso pomoč v župniji.
• PRAZNIK SV. LEOPOLDA MANDIČA, ki je zavetnik našega samostana je ta četrtek 12. maja. Ta dan bo pri obeh svetih mašah v Štepanji vasi blagoslov z relikvijami z relikvijami sv. Leopolda.
• SVETE MAŠE ZUNAJ: Od prihodnje nedelje 15. maja dalje bodo maše zunaj ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo. To nedeljo 8. 5. pa bo v Štepanji vasi maša ob 9.15 še v cerkvi.
• KAJŽARSKA KAVICA, bo v sredo 18. maja ob 10.00 v Klančarjevi domačiji v Bizoviku. Lepo vabljeni.
• DUHOVNA OBNOVA OB 60. OBLETNICI NAŠE ŽUPNIJE: Zadnji vikend v maju od 27. do 29. maja. Več informacij bo objavljeno prihodnjo nedeljo.
TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE: 1. – 8. MAJ
Od danes pa do prihodnje nedelje, ki je nedelja dobrega pastirja, poteka teden molitve za duhovne poklice. Vabljeni k svetim mašam in osebni molitvi za duhovne poklice. Ta teden bo vsak večer pol ure pred mašo molitev za duhovne poklice. Na razpolago je tudi knjižica, v kateri je za vsak dan tega tedna objavljena duhovna misel in krajša molitvena ura za duhovne poklice. Knjižico dobite na tej povezavi. Več informacij
MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE: NAŠ STVARNIK, RAZSVETLI ME
Bog, naš Stvarnik, ti si mi podaril življenje. Po krstu me vabiš, da dar svojega življenja uporabim za služenje drugim. Razsvetli me, da spoznam, kje je moje mesto v Cerkvi in svetu ter mi daj pogum in velikodušnost, da bom odgovoril na tvojo ljubezen, na tvoj Božji klic.
Tudi druge mlade ti izročam: tiste, ki jih kličeš v zakonsko in družinsko življenje. Daj jim vseh potrebnih milosti, da bodo v ljubezni in miru zaživeli veselje družinskega življenja.
Posebej pa te prosim za tiste, ki jih kličeš, da služijo v naši krajevni Cerkvi v duhovniškem, diakonskem in redovniškem poklicu. Svojo poklicanost naj čim bolj polno uresničijo. Vedno bolj naj rastejo v ljubezni do tebe in bratov ter v sodobni svet širijo veselje evangelija. To prosimo po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
VABILO K MOLITVI
MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!
• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.
ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO
1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.
2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.
3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:
Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.
KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:
suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice.
POSLANICA PAPEŽA FRANČIŠKA OB 59. SVETOVNEM DNEVU MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE
Poklicani k izgradnji človeške družine
Dragi bratje in sestre!
Čeprav v našem času še vedno piha leden veter vojne in zatiranja ter smo pogosto priča polarizaciji, smo kot Cerkev začeli sinodalni proces: čutimo nujnost, da hodimo skupaj in gojimo razsežnosti poslušanja, sodelovanja in soudeležbe. Skupaj z vsemi moškimi in ženskami dobre volje želimo prispevati k izgradnji človeške družine, zaceliti njene rane in jo usmeriti v boljšo prihodnost. Ob 59. svetovnem dnevu molitve za duhovne poklice želim skupaj z vami razmišljati o širšem pomenu “poklicanosti” v kontekstu sinodalne Cerkve, ki se postavi v držo poslušanja Boga in sveta.
Vsi smo poklicani biti protagonisti misijonov
Sinodalnost oz. skupna hoja je temeljna poklicanost Cerkve in samo v tem okviru je mogoče odkriti in ovrednotiti različne poklice, karizme in službe. Hkrati pa vemo, da Cerkev obstaja zato, da evangelizira, gre ven iz sebe in seje seme evangelija v zgodovino. Zato je takšno poslanstvo možno prav s sinergijo vseh pastoralnih področij, še prej pa z vključevanjem vseh Gospodovih učencev. Dejansko je »vsak član Božjega ljudstva po prejemu krsta postal misijonarski učenec (prim. Mt 28,19). Vsaka krščena oseba, ne glede na svojo vlogo v Cerkvi in stopnjo poučenosti v veri, je dejavni subjekt evangelizacije« (Apostolska spodbuda Evangelii Gaudium, 120). Izogibati se moramo miselnosti, ki ločuje duhovnike in laike ter prve obravnava kot protagoniste, druge pa kot izvajalce. Krščansko poslanstvo moramo opravljati kot eno samo Božje ljudstvo, laiki in pastirji skupaj. Celotna Cerkev je evangelizacijska skupnost.
Poklicani, da skrbimo drug za drugega in za stvarstvo
Besede »poklicanost« ne smemo razumeti v omejenem pomenu, ki se nanaša samo na tiste, ki hodijo za Gospodom po poti posebne posvetitve. Vsi smo poklicani, da sodelujemo pri Kristusovem poslanstvu zbiranja razkropljenega človeštva in ga spravimo z Bogom. Na splošno je vsaka človeška oseba, še preden doživi srečanje s Kristusom in sprejme krščansko vero, z darom življenja prejela temeljno poklicanost: vsak od nas je bitje, ki ga je Bog hotel in ga ljubi, za katerega ima edinstveno in posebno zamisel; to božansko iskro, ki prebiva v srcu vsakega moškega in ženske, smo poklicani razvijati skozi svoje življenje in tako prispevati k rasti človeštva, ki ga prežemata ljubezen in medsebojno sprejemanje. Poklicani smo, da skrbimo drug za drugega, da gradimo vezi sprave in soudeleženosti, da zacelimo rane stvarstva, da ne bi bila uničena njegova lepota. Skratka, poklicani smo postati ena družina v čudoviti skupni hiši stvarstva, v harmonični raznolikosti njegovih elementov. V tem širšem smislu nimajo »poklicanosti« le posamezniki, temveč tudi ljudstva, skupnosti in različne vrste združenj.
Poklicani, da sprejmemo Božji pogled
V to veliko skupno poklicanost se vključuje še bolj poseben klic, ki nam ga Bog namenja, ko vstopa v naše bivanje s svojo Ljubeznijo in ga usmerja k njegovemu končnemu cilju, k tisti polnosti, ki presega celo prag smrti. Tako je Bog želel gledati na nas in gleda na naša življenja.
Michelangelu Buonarrotiju pripisujejo naslednje besede: »Vsak kamniti blok ima v sebi kip in naloga kiparja je, da ga odkrije«. Če je to morda umetnikov pogled, je Božji pogled veliko globlji od tega: v tistem dekletu iz Nazareta je videl Božjo Mater; v ribiču Simonu, Jonovem sinu, je videl Petra, skalo, na kateri bo zgradil svojo Cerkev; v cestninarju Leviju je videl apostola in evangelista Mateja; v Savlu, krutem preganjalcu kristjanov, je videl Pavla, apostola narodov. Njegov ljubeči pogled vedno seže do nas, se nas dotakne, nas osvobodi in preoblikuje ter nas naredi za nove ljudi.
To je dinamika vsakega poklica: doseže nas Božji pogled, ki nas kliče. Poklicanost, tako kot svetost, ni izredna izkušnja, rezervirana za redke izbrance. Tako kot obstaja »svetost za sosednjimi vrati« (prim. apostolska spodbuda Gaudete et Exsultate, 6–9), tako je tudi poklicanost namenjena vsakomur, saj Bog gleda na vsakogar in ga kliče.
Pregovor z Daljnega Vzhoda pravi: »Modrec pogleda jajce in vidi orla; pogleda seme in vidi veliko drevo; pogleda grešnika in vidi svetnika.« Tako gleda Bog na nas: v vsakem od nas vidi potenciale, ki jih včasih niti mi sami ne poznamo, in si v našem življenju neutrudno prizadeva, da bi jih lahko uporabili v službi skupnega dobrega.
Poklic se tako rodi po zaslugi umetnosti božanskega Kiparja, ki nas s svojimi »rokami« izvabi iz nas samih, da v nas postane vidna tista mojstrovina, h kateri smo poklicani. Zlasti Božja beseda, ki nas osvobaja egocentričnosti, nas lahko očisti, razsvetli in poustvari. Postavimo se torej v držo poslušanja Besede, da bi se odprli za poklic, ki nam ga je Bog zaupal! Naučimo se tudi poslušati brate in sestre v veri, saj se v njihovih nasvetih in zgledih lahko skriva Božja pobuda, ki nam kaže vedno nove poti, po katerih naj hodimo.
Poklicani, da se odzovemo na Božji pogled
Božji ljubeči in ustvarjalni pogled nas je v Jezusu dosegel na zelo poseben način. Evangelist Marko o bogatem mladeniču piše: »Jezus ga je pogledal in ga vzljubil« (Mr 10,21). Ta Jezusov ljubeči pogled je uprt v vsakega izmed nas. Bratje in sestre, pustimo, da se nas dotakne ta pogled, in pustimo, da nas ponese onkraj nas samih! Naučimo se tudi gledati drug drugega, da bi se ljudje, s katerimi živimo in jih srečujemo – kdor koli že so – počutili dobrodošle in odkrili, da obstaja nekdo, ki jih gleda z ljubeznijo in jih vabi, da razvijejo vse svoje potenciale.
Naše življenje se spremeni, ko sprejmemo ta pogled. Vse postane dialog poklicanosti med nami in Gospodom, pa tudi med nami in drugimi. Dialog, ki nas, če ga živimo v globine, vedno bolj dela to, kar smo: v poklicanosti v posvečeno duhovništvo, da bi bili orodje Kristusove milosti in usmiljenja; v poklicanosti v posvečeno življenje, da bi bili hvalnica Bogu in prerokba novega človeštva; v poklicanosti v zakon, da bi bili vzajemen dar in posredovalci ter vzgojitelji življenja. Na splošno v vsakem poklicu in službi v Cerkvi, ki nas kliče, da gledamo na druge in na svet z Božjimi očmi, da služimo dobremu in širimo ljubezen v dejanjih in besedah.
Na tem mestu bi rad omenil izkušnjo dr. Joséja Gregoria Hernándeza Cisnerosa. Ko je delal kot zdravnik v Caracasu v Venezueli, je želel postati frančiškanski tretjerednik. Pozneje je razmišljal, da bi postal menih in duhovnik, vendar mu zdravje tega ni dopuščalo. Spoznal je, da je njegov poklic zdravniški poklic, ki ga je opravljal predvsem za revne. Brez zadržkov se je posvečal bolnikom, ki jih je prizadela epidemija »španske gripe«, ki je takrat razsajala po svetu. Ko je zapuščal lekarno, v kateri je kupil zdravila za starejšega bolnika, ga je povozil avtomobil. Pred enim letom je bil razglašen za blaženega kot zgledna priča, kaj pomeni sprejeti Gospodov klic in se ga v celoti držati.
Poklicani k izgradnji bratskega sveta
Kot kristjani nismo poklicani, se pravi nagovorjeni, samo vsak osebno, ampak smo i-zbrani. Smo kot koščki mozaika, ki so čudoviti, če jih vzamemo vsakega posebej, a šele skupaj tvorijo podobo. Vsak od nas žari kot zvezda v Božjem srcu in na nebu vesolja, vendar smo poklicani, da sestavljamo ozvezdja, ki usmerjajo in osvetljujejo pot človeštva, začenši z okoljem, v katerem živimo. To je skrivnost Cerkve: v sobivanju razlik je znamenje in orodje tega, k čemur je poklicano celotno človeštvo. Zato mora Cerkev postajati vse bolj sinodalna: sposobna hoditi skupaj v harmoniji raznolikosti, v kateri lahko vsakdo prispeva svoj delež in dejavno sodeluje.
Ko torej govorimo o »poklicanosti«, ne gre le za izbiro te ali one oblike življenja, za to, da bi svoj obstoj posvetili določeni službi ali sledili karizmi redovne družine, gibanja ali cerkvene skupnosti; gre za uresničevanje Božjih sanj, velikega načrta bratstva, ki ga je imel v srcu Jezus, ko je molil k Očetu: »Da bi bili vsi eno« (Jn 17,21). Vsak poklic v Cerkvi, in v širšem smislu tudi v družbi, prispeva k skupnemu cilju: da bi med moškimi in ženskami zazvenela harmonija številnih in različnih darov, ki jo zna uresničiti le Sveti Duh. Duhovniki, posvečeni moški in ženske ter verni laiki hodimo in delamo skupaj, da pričujemo o tem, da velika človeška družina, združena v ljubezni, ni utopija, ampak je projekt, za katerega nas je ustvaril Bog.
Molimo, bratje in sestre, da se bo Božje ljudstvo sredi dramatičnih zgodovinskih dogodkov vedno bolj odzivalo na ta klic. Prosimo za luč Svetega Duha, da bo vsak od nas našel svoje mesto in dal vse od sebe v tem velikem načrtu!
Rim, Sveti Janez v Lateranu, 8. maj 2022, četrta velikonočna nedelja.
KATEHEZA: POSLANSTVO STAREJŠIH JE VERO ŽIVETI DOSLEDNO VSE DO KONCA
Kateheza med današnjo splošno avdienco, ki se je odvijala na Trgu sv. Petra, je bila namenjena doslednosti vere v obdobju starosti. Papež je izhajal iz starozavezne pripovedi o starcu Eleazarju, ki tudi ob koncu svojega življenja ostane zvest in dosleden svoji veri, saj se zaveda dediščine, ki jo zapušča mladim rodovom. Prakticiranje vere ni neko znamenje šibkosti starejših ljudi, temveč moči. Mladi nas gledajo, je dejal sveti oče, in naša doslednost vere lahko zanje odpre pot v lepo življenje.
Eleazar, eden najuglednejših učiteljev postave, je bil že prileten mož in nadvse lep […], je dosledno odgovarjal, naj ga kar nemudoma spravijo v podzemlje. Dodal je še: “Moji starosti se ne spodobi, da bi se prenarejal. Sicer bi mnogi med mladimi mislili, da je devetdesetletni Eleazar prestopil v tujo vero. S svojim pretvarjanjem, ki bi le za las podaljšalo moje življenje, bi jih zbegal, obenem pa umazal in onečastil svojo starost.”
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Na poti teh katehez o starosti se danes srečamo s svetopisemsko osebo, starejšim možem, po imenu Eleazar, ki je živel v času preganjanja Antioha Epifana. Njegov lik nam priča o posebnem odnosu, ki obstaja med zvestobo starosti in častjo vere. Ponosen može je. Rad bi govoril ravno o časti vere, ne le o njeni doslednosti, oznanjevanju in odpornosti. Čast vere je periodično pod pritiskom, tudi nasilnim pritiskom kulture vladarjev, ki jo poskušajo razvrednotiti, tako da jo obravnavajo kot arheološko najdbo, staro vraževerje, zastarelo trmo.
Svetopisemska pripoved – slišali smo krajši odlomek iz nje, a dobro je prebrati celotni del – govori o Judih, ki so bili po kraljevem odloku prisiljeni jesti meso, žrtvovano malikom. Ko je bil na vrsti Eleazar, starejši mož, ki so ga vsi zelo cenili, so mu kraljevi uradniki svetovali, naj se pretvarja, da jé meso, ne da bi ga dejansko jedel. Hinavščina, verska hinavščina. Veliko je je. Veliko je verske hinavščine, klerikalne hinavščine, veliko jih je. Tile so mu rekli: »Bodi malo hinavski, nihče ne bo opazil.« Na ta način bi se Eleazar rešil in – kot so rekli – v imenu prijateljstva bi sprejel njihovo gesto sočutja in naklonjenosti. Hinavska rešitev. Navsezadnje – so vztrajali – bi pretvarjati se, da ješ, čeprav ne ješ, bila zelo majhna in nepomembna gesta.
Šlo bi za majhno stvar, a Eleazarjev miren in odločen odgovor odpre argument, ki nas presune. Osrednja misel je ta: onečastiti vero v starosti, da bi pridobil nekaj dni, ni primerljivo z dediščino, ki jo mora zapustiti mladim za prihodnje rodove. Eleazar je bil dober. Starec, ki je vse življenje živel verodostojno svojo vero, zdaj pa se prilagadi in se pretvarja, da jo zavrača, obsoja novi rod, da misli, da je bila celotna vera le navidezna, da je zunanja prevleka, ki jo je mogoče opustiti, misleč, da se jo lahko ohrani v svoji notranjosti. Ni tako, pravi Eleazar. Takšno vedenje ne daje časti veri, niti pred Bogom. In učinek te zunanje banalizacije bo uničujoč za notranje življenje mladih. Doslednost tega moža daje mladim misliti. Pomisli na dediščino za prihodnost, misli na svoje ljudstvo.
Ravno starost – to je nekaj lepega za ostarele osebe – se tu pokaže kot odločilno in nenadomestljivo mesto za pričevanje. Starejša oseba, ki bi zaradi svoje ranljivosti pristala na obravnavanje prakticiranja vere kot nečesa nepomembnega, bi mladim sporočala, da vera nima nobene realne povezave z življenjem. Že na začetku bi se jim zdelo, da gre za skupek vedenj, ki jih je po potrebi mogoče hliniti ali prikriti, saj nobeno od njih ni tako pomembno za življenje.
Starodavna heterodoksna gnoza, ki je bila za krščanstvo v prvih stoletjih zelo močna in zapeljiva past, je teoretizirala ravno to – gre za staro stvar: da je vera duhovnost in ne praksa; sila uma in ne oblika življenja. Po tej hereziji zvestoba in čast vere nimata nič skupnega z življenjskim vedenjem, institucijami skupnosti in telesnimi simboli. Da ni nobene zveze. Zapeljivost tega pogleda je močna, saj na svoj način razlaga nesporno resnico: da vere ni mogoče omejiti na niz prehranskih pravil ali družbenih praks. Vera je nekaj drugega. Nevarnost je v tem, da gnostična radikalizacija te resnice izniči realizem krščanske vere, kajti krščanska vera je realistična. Krščanska vera ni samo povedati Veroizpoved, temveč misliti Veroizpoved, čutiti Veroizpoved, delati Veroizpoved. Delati z rokami. Ta gnostični predlog pa je pretvarjanje: pomembno je, da imaš v sebi duhovnost in lahko delaš, kar hočeš. To pa ni krščansko. Gre za prvo herezijo gnostikov, ki je zelo v modi v tem trenutku, v mnogih centrih duhovnosti in tako dalje. Izprazni tudi pričevanje teh ljudi, ki kaže konkretna Božja znamenja v življenju skupnosti in se z gestami telesa upira sprevrženosti uma.
Gnostična skušnjava, ki je ena od – povejmo z besedo – herezij, ena od verskih deviacij tega časa, ta gnostična skušnjava ostaja vedno aktualna. V številnih težnjah naše družbe in kulture je prakticiranje vere negativno prikazano, včasih v obliki kulturne ironije, drugič s prikrito marginalizacijo. Prakticiranje vere se pri teh gnostikih, ki so obstajali že v Jezusovem času, obravnava kot nekoristna in celo škodljiva zunanjost, kot zastarel ostanek, kot prikrito vraževerje. Skratka, nekaj za stare. Pritisk, ki ga ta vsesplošna kritika izvaja na mlajše generacije, je močan. Seveda vemo, da lahko prakticiranje vere postane zunanjost brez duše. To je še ena nevarnost, to nasprotje. Vendar sama po sebi to ni. Morda se tiče ravno nas starejših zelo pomembno poslanstvo: veri povrniti njeno čast, jo narediti dosledno, kot je Eleazarjevo pričevanje – doslednost vse do konca. Prakticiranje vere ni simbol naše šibkosti, temveč znamenje njene moči. Nismo več mladi. Nismo se šalili, ko smo se podali na Gospodovo pot.
Vera si zasluži spoštovanje in čast vse do konca: spremenila nam je življenje, očistila nam je misli, naučila nas je častiti Boga in ljubiti bližnjega. To je blagoslov za vse! Vendar vsa vera, ne samo en del. Vere ne bomo zamenjali za peščico mirnih dni, kar stori Eleazar. Dosleden vse do kraja; in tako gre v mučeništvo. V vsej ponižnosti in trdnosti bomo tudi na stara leta pokazali, da vera ni nekaj »za stare«. Je stvar življenja. Verovati v Svetega Duha, ki vse dela novo, in On nam bo z veseljem pomagal.
Dragi ostareli bratje in sestre, da ne bom rekel stari, smo v isti skupini, lepo prosim, glejmo na mlade – oni nas gledajo. Gledajo nas. Tega ne pozabimo. Na misel mi prihaja tisti zelo lep film o času po vojni »Otroci nas gledajo«. Mi lahko rečemo isto v zvezi z mladimi: mladi nas gledajo in naša doslednost bo zanje lahko odprla pot prelepega življenja. Morebitna hinavščina pa bo povzročila veliko slabega. Molimo drug za druge. Naj Bog blagoslovi vse ostarele ljudi. Hvala.
Cerkev si še naprej prizadeva za zaščito otrok in ranljivih odraslih. Sveti oče je včeraj sprejel člane Papeške komisije za zaščito mladoletnih. Zahvalil se jim je za njihovo predanost. Poudaril je, da so mladoletni danes v Cerkvi bolj varni tudi zaradi njihovega prizadevanja.
Zloraba v kakršnikoli obliki je nesprejemljiva, je dejal papež. Še posebej pa je huda spolna zloraba otrok, saj rani njihovo življenje, ki se komaj začenja.
»Zlorabljene osebe se včasih počutijo, kakor da bi bile ujete med življenjem in smrtjo. Gre za dejstvo, pred katerim si ne moremo zatiskati oči, čeprav je zelo boleče. Pričevanja žrtev predstavljajo odprto rano na Kristusovem telesu, ki je Cerkev. Prosim vas, da pogumno in vztrajno kažete na te rane, da poiščete tiste, ki trpijo ter v njih prepoznate pričevanje našega trpečega Odrešenika«, jim je dejal papež Frančišek.
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2022/05/Silhueta-otrok-odrasli.jpg12771920Uredništvohttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngUredništvo2022-05-02 11:20:172022-05-02 11:22:35Papež Frančišek: Zlorabljene osebe se včasih počutijo, kakor da bi bile ujete med življenjem in smrtjo
RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.
NOŠENJE MASK V CERVKI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi manjši.
Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.
VABIMO VAS
• ŠMARNICE se začnejo v danes. Ob nedeljah bodo šmarnice za otroke pri maši ob 9.15 v Štepanji vasi in pri maši ob 9.15 v Bizoviku. Med tednom so šmarnice pri jutranji maši so predvsem za odrasle, zvečer pa za otroke, mlade in družine. Jutranje šmarnice z naslovom Marija je napisal cistercijan p. Branko Petauer, večerne šmarnice z naslovom Marija ima rada vse otroke, ki govorijo o otrocih v Etiopiji pa je napisal Špela Pahor.
Po maši vsak dan molimo ali pojemo litanije Matere Božje. Za vestno obiskovanje šmarnic bodo otroci dobili lep spomin. Lepo vabljeni otroci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.
• DEKANIJSKA KONFERENCA V ŠTEPANJI VASI bo v sredo 4. maja. Na začetku dekanijske konference bo ob 9. uri v cerkvi v Štepanji vasi maša s somaševanjem dekanijskih duhovnikov, h kateri lepo vabimo tudi vas župljane. Ta dan ne bo svete maše ob 8. uri zjutraj.
• Prvi petek in sobota v mesecu sta ta teden. Lepo vabljeni k prejemu zakramenta svete spovedi in evharistije. Starejše in bolnike bomo v petek obiskali na domu po ustaljenem redu.
• MOLITEV ZA DUHOVNE POKICE: Molitev za duhovne poklice, bomo bratje kapucini skupaj z Marijinimi sestrami pripravili ta četrtek po večerni maši v župnijski cerkvi. Lepo vabljeni. To bo v četrtek po večerni maši. Lepo povabljeni, da se nam pridružite.
• CELODNEVNO ČEŠČENJE: Ta petek, ko je prvi petek, bo v župnijski cerkvi celodnevno češčenje za mir v Ukrajini in za blagoslov v naših življenjih. Češčenje bo 8.30 do 19.00. Češčenje ob živi slavilni glasbi bo ta dan tudi ob 20.00 do 21.00 uri. Nato bo sledila še tiha molitev od 21.00 do 21.30 ure. Lepo vabljeni. Vabimo tudi posameznike, ki bi čez dan kakšno uro molili pred Najsvetejšim. Javite se br. Mateju.
• Fatimska pobožnost na prvo soboto bo ob 18.15. Lepo vabljeni.
• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 8. maja s sveto mašo ob 9.15. V primeru slabega vremena bodo gasilci postavili večji šotor pred gasilskim domom. Zato bo maša v gasilskem domu ob vsakem vremenu. K tej maši lepo vabimo tudi Štepanjske gasilce. Lepo vabljeni!
• SVETE MAŠE ZUNAJ: Od nedelje 8. maja dalje bodo maše zunaj ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.
• DUHOVNE VAJE za člane molitvene naveze za dobre družine in duhovne poklice bodo ta konec tedne v domu duhovnosti v Kančevcih. Še vedo se lahko prijavite pri br. Primožu Kovaču.
TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE: OD 1. – 8. MAJA
Od danes pa do prihodnje nedelje, ki je nedelja dobrega pastirja, poteka teden molitve za duhovne poklice. Vabljeni k svetim mašam in osebni molitvi za duhovne poklice. Ta teden bo vsak večer pol ure pred mašo molitev za duhovne poklice. Na razpolago je tudi knjižica, v kateri je za vsak dan tega tedna objavljena duhovna misel in krajša molitvena ura za duhovne poklice. Knjižico dobite na tej povezavi. Več informacij
MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE: NAŠ STVARNIK, RAZSVETLI ME
Bog, naš Stvarnik, ti si mi podaril življenje. Po krstu me vabiš, da dar svojega življenja uporabim za služenje drugim. Razsvetli me, da spoznam, kje je moje mesto v Cerkvi in svetu ter mi daj pogum in velikodušnost, da bom odgovoril na tvojo ljubezen, na tvoj Božji klic.
Tudi druge mlade ti izročam: tiste, ki jih kličeš v zakonsko in družinsko življenje. Daj jim vseh potrebnih milosti, da bodo v ljubezni in miru zaživeli veselje družinskega življenja.
Posebej pa te prosim za tiste, ki jih kličeš, da služijo v naši krajevni Cerkvi v duhovniškem, diakonskem in redovniškem poklicu. Svojo poklicanost naj čim bolj polno uresničijo. Vedno bolj naj rastejo v ljubezni do tebe in bratov ter v sodobni svet širijo veselje evangelija. To prosimo po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
VABILO K MOLITVI
MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!
• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.
• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV Dobri Bog, oče vseh ljudi, v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu. Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha. On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi. Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku. Jezus, Božji Sin! Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas, da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni. Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine. Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice, naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov! Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO
1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.
2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.
3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:
Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.
KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:
suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
voda v plastenkah,
oblačila se trenutno ne zbirajo več.
PAPEŽ FRANČIŠEK PATRIARHU KIRILU: POSTANIVA DELAVCA ZA MIR ZA UKRAJINO, KI JO TRPINČI VOJNA
Papež Frančišek je moskovskemu patriarhu poslal pismo z velikonočnimi voščili: »Prehod iz smrti v novo življenje v Kristusu naj postane resničnost za ukrajinsko ljudstvo, ki si želi nove zore, ki bo končala temo vojne.«
»Dragi brat! Naj Sveti Duh preoblikuje najini srci in naju naredi za resnična delavca za mir, zlasti za Ukrajino, ki jo trpinči vojna, tako da bo veliki velikonočni prehod iz smrti v novo življenje v Kristusu postal resničnost za ukrajinsko ljudstvo, ki si želi nove zore, ki bo končala temo vojne.« Gre za osrednji odlomek pisma, ki ga je papež Frančišek poslal patriarhu Moskve in vseh Rusij ob veliki noči, ki so jo nekatere katoliške in pravoslavne Cerkve obhajale v nedeljo, 24. aprila, po julijanskem koledarju.
Papeževo pismo z voščili
Kratko pismo z voščili, ki ga je papež poslal tudi drugim patriarhom vzhodnih Cerkva, je bilo objavljeno na spletni strani Ruskega patriarhata Mospat.ru. V pismu Frančišek poudari, da v tem času »čutimo vso težo trpljenja naše človeške družine, ki jo stiska nasilje, vojna in številne krivice.« Kljub temu, piše, »bomo še vedno s hvaležnim srcem gledali, da je Gospod vzel nase vse zlo in vse bolečine našega sveta.«
Verodostojno pričevanje o evangeliju
»Kristusova smrt – zatrjuje papež – je bila začetek novega življenja in osvoboditve od spon greha in priložnost za naše velikonočno veselje, ko je vsem odprla pot iz sence teme v svetlobo Božjega kraljestva.« Povabil je, da bi molili drug za drugega, da bi verodostojno pričevali za evangeljsko sporočilo vstalega Kristusa in Cerkve kot vesoljnega zakramenta odrešenja«, da bi »vsi vstopili v kraljestvo pravičnosti, miru in veselja v Svetem Duhu«.
Videoklic 16. marca
Zadnji neposredni stik med papežem in patriarhom je bil 16. marca po videoklicu v navzočnosti kardinala Kurta Kocha, predsednika Papeškega sveta za edinost kristjanov, in volokolamsekga metropolita Hilariona, vodje oddelka za zunanje odnose Moskovskega patriarhata. Pogovor, katerega središče je bila, kakor je poročal direktor vatikanskega Tiskovnega urada Matteo Bruni, vojna v Ukrajini in vloga kristjanov ter njihovih pastirjev, da storijo vse, da bi zmagal mir.« Papež je pravzaprav prosil, da bi skupaj ukrepali za »zaustavitev ognja« vojne v Ukrajini, ker obstajajo tisti, ki »plačujejo račun zanjo« in »tisti, ki so bombardirani in umrejo«. »Cerkev ne sme uporabljati političnega jezika, ampak Jezusov jezik,« je še zatrdil Frančišek.
Odloženo srečanje
Kot je v nedavnem intervjuju za argentinski dnevniku La Nacion razkril papež Frančišek sam, je bilo junija načrtovano srečanje s Kirilom v Jeruzalemu. »Žal mi je – je pojasnil papež – da je moral Vatikan preklicati drugo srečanje s patriarhom Kirilom, ki smo ga načrtovali za junij v Jeruzalemu. Toda naša diplomacija je bila mnenja, da bi srečanje med nama v tem trenutku lahko povzročilo veliko zmede.« Papež Frančišek in Kiril, kot je znano, sta se srečala enkrat samkrat leta 2016 na Kubi, v dvorani havanskega letališča, kjer sta podpisala skupno izjavo.
Beseda praznik zbuja občutek veselja in »izpraznitev« vsega, kar nas teži in obremenjuje. Vključuje tudi močno zakoreninjenost v življenje naših prednikov, vere, kulture in je srce sožitja.
Družinske, verske in druge praznike pa doživljamo v polnosti le, če se nanje znamo in zmoremo poglobljeno pripravljati. Vsak pomemben dogodek potrebuje za uspeh in zadovoljstvo kakovostno in vztrajno pripravo. Tudi na velikonočne praznike se zato začenjamo pripravljati že od začetka postnega časa dalje, ob podoživljanju Jezusovega bridkega trpljenja ob križevem potu, molitvah, zakramentih, naši duhovni drži. Radostno in notranje doživeto je za nas Njegovo zmagoslavno vstajenje z obljubo, da je omogočeno tudi nam, če Njemu sledimo.
Kaj vse priprava na praznovanje vključuje?
Vemo, da je človek celostno in najvišje razvito božje bitje, ki vključuje več osebnostnih razsežnosti in le delovanje vseh omogoči, da so družinski, verski, kulturni in drugi prazniki v polnosti notranje doživeti in izpolnjeni s pravim veseljem in srečo.
Uspešen začetek pripravljanja pričenjamo s postopno telesno sproščenostjo in skrbjo za obnavljanje izgubljene moči za odstranitev vse navlake, ki bremeni in hromi naše telo. Pred samim praznovanjem pa tako prijetno razpoloženi poskrbimo tudi za urejenost doma in sebe, saj tudi s tem dokazujemo, kolikšno vrednost ima praznik za nas. Samo telesna priprava pa seveda ni dovolj, saj je bistvo očem prikrito (Mali princ).
Telesna sprostitev nam pomaga postopno prebujati tudi našo duševno razsežnost. Omogoča, da zmoremo dnevna bremena, skrbi, napetosti sproti odlagati in njih teže zato ne prenašamo v dneve praznovanja. Poskrbimo tudi za potrebno razvedrilo, ki ga v napornih dneh, ob prisotnih ali celo potlačenih stresnih stanjih, nujno potrebuje vsak in vsi družinski člani.
Razbremenjeni »težkih« nahrbtnikov zmoremo začeti prebujati, osveščati in bogatiti tudi svojo duhovno razsežnost. Vse kulture na različne načine vanjo vključujejo skrb za razbremenitev lastnih zmot, odpravo pomanjkljive samokritičnosti, lastnih krivd, uresničitev potrebnih opravičil, pozabo bolečih izkušenj, ki težijo dušo in posredno tudi telo. Razbremenjenost, pravo veselje in hvaležnost gotovo doživimo kristjani pri zakramentu sprave, saj smo po njej vedno znova rojeni v Duhu.
Priprava na doživeto praznovanje pa vključuje tudi poglobitev in svežino medčloveških odnosov, ki smo jih ob dnevnih, mesečnih obveznostih zanemarjali ali celo prekinili. Vzemimo si čas in jih obnovimo, poglobimo ob skupnem praznovanju, obiskih in podoživljanju lepih spominov na skupaj preživete dogodke in pogosta druženja v preteklosti, skupnem praznovanju, ali vsaj s telefonskimi pogovori s pokrajinsko ali drugače oddaljenimi.
Ne pozabimo tudi na bolne, odrinjene, zapuščene in osamljene, da jim bomo vsaj v času priprave na praznovanje podarili delček svojega časa in sebe!
Spomnili smo se osamljenih
V ŽPS Štepanja vas in s sodelovanjem župnijskega Karitasa smo se za letošnjo cvetno nedeljo, spomnili osamljenih v Domu starejših Štepanja vas. Naša skromna pozornost jim je priklicala na obraz zahvalo in srečo ob misli, da le niso popolno pozabljeni, nam pa zadovoljstvo in potrditev, da malo, a iz srca, pomeni osamljenemu zelo veliko.
Znani logoterapevt dr. Viktor Frankl utemeljuje, kolikšno vrednost ima, še posebej za mlade, pridobivanje življenjskega smisla in zaupanja za prihodnost. Spodbujamo in poglabljamo ju najprej in najbolj uspešno v lastni družini, ki mladim privzgaja pravi življenjski smisel in lastno vrednost da so, a ne le, da imajo. To zavedanje ponotranjajo ob sprejemanju vsega doživetega v preteklosti in ob pomembnih dogodkih sedanjosti, med katere sodijo tudi notranje bogata in doživeta družinska praznovanja velikonočnih praznikov. Osebnostna drža, da so jim omogoča, da lahko tudi druge spodbujajo in prispevajo veselje do življenja ob lastnem zgledu in s tem presegajo nastajanje in poglabljanje bivanjske praznine tistih, ki tako pogosto svoja življenja doživljajo kot nesmisel in brezciljnost, čeprav imajo veliko…
Še bodo priložnosti … Za pripravo.
Ob koncu praznovanja velikonočnih praznikov se je zato vredno vprašati, ali smo v pripravo za doživeto in duhovno bogato praznovanje vključili vse naštete osebnostne razsežnosti. Prva naslednja možnost za njihovo vključitev, poglobitev bo v naši župniji pri pripravljanju 60. letnice njenega delovanja. Izjemno pomemben dogodek skušajmo z različnimi dejavnostmi mnogih skupin tudi duhovno podkrepiti.
K poglobljenemu verskemu življenju, medsebojnemu razumevanju, spoštovanju in želji po sodelovanju nas prav tako spodbujajo tudi Sinodalna prizadevanja, katerih uresničevanje naj bi prispevalo tako k lastni notranji bogatitvi in pravi duhovni drži kot tudi k poglobljenemu sodelovanju vseh župljanov in širše okolice za življenje pravega sožitja.
Zapisala: Irma Veljić, članica skupine ŽPS
Foto: Zlata Anžur, ki je pripravila tudi darila (razen butaric)
https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2022/04/Slike-2.jpg12541672Irma Veljićhttps://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/wp-content/uploads/2019/04/Logo-2-Srednja.pngIrma Veljić2022-04-29 19:16:232022-05-09 11:26:29Kristus je vstal in kako se pripraviti na praznovanje
RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.
NOŠENJE MASK V CERVKI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi manjši.
Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.
VABIMO VAS
• BLAGOSLOV LANSKIH NOVOKRŠČENCEV in vseh ostalih predšolskih otrok bo to nedeljo 24. aprila pri maši ob 10.30. Lepo vabljeni!
• SKAVTSKE OBLJUBE našega stega Ljubljana 4 bodo to nedeljo 24. aprila pri cerkvi (ob slabem vremenu cerkvi) v Hrenovicah pri Postojni. (Hrenovica 32).
• DEKANIJSKA KONFERENCA V ŠTEPANJI VASI bo v sredo 4. maja. Na začetku dekanijske konference bo ob 9. uri v cerkvi v Štepanji vasi maša s somaševanjem dekanijskih duhovnikov, h kateri lepo vabimo tudi vas župljane. Ta dan ne bo svete maše ob 8. uri zjutraj.
• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 8. maja s sveto mašo ob 9.15. Lepo vabljeni!
• SVETE MAŠE ZUNAJ: Od nedelje 8. maja dalje bodo maše zunaj ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.
BELA NEDELJA, NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA
V Katoliški cerkvi 24. aprila 2022 praznujemo 2. velikonočno nedeljo, imenovano tudi belo nedeljo ali nedeljo Božjega usmiljenja.
Bela nedelja
Ime bela nedelja (lat. Dominica in albis) izvira iz starokrščanskih časov, ko so novokrščenci, ki so prejeli zakrament sv. krsta med velikonočno vigilijo, ves teden po veliki noči prihajali k bogoslužju v belih oblačilih. Uporaba belih oblačil, ki so znamenje čistosti, je izpričana od 4. stoletja, poseben pomen pa so dobila v 17. stoletju, ko so jezuiti na nedeljo po veliki noči uvedli skupinsko prvo obhajilo. Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice, polnost nerazlmoljene svetlobe, izraža začetek in konec, polnost in praznino.
Nedelja Božjega usmiljenja
Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 30. aprila leta 2000 na nedeljo po veliki noči, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico ter ob tej priložnosti določil, da se bo prva nedelja po veliki noči »odslej v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja.« Papež se je pri tem oprl na javno razodetje, posebej na Božjo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir. Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.«
Povezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom.
Vabljeni, da danes na nedeljo božjega usmiljenja zmolite rožni venec Božjega usmiljenja.
Na običajni rožni venec molimo:
Na prvih treh jagodah: Oče naš, Zdrava Marija, Vera. .
Pri vseh petih desetkah molimo:
a) Pri velikih jagodah:
Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.
b) Pri malih jagodah (desetkrat):
Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
Na koncu dodamo (trikrat):
Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.
Jezus je sestri Faustini dejal:”Moli stalno ta rožni venec, ki sem ti ga razodel. Kdor ga bo molil mu bom podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.”
VZKLIKI BOŽJEMU USMILJENJU
OPOMBA: To niso litanije, temveč vzkliki Božjemu usmiljenju. Jezus je razodel sv. Favstini veliko moč teh vzklikov: “Božja ljubezen je cvet, usmiljenje pa sad tega cveta. Če kdo dvomi, naj bere te vzklike Božjemu usmiljenju in našel bo zaupanje!”
Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate! Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči, Božje usmiljenje, ki si se razodelo v stvarjenju nebeških duhov, Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje, Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni, Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkvi, ki obsega vesoljni svet, Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, Božje usmiljenje, ki posvečuješ pravične, Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete, Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, Božje usmiljenje, mir umirajočim, Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah, Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev.
V.: Bog je usmiljen in poln svetosti, počasen z jezo, poln dobrote.
O.: Zato bom vekomaj klical Božje usmiljenje.
Molimo.
O Bog, tvoje usmiljenje je neskončno, tvoja milost neizčrpna. Milostno poglej na nas, pomnoži v nas delo svojega usmiljenja , da ne bomo obupali tudi v največjih preizkušnjah, temveč bomo bolj zaupali v Božjo voljo, ljubezen in usmiljenje. – Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Kralju usmiljenja , ki s teboj in s Svetim Duhom izkazuje usmiljenje vekomaj. Amen.
VABILO K MOLITVI
MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!
• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.
• MOLITVE ZA VOLITVE: Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več
• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV Dobri Bog, oče vseh ljudi, v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu. Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha. On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi. Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku. Jezus, Božji Sin! Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas, da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni. Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine. Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice, naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov! Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO
1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.
2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.
3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:
Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.
KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:
suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
voda v plastenkah,
oblačila se trenutno ne zbirajo več.
SVETI OČE: PRIPRAVLJEN SEM STORITI VSE, DA BI SE USTAVILO VOJNO
»Pripravljen sem storiti vse, da bi se ustavilo vojno,« je zatrdil papež Frančišek v intervjuju za argentinski dnevnik La Nación, ki je bil objavljen v četrtek, 21. aprila. Med drugim je spregovoril o obisku ruskega veleposlaništva, možnosti potovanja v Kijev ter načrtovanem srečanju s patriarhom Kirilom.
Prizadevanja za mir. Vatikan nikoli ne počiva
Sveti oče je novinarju Joaquínu Moralesu Soláju povedal, da je trenutno prednostna naloga doseči mir v Ukrajini. Ob tem je poudaril, da si Sveti sedež vedno prizadeva, da bi bil vzpostavljen mir: »Vatikan nikoli ne počiva. Ne morem vam povedati podrobnosti, ker potem ne bi šlo več za diplomatska prizadevanja, vendar pa se poskusi ne bodo nikoli prenehali,« je podkrepil svoje besede papež Frančišek.
O obisku ruskega veleposlaništva
Na vprašanje glede obiska ruskega veleposlaništva pri Svetem sedežu 25. februarja je sveti oče dejal: »Šel sem sam. Nisem želel, da bi me kdo spremljal. To je bila moja osebna odgovornost. To je bila odločitev, ki sem jo sprejel med nočnim bedenjem, ko sem mislil na Ukrajino. Tistim, ki želijo videti stvari takšne, kot so, je jasno, da sem vladi nakazal, da lahko vojno takoj konča. Iskreno rečeno, sem želel narediti nekaj, da v Ukrajini ne bi bilo niti ene smrti več. Niti ene več. In pripravljen sem storiti vse.«
Vsaka vojna je anahronistična
Glede razlogov za izbruh vojne pa je papež povedal: »Vsaka vojna na tem svetu in na tej ravni civilizacije je anahronistična. Zato sem javno poljubil ukrajinsko zastavo. To je bilo dejanje solidarnosti do mrtvih, do družin ter do tistih, ki so prisiljeni emigrirati.«
O možnosti potovanja v Kijev
Nadalje je beseda tekla o možnosti papeževega potovanja v Kijev. Sveti oče je pojasnil, da ne more storiti ničesar, kar bi ogrozilo višje cilje, ki so konec vojne, premirje ali vsaj humanitarni koridor. »Kakšen smisel bi bil, da bi šel papež v Kijev, če bi se naslednji dan vojna nadaljevala,« je poudaril.
Zakaj izrecno ne imenuje Putina ali Rusije?
Na vprašanje, zakaj nikoli izrecno ne imenuje Putina ali Rusije, je sveti oče odgovoril, da papež nikoli ne imenuje voditelja države in še manj države, ki pa je več kot njen voditelj.
Možnosti srečanja s patriarhom Kirilom
Sveti oče je prav tako spregovoril o »zelo dobrih« odnosih ter o možnosti srečanja z moskovskim patriarhom Kirilom. »Žal mi je, da je moral Vatikan odpovedati drugo srečanje z njim, ki je bilo načrtovano junija v Jeruzalemu. Vendar pa je naša diplomacija menila, da bi najino srečanje v tem trenutku lahko povzročilo veliko zmedo. Vedno sem spodbujal medverski dialog. Ko sem bil nadškof v Buenos Airesu, sem povezal kristjane, jude in muslimane v rodoviten dialog. To je bila ena izmed pobud, na katero sem najbolj ponosen. In isto politiko spodbujam v Vatikanu. Kot ste me morda že večkrat slišali reči, je zame sporazum pomembnejši od spora.«
14. NEDELJA MED LETOM – (6. 7. 2025)04.07.2025
BR. AMBROŽ BREZOVŠEK JE BIL POSVEČEN V DUHOVNIKA28.06.2025
SV. PETER IN PAVEL – (29. 6. 2025)28.06.2025
VABLJENI, DA PRIJAVITE SVOJE OTROKE NA ORATORIJ, KI BO OD 30. JUNIJA DO 4. JULIJA10.05.2025
Novi papež je Robert Prevost iz Chicaga, ki si je nadel imel Leon XIV.08.05.2025
UMRL JE PAPEŽ FRANČIŠEK – POGREBNA SLOVESNOST JE BILA V SOBOTO 26. 4. OB 10. URI V VATIKANU.24.04.2025
Intervju z našo župljanko Anjo Vidmar Miletić na Aleteii. Pri nas je bila krščena na veliko soboto.19.04.2025
Po Christian Art iz današnjega evangelija: Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem
Na naši strani smo že opozorili na stran Christian Art, kjer za umetniške duše vsak dan “pošljejo Evangelij, ki se ga bere v Cerkvi tisti dan, skupaj z umetniškim delom za katerega verjamejo, da nas zgane, da odseva Božjo besedo in da je primeren za ta dan.”
Današnji evangelij
Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. Slišali ste, da sem vam rekel: ›Odhajam in pridem k vam.‹ Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi. Ne bom več veliko govoril z vami, kajti vladar tega sveta prihaja. Meni sicer ne more nič, vendar naj svet spozna, da ljubim Očeta in da delam tako, kakor mi je naročil Oče. Vstanite, pojdimo od tod! (Jn 14:27-31)
Razmišljanje o sliki
Alegorija pravičnosti in miru, Corrado Giaquinto (1703-1766), nastala med letoma 1753 in 1754, olje na platnu © Museo del Prado, Madrid
Ta alegorična slika Corrada Giaquinta prikazuje pravičnost in mir. Slikarjev mecen, španski kralj Ferdinand IV. iz hiše Burbonov, ki je imel zasluge, da je v svoje kraljestvo prinesel mir in mu pravično vladal, je delo naročil, da bi sporočil, da je pravičen in miroljuben vladar.
Vidimo dve ženski, pravičnost in mir, ki se objemata.
Pravičnost izraža svojo veliko moč s krono in žezlom. Prav tako jo navdihuje Sveti Duh v obliki belega goloba. Na Pravičnost se navezujejo še drugi simboli. Na njeni desni vidimo noja, katerega simetrično perje pomeni pravičnost. Pod njenimi nogami na tleh leži meč, ki se nanaša na ločevanje dobrega od zla, na kar dodatno opozarja tehtnica ob meču.
Figura miru je oblečena v rožnato barvo in drži oljčno vejico. Ob nogah ima rog izobilja, kar kaže na to, kaj se godi v državi, ko vlada mir. Občutek obilja še dodatno ponazarja kerub, ki nosi sveže pospravljeno pšenico. Lev in jagnje simbolizirata moč in krotkost. Natančneje, ti živali se nanašata na značilnosti Kristusa kot Judovega leva in Božjega jagnjeta.
V današnjem evangeljskem branju pa Kristus govori o drugačni vrsti miru, miru, ki daleč presega vsak zemeljski mir, ki ga poznamo. “Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet.” pravi Jezus.
Mir za Jezusa ni le odsotnost nasilja, ki je prikazano na sliki spodaj levo. Mir za Jezusa (in njegov dar nam) je nekaj veliko boljšega, veliko globljega: ni nekaj začasnega in zunanjega … je večni in notranji!
Avtor: Patrick van der Vorst
Vir: Christian Art
OZNANILA 5. VELIKONOČNA NEDELJA (15. 5. 2022)
NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO
RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.
NOŠENJE MASK V CERKVI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi majhni.
DUHOVNA OBNOVA OB 60-LETNICI ŽUPNIJE: ŠTEFANOVIH 60 – Z VESELJEM ZVESTI KRISTUSU
23. maj – 2. junij
• DUHOVNI NAGOVORI PRI MAŠAH:
– cerkev v Bizoviku: ponedeljek 23. in torek 24. maj ob 19.00.
– cerkev v Štepanji vasi: četrtek 26., petek 27., sobota 28, vsak večer ob 19.00. Pred temi svetimi mašami bo pol ure prej izpostavljeno Najsvetejše. Duhovne nagovore bomo pripravili bratje kapucini.
• PEŠ ROMANJE NA RAKOVNIK: SOBOTA 28. MAJ: Odhod ob 9.00 izpred samostana v Štepanji vasi. Sveta maša ob 10.30 v cerkvi na Rakovniku. Ob 11. 30 malica iz popotne torbe. Povratek ob 13.00
• SLOVESNA SVETA MAŠA V NEDELJO 29. MAJA OB 9.15 NA ŽUPNIJSKEM TRAVNIKU PRED CERKVIJO V ŠTEPANJI VASI.
Somaševanje bo vodil br. Luka Modic. Po maši bo druženje in kosilo za vse. Ta dan zato ne bo svete maše ob 10.30, prav tako Bizoviku ne bo svete maše ob 9.15. Zato vse vabimo, da se ta dan udeležite svete maše ob 9.15 v Štepanji vasi.
• VEČER Z GREGORJEM ČUŠINOM bo v četrtek 2. junija ob 19.30 v cerkvi sv. Štefana v Štepanji vasi. Lepo vabljeni na vse zgornje dogodke.
IZ NAŠE ŽUPNIJE
• SVETE MAŠE ZUNAJ: Svete maše zunaj so ponovno ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.
• ŠMARNICE: Ob nedeljah so šmarnice za otroke pri maši ob 9.15 v Štepanji vasi, in pri maši ob 9.15 v Bizoviku. Med tednom so šmarnice pri jutranji maši predvsem za odrasle, zvečer pa za otroke, mlade in družine. Po maši vsak dan molimo ali pojemo litanije Matere Božje. Za vestno obiskovanje šmarnic bodo otroci dobili lep spomin. Lepo vabljeni otroci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.
• SINODA 2021-2023: To in prihodnjo nedeljo po maši boste pri izhodu iz cerkve lahko dobili poseben delovni list o sinodi, ki poteka v vesoljni cerkvi. Vabljeni, da se po družinah pogovorite ob tem delovnem listu in pošljete zapisnik s svojimi predlogi do konca maja na pastoralno službo na sledeči naslov sinoda.lj@rkc.si. Vsa gradiva v elektronski obliki najdete tudi na sledečem naslovu, kjer lahko izbirate med 11. različnimi temami.
• SINODALNO SREČANJE ZA VSE ŽUPLJANE bomo izvedli tudi v petek 27. maja ob 20.00 v dvorani župnijskega doma. Razdelili se bomo v manjše skupine, in vsak udeleženec bo lahko povedal svojo misel ob 4 vprašanjih. Srečanje bo trajalo približno eno uro. Lepo vabljeni.
• NABIRKA ZA OBNOVO SKLADIŠČA NAŠE ŽUPNIJSKE KARITAS bo prihodnjo nedeljo 22. maja. Na naši župnijski karitas razdelimo blizu 30 ton hrane na leto. Naša župnijska karitas je imela skladišče za hrano v leseni garaži na prostoru, kjer je sedaj zgrajena hiša, v kateri bo sedež slovenskih skavtov. To skladišče smo zaradi gradnje hiše morali podreti. Poleg tega lesena garaža ni bila najbolj primerna za skladiščenje (previsoka ali prenizka temperatura) in bi bilo v vsakem primeru potrebno najti drugo rešitev. Sedaj smo se odločili, da bomo hrano skladiščili v eni od sob v pritličju naše hiše Karitas. Da bo prostor zdržal večje količine hrane, bomo pod tem prostorom v kleti naredili ustrezno podporo. Obenem bomo z strani balkona razširili vrata, da bomo v prostor lahko dostavili cele palete hrane. Pred hišo Karitas bomo razširili pot in naredili širša drsna vrata iz strani Mekinčeve ulice, da bo tovornjak lahko hrano pripeljal do vhoda v skladišče. Ta dela se bodo izvedla v letošnjem poletju. Prav tako bomo poleg hiše Karitas naredili tudi leseno skladišče za potrebe naših skavtov iz stega Ljubljana 4.
Letos se bomo na oratoriju srečali s sv. Ignacijem Lojolskim, neustrašnim vitezom, ki je tudi ustanovil Družbo Jezusovo – Jezuite. Skozi Ignacijevo zgodbo, igre, kateheze, delavnice in molitev bomo spoznali vrednote: neustrašnost, razločevanje, romanje, šolanje in služenje.
VABIMO VAS
• MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: V naši župniji imamo molitev za mir v Ukrajini vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Vabljeni, da v ta namen molite doma v vaših družinah. Še vedno vas vabimo, da v cerkvi v košaro darujete živila za pomoč Ukrajini.
• KAJŽARSKA KAVICA bo v sredo 18. maja ob 10.00 v Klančarjevi domačiji v Bizoviku. Lepo vabljeni.
• PROŠNJI DNEVI: od ponedeljka, 23. maja, do srede 25. maja. Vabljeni k mašam, prosili bomo za primerno vreme in blagoslov pri našem delu.
• RITEM SRCA: Ritem srca (festival krščanske glasbe) 2022 bo 24. maja ob 19.30 v neposredni bližini Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani. Prvič v zgodovini festivala bo oder postavljen na prostem v atriju med stavbama Škofijske klasične gimnazije in Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Več informacij
• DUHOVNA OBNOVA OB 60. LETNICI ŽUPNIJE bo zadnji teden v maju. Dogodki so objavljeni zgoraj.
• CELODNEVNO ČEŠČENJE IN SLAVILNA ADORACIJA NA PRVI PETEK: Na prvi petek 3. junija bo v župnijski cerkvi celodnevno češčenje za mir v Ukrajini in za blagoslov v naših življenjih. Češčenje bo od 8.30 do 19.00. Vabimo tudi posameznike, ki bi čez dan kakšno uro molili pred Najsvetejšim. Javite se br. Mateju.
Češčenje ob živi slavilni glasbi bo ta dan tudi ob 20.00 do 21.00 uri. Nato bo sledila še tiha molitev od 21.00 do 21.30 ure. Vabimo glasbenike, ki bi bili pripravljeni pomagati pri slavilnem večeru. Lepo vabljeni.
• SKLEP VEROUČNEGA LETA bo v nedeljo 5. junija. Spričevala bomo delili pri maši ob 9.00 v Bizoviku in pri maši ob 10.30 v Štepanji vasi.
• PRVO SVETO OBHAJILO v naši župniji bo predvideno v soboto 4. junija dopoldne ob 9.00 v Bizoviku in isti dan ob 11. 15 v Štepanji vasi. V Bizoviku bo sveta maša za prvo obhajilo v primeru lepega vremena zunaj, ob slabem vremenu pa v cerkvi. V Štepanji vasi bo prvo sveto obhajilo potekalo v Cerkvi.
• ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA za skavtsko hišo bo potekalo v soboto 11. junija in nedeljo 12. junija. Kontejner za papir bo stal pred cerkvijo v Štepanji vasi. Že vnaprej hvala za sodelovanje.
• SKLEP SKAVTSKEGA LETA bo v nedeljo 12. junija pri sveti maši v Štepanji vasi.
• DEKANIJSKO SREČANJE DRUŽIN bo v nedeljo 19. junija ob 15. uri pri cerkvi v Šentjakobu. 15. maja smo praznovali svetovni dan družine, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1993 in s tem želela povečati zavedanje družbe o pomenu družine. V Cerkvi pa se v tem času izteka leto družine, ki ga je papež razglasil lani ob prazniku sv. Jožefa. Končalo se bo s svetovnim srečanjem družin v Rimu od 22. do 26. junija. V tem tednu se bo tudi papež v Rimu srečal s predstavniki družin z vsega sveta.
Papež Frančišek je že prej za svetovno srečanje družin izbral geslo: »Družinska ljubezen: poklicanost in pot svetosti«. V tem geslu se skrivata naslova papeževe okrožnice, Radost ljubezni in apostolske spodbude o poklicanosti vseh k svetosti Veselite in radujte se. S tem je jasno nakazal željo, da se družine še enkrat poglobijo v sporočilo teh dveh okrožnic predvsem s tega vidika, kako živeti družinsko ljubezen kot poklicanost in kot pot svetosti v vsakdanjem življenju.
Srečanje družin naše dekanije Ljubljana Moste – Polje bo v nedeljo 19. junija ob 15.00 v župniji Sveti Jakob ob Savi. V cerkvi bo predavanje profesorja dr. Stanka Gerjolja za starše. Za otroke pa bodo naši skavti pripravili program na igrišču. Po dobri uri se bomo skupaj odpravili na Oljsko goro, kjer bomo imeli skupno molitev ter prejeli blagoslov. Srečanje bomo zaključili do 18. ure. Družine in posamezniki lepo povabljeni!
• ORATRIJ v naši župniji bo od 27. junija do 1. julija. Prijavnice z vsemi informacijami dobite na spletni strani naše župnije. Na oratorij se lahko vpišejo otroci od 1. do 7. razreda. Prijavnice z vsemi informacijami bodo zelo v kratkem objavljene na spletni strani.
• SVETA BIRMA je predvidena v soboto, 24. septembra ob 10. uri. Birmovalec bo škof Anton Stres. V primeru lepega vremena bo birma zunaj na župnijskem travniku v Štepanji vasi.
VRTEC NAZARET PRAZNUJE 50. LET SVOJEGA DELOVANJA
V kroniki Marijinih sester beremo, da je 1. septembra 1971 s. Kolumba Pugelj v Štepanji vasi začela z varstvom otrok. Tako je to leto za sestre in za vrtec zelo pomembno leto, saj se spomin-jamo petdesetletnice neprekinjenega dela z otroki, danes poznanega kot Vrtec Nazaret.
Vabimo vas, da z nami praznujete in se veselite prehojene poti tudi tako, da se udeležite dogodkov, ki jih ob tej priložnosti pripravljamo.
• ZAHVALNA MAŠA: V petek 10. junija 2022 bo ob 16.30 na vrtčevskem igrišču zahvalna sv. maša; daroval jo bo br. Stane Bešter, kapucin, ob somaševanju ostalih duhovnikov.
• KONCERT: V sredo, 15. junija 2022 ob 18.00, bo v dvorani Hrušica koncert, na katerem bodo nastopili otroci, ki so obiskovali Vrtec Nazaret.
• RAZSTAVA: Od ponedeljka 13. do nedelja 19. junija 2022 bo v dvorani župnijskega doma, Mekinčeva ulica 3, razstava, ki bo prikazovala prehojeno pot Vrtca Nazaret od začetkov do danes. Razstava bo odprta po večernih mašah in v nedeljo 19. junija po vseh mašah.
Prisrčno vabljeni: Marijine sestre in kolektiv Vrtca Nazaret, s. Zdenka Prevolšek, direktorica, s. Petra Anica Mohorko, pedagoška vodja
ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO
1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.
2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.
3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:
KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:
SVETI OČE: SKUPAJ LAHKO OBRNEMO TOK TE HLADNE DEMOGRAFSKE ZIME
Papež Frančišek se je s pismom obrnil na udeležence srečanja o rodnosti in demografskem stanju v Italiji in svetu, ki poteka 12. in 13. maja v rimskem Avditoriju. Izpostavil je, da je problem zmanjševanja rodnosti »družbeno izredno stanje«, ter opozoril na generativno revščino pri tistih, ki v svojem srcu zmanjšajo željo po sreči. Številni mladi s težavo uresničijo svoje sanje o družini.
Tema rodnosti po papeževih besedah predstavlja »pravo družbeno izredno stanje«: »Ni takoj zaznavna, tako kot drugi problemi, ki napolnjujejo kroniko, vendar je zelo nujna: rojeva se vse manj otrok in to pomeni osiromašenje prihodnosti vseh; Italija, Evropa in Zahod si siromašijo prihodnost.«
Ko se zmanjša želja po sreči
Papež spomni, da na Zahodu obstaja eksistencialno obrobje, ki je malo vidno in se ga takoj ne opazi. »To je periferija žensk in moških, ki si želijo otroka, vendar jim tega ne uspe uresničiti. Številni mladi s težavo uresničijo svoje družinske sanje.
Zato spustijo raven želja in se zadovoljijo s povprečnimi nadomestki, kot so posel, avto, potovanja, ljubosumno varovanje prostega časa … Lepota družine, ki je bogata z otroki, lahko postane utopija, sanje, ki jih je težko uresničiti.«
Kot nadaljuje, ga ta »nova revščina« straši: »To je generativna revščina tistega, ki v svojem srcu zmanjša željo po sreči, ki se sprijazni z razvodenelostjo svojih največjih želja, ki se zadovolji z malo in preneha upati na več. Da, gre za tragično revščino, saj prizadene človeka v njegovem največjem bogastvu: dati na svet življenje, da bi skrbel zanj, in prejeto življenje z ljubeznijo posredovati drugim.«
Stvari je mogoče spremeniti
Če ne vidimo problema upadanja rojstev, je to drža kratkovidnosti in pomeni, da se odpovemo gledati daleč, gledati naprej. »Pomeni obrniti se na drugo stran in misliti, da so problemi vedno preveč zapleteni in ni mogoče ničesar storiti. Z eno besedo, pomeni predati se.« In zato je srečanje o demografski problematiki, ki ga pripravljata Fundacija nataliteta in Forum družin, pomembno. Kot pripomni papež, naslov »Je mogoče« govori o tistih, ki se ne predajo, ki upajo proti upanju, proti številkam, ki so iz leta v leto slabše. »Je mogoče pomeni, da se pasivno ne sprejme tega, da stvari ni mogoče spremeniti.«
»Dragi prijatelji, stvari se lahko spremenijo, če brez strahu stopimo čez delne interese in ideološke pregrade ter si prizadevamo skupaj. Zato upam, da se bodo na vseh ravneh – institucionalni, medijski, kulturni, ekonomski in družbeni – spodbujale, izboljšale in izvajale konkretne politike, namenjene ponovnemu zagonu rodnosti in družine. Mislim na vas in rad vidim, kako vprašanje rodnosti lahko združuje in ne razdvaja. Podjetja, banke, združenja, sindikati, športniki, igralci, pisatelji, politiki, vsi skupaj, da bi razmislili, kako ponovno začeti upati v življenje.«
Potrebujemo konkretnost
»Podatki, napovedi in številke so že znani vsem: potrebujemo konkretnost. Čas je, da družinam in mladim damo stvarne odgovore: upanje ne more in ne sme umreti zaradi čakanja. Prosim Boga, naj blagoslovi vaše zavzemanje,« zapiše papež Frančišek in sklene: »Blizu sem vam in navijam za vas, kajti skupaj lahko obrnemo tok te hladne demografske zime. Hvala vam. To je mogoče!«
Vir: Vatican News
br. Matej Štravs
Foto: Janez Kotar (cerkev Sv. Štefana iz zraka)
Ritem srca 2022 bo letos v živo!
Ritem srca 2022 bo 24. maja ob 19.30 v neposredni bližini Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani. Prvič v zgodovini festivala bo oder postavljen na prostem v atriju med stavbama Škofijske klasične gimnazije in Osnovne šole Alojzija Šuštarja.
Na festivalu se bo z novo glasbo predstavilo osem izvajalcev, katerih pesmi so bile izbrane prek festivalskega razpisa. Vsa glasba na festivalu bo izvedena v živo ob spremljavi festivalskega benda.
Odprti mikrofon
Glavno festivalsko dogajanje se bo začelo ob 19.30 na glavnem odru, že pred tem pa bo od 17.30 naprej odprt t. i. “open mic” (odprti mikrofon) – mali akustični oder, ki bo namenjen vsakemu, ki bi se rad predstavil s katero od znanih krščanskih popevk ali z lastno avtorsko skladbo (brez posnetih matric – akustično, v živo ob lastnem spremljanju s kitaro, klaviaturami …).
Da bi se izognili morebitni gneči za mikrofonom ste vsi zainteresirani vabljeni, da se predhodno prijavite na ritem.srca@ognjisce.si. Prijavljeni bodo imeli prednost, predhodna prijava pa ni pogoj za sodelovanje.
Vstopnice
Vstopnice boste v predprodaji lahko kupili na škofijskih gimnazijah ŠKG, Želimlje, Vipava in v OŠ AŠ (povsod v tajništvu). Cena v predprodaji: 8 €, na dan dogodka pa 10 €.
Vir: spletna stran Radia Ognjišče
Foto: Rok Mihevc
Marijine sestre prejele odličje sv. Cirila in Metoda. Čestitamo!
Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. dr. Andrej Saje je danes v Ljubljani Družbi Marijinih sester čudodelne svetinje izročil odličje sv. Cirila in Metoda. Najvišje priznanje Katoliške cerkve v Sloveniji so škofje Marijinim sestram podelili za petdesetletno službovanje v Papeškem slovenskem zavodu v Rimu.
»S tem so dali priznanje tihemu, največkrat neopaznemu delu sester, ki so tja prišle, ko se je zavod šele postavljal na noge, da bi vodile gospodinjstvo in sprejemale romarje,« se je na novico o podelitvi odličja za spletno Družino odzvala vodja Marijinih sester v Ljubljani s. Kristina Rihar.
Dejala je še, da ji je lepo, kadar sliši nekdanje študente, da se sester spominjajo s toplino in hvaležnostjo. Po njenih besedah, so sestre s svojo navzočnostjo »v hiši ustvarjale ozračje domačnosti slovenskim duhovnikom, ki so tam študirali, in gostoljubja slovenskim romarjem, pa tudi mnogim našim izseljencem, ki so v Sloveniku občasno našli košček domovine.«
Sestre so skrb za Papeški slovenki zavod v Rimu prevzele leta 1971 in zanj skrbele do lanskega leta. Vseh sester, ki so v tem času opravljale svoje poslanstvo v zavodu je bilo 23, nekatere med njimi večkrat. Šest od njih jih je že pokojnih.
V utemeljitvi so škofje med drugim zapisali, da je bil zavod »košček Slovenije v Rimu«, Marijine sestre pa so mu dajale slovenski pečat, da so se gojenci in gostje počutili sprejete s slovensko gostoljubnostjo.
Utemeljitev
Konec leta 1970 se je zavod preselil v zgradbo na naslovu Via Appia Nuova 884 in 1. septembra leta 1971 so Marijine sestre prevzele skrb za gospodinjstvo, zagotovile pomoč pri upravljanju zavoda ter sprejemanju romarjev in gostov. Vseh sester, ki so od leta 1971 do konca novembra 2021, ko so odšle iz Rima, opravljale svoje poslanstvo v zavodu, je bilo 23, nekatere med njimi so bile poslane v zavod večkrat. Šest od njih je že prestopilo prag večnosti in so že prejele odlikovanje za zvesto služenje ter popolno darovanje Bogu.
Življenje Marijinih sester v Sloveniku je temeljilo na molitvi, premišljevanju, češčenju Najsvetejšega in prizadevanju, da bi posnemale Devico Marijo. Veliko je bilo nevidnih žrtev, ki so omogočile, da je skupnost Slovenika delovala kot mala družina.
V Sloveniku so se dolga leta srečevali rimski Slovenci. Pri organizaciji praznovanj so sestre skrbele za domačnost, z mnogimi Slovenci pa so ostale povezane tudi, ko so zboleli in onemogli. V preteklosti je Slovenik odigral pomembno vlogo pri povezovanju Slovencev zunaj matične domovine, vedno pa so bili v njem dobrodošli romarji iz domovine, zamejstva in zdomstva. Zavod je bil »košček Slovenije v Rimu« in Marijine sestre so hiši dajale slovenski pečat, da so se gojenci in gostje počutili sprejete s slovensko gostoljubnostjo. V njem je študiralo 120 slovenskih duhovnikov študentov. Kadar je bilo mogoče, so se sestre z veseljem udeleževale srečanj s papežem, ob pomembnih dogodkih, ki so privabili romarje, pa so predvsem skrito služile po zgledu ponižne Gospodove dekle, da so bili obiskovalci postreženi ter sprejeti z nasmehom in prijazno besedo. Nekatere sestre so bivanje v Rimu izkoristile tudi za osebni študij duhovnosti in ga končale z magisterijem.
Vir: Spletna stran tednika Družina
Foto: Tatjana Splichal
ZAupanje: Povabljeni na misijonske dogodke v župniji Podutik
Župnija Ljubljana Podutik – do tja od nas 15 minut vožnje po severni obvoznici – ima obilo zanimivih dogodkov ob obnovitvenem misijonu.
Povabili so tudi naša župljana:
Povabljeni tudi na druge dogodke.
Celoten program
Foto: Predstavitvena brošura misijona župnije Ljubljana Podutik
OZNANILA 4. VELIKONOČNA NEDELJA – NEDELJA DOBREGA PASTIRJA (8. 5. 2022)
NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO
RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.
NOŠENJE MASK V CERKVI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi majhni.
VABIMO VAS
Po maši vsak dan molimo ali pojemo litanije Matere Božje. Za vestno obiskovanje šmarnic bodo otroci dobili lep spomin. Lepo vabljeni otroci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.
• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu to nedeljo, 8. maja s sveto mašo ob 9.15. V primeru slabega vremena bodo gasilci postavili večji šotor pred gasilskim domom. Zato bo maša v gasilskem domu ob vsakem vremenu. K tej maši lepo vabimo tudi Štepanjske gasilce. Lepo vabljeni!
Vsem gasilcem, bizoviškim in štepanjskim, iskreno čestitamo ob prazniku, nanje in na njihovo človekoljubno dejavnost kličemo božji blagoslov. Bog Vam povrni in za vso pomoč v župniji.
• PRAZNIK SV. LEOPOLDA MANDIČA, ki je zavetnik našega samostana je ta četrtek 12. maja. Ta dan bo pri obeh svetih mašah v Štepanji vasi blagoslov z relikvijami z relikvijami sv. Leopolda.
• SVETE MAŠE ZUNAJ: Od prihodnje nedelje 15. maja dalje bodo maše zunaj ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo. To nedeljo 8. 5. pa bo v Štepanji vasi maša ob 9.15 še v cerkvi.
• KAJŽARSKA KAVICA, bo v sredo 18. maja ob 10.00 v Klančarjevi domačiji v Bizoviku. Lepo vabljeni.
• DUHOVNA OBNOVA OB 60. OBLETNICI NAŠE ŽUPNIJE: Zadnji vikend v maju od 27. do 29. maja. Več informacij bo objavljeno prihodnjo nedeljo.
TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE: 1. – 8. MAJ
Od danes pa do prihodnje nedelje, ki je nedelja dobrega pastirja, poteka teden molitve za duhovne poklice. Vabljeni k svetim mašam in osebni molitvi za duhovne poklice. Ta teden bo vsak večer pol ure pred mašo molitev za duhovne poklice. Na razpolago je tudi knjižica, v kateri je za vsak dan tega tedna objavljena duhovna misel in krajša molitvena ura za duhovne poklice. Knjižico dobite na tej povezavi. Več informacij
MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE: NAŠ STVARNIK, RAZSVETLI ME
Bog, naš Stvarnik,
ti si mi podaril življenje.
Po krstu me vabiš, da dar svojega življenja
uporabim za služenje drugim.
Razsvetli me, da spoznam,
kje je moje mesto v Cerkvi in svetu
ter mi daj pogum in velikodušnost,
da bom odgovoril na tvojo ljubezen,
na tvoj Božji klic.
Tudi druge mlade ti izročam:
tiste, ki jih kličeš
v zakonsko in družinsko življenje.
Daj jim vseh potrebnih milosti,
da bodo v ljubezni in miru zaživeli
veselje družinskega življenja.
Posebej pa te prosim za tiste,
ki jih kličeš,
da služijo v naši krajevni Cerkvi
v duhovniškem, diakonskem
in redovniškem poklicu.
Svojo poklicanost naj čim bolj polno uresničijo.
Vedno bolj naj rastejo v ljubezni do tebe in bratov
ter v sodobni svet širijo veselje evangelija.
To prosimo po Kristusu, našem Gospodu.
Amen.
VABILO K MOLITVI
• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.
ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO
1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.
2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.
3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:
KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:
POSLANICA PAPEŽA FRANČIŠKA OB 59. SVETOVNEM DNEVU MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE
Poklicani k izgradnji človeške družine
Dragi bratje in sestre!
Čeprav v našem času še vedno piha leden veter vojne in zatiranja ter smo pogosto priča polarizaciji, smo kot Cerkev začeli sinodalni proces: čutimo nujnost, da hodimo skupaj in gojimo razsežnosti poslušanja, sodelovanja in soudeležbe. Skupaj z vsemi moškimi in ženskami dobre volje želimo prispevati k izgradnji človeške družine, zaceliti njene rane in jo usmeriti v boljšo prihodnost. Ob 59. svetovnem dnevu molitve za duhovne poklice želim skupaj z vami razmišljati o širšem pomenu “poklicanosti” v kontekstu sinodalne Cerkve, ki se postavi v držo poslušanja Boga in sveta.
Vsi smo poklicani biti protagonisti misijonov
Sinodalnost oz. skupna hoja je temeljna poklicanost Cerkve in samo v tem okviru je mogoče odkriti in ovrednotiti različne poklice, karizme in službe. Hkrati pa vemo, da Cerkev obstaja zato, da evangelizira, gre ven iz sebe in seje seme evangelija v zgodovino. Zato je takšno poslanstvo možno prav s sinergijo vseh pastoralnih področij, še prej pa z vključevanjem vseh Gospodovih učencev. Dejansko je »vsak član Božjega ljudstva po prejemu krsta postal misijonarski učenec (prim. Mt 28,19). Vsaka krščena oseba, ne glede na svojo vlogo v Cerkvi in stopnjo poučenosti v veri, je dejavni subjekt evangelizacije« (Apostolska spodbuda Evangelii Gaudium, 120). Izogibati se moramo miselnosti, ki ločuje duhovnike in laike ter prve obravnava kot protagoniste, druge pa kot izvajalce. Krščansko poslanstvo moramo opravljati kot eno samo Božje ljudstvo, laiki in pastirji skupaj. Celotna Cerkev je evangelizacijska skupnost.
Poklicani, da skrbimo drug za drugega in za stvarstvo
Besede »poklicanost« ne smemo razumeti v omejenem pomenu, ki se nanaša samo na tiste, ki hodijo za Gospodom po poti posebne posvetitve. Vsi smo poklicani, da sodelujemo pri Kristusovem poslanstvu zbiranja razkropljenega človeštva in ga spravimo z Bogom. Na splošno je vsaka človeška oseba, še preden doživi srečanje s Kristusom in sprejme krščansko vero, z darom življenja prejela temeljno poklicanost: vsak od nas je bitje, ki ga je Bog hotel in ga ljubi, za katerega ima edinstveno in posebno zamisel; to božansko iskro, ki prebiva v srcu vsakega moškega in ženske, smo poklicani razvijati skozi svoje življenje in tako prispevati k rasti človeštva, ki ga prežemata ljubezen in medsebojno sprejemanje. Poklicani smo, da skrbimo drug za drugega, da gradimo vezi sprave in soudeleženosti, da zacelimo rane stvarstva, da ne bi bila uničena njegova lepota. Skratka, poklicani smo postati ena družina v čudoviti skupni hiši stvarstva, v harmonični raznolikosti njegovih elementov. V tem širšem smislu nimajo »poklicanosti« le posamezniki, temveč tudi ljudstva, skupnosti in različne vrste združenj.
Poklicani, da sprejmemo Božji pogled
V to veliko skupno poklicanost se vključuje še bolj poseben klic, ki nam ga Bog namenja, ko vstopa v naše bivanje s svojo Ljubeznijo in ga usmerja k njegovemu končnemu cilju, k tisti polnosti, ki presega celo prag smrti. Tako je Bog želel gledati na nas in gleda na naša življenja.
Michelangelu Buonarrotiju pripisujejo naslednje besede: »Vsak kamniti blok ima v sebi kip in naloga kiparja je, da ga odkrije«. Če je to morda umetnikov pogled, je Božji pogled veliko globlji od tega: v tistem dekletu iz Nazareta je videl Božjo Mater; v ribiču Simonu, Jonovem sinu, je videl Petra, skalo, na kateri bo zgradil svojo Cerkev; v cestninarju Leviju je videl apostola in evangelista Mateja; v Savlu, krutem preganjalcu kristjanov, je videl Pavla, apostola narodov. Njegov ljubeči pogled vedno seže do nas, se nas dotakne, nas osvobodi in preoblikuje ter nas naredi za nove ljudi.
To je dinamika vsakega poklica: doseže nas Božji pogled, ki nas kliče. Poklicanost, tako kot svetost, ni izredna izkušnja, rezervirana za redke izbrance. Tako kot obstaja »svetost za sosednjimi vrati« (prim. apostolska spodbuda Gaudete et Exsultate, 6–9), tako je tudi poklicanost namenjena vsakomur, saj Bog gleda na vsakogar in ga kliče.
Pregovor z Daljnega Vzhoda pravi: »Modrec pogleda jajce in vidi orla; pogleda seme in vidi veliko drevo; pogleda grešnika in vidi svetnika.« Tako gleda Bog na nas: v vsakem od nas vidi potenciale, ki jih včasih niti mi sami ne poznamo, in si v našem življenju neutrudno prizadeva, da bi jih lahko uporabili v službi skupnega dobrega.
Poklic se tako rodi po zaslugi umetnosti božanskega Kiparja, ki nas s svojimi »rokami« izvabi iz nas samih, da v nas postane vidna tista mojstrovina, h kateri smo poklicani. Zlasti Božja beseda, ki nas osvobaja egocentričnosti, nas lahko očisti, razsvetli in poustvari. Postavimo se torej v držo poslušanja Besede, da bi se odprli za poklic, ki nam ga je Bog zaupal! Naučimo se tudi poslušati brate in sestre v veri, saj se v njihovih nasvetih in zgledih lahko skriva Božja pobuda, ki nam kaže vedno nove poti, po katerih naj hodimo.
Poklicani, da se odzovemo na Božji pogled
Božji ljubeči in ustvarjalni pogled nas je v Jezusu dosegel na zelo poseben način. Evangelist Marko o bogatem mladeniču piše: »Jezus ga je pogledal in ga vzljubil« (Mr 10,21). Ta Jezusov ljubeči pogled je uprt v vsakega izmed nas. Bratje in sestre, pustimo, da se nas dotakne ta pogled, in pustimo, da nas ponese onkraj nas samih! Naučimo se tudi gledati drug drugega, da bi se ljudje, s katerimi živimo in jih srečujemo – kdor koli že so – počutili dobrodošle in odkrili, da obstaja nekdo, ki jih gleda z ljubeznijo in jih vabi, da razvijejo vse svoje potenciale.
Naše življenje se spremeni, ko sprejmemo ta pogled. Vse postane dialog poklicanosti med nami in Gospodom, pa tudi med nami in drugimi. Dialog, ki nas, če ga živimo v globine, vedno bolj dela to, kar smo: v poklicanosti v posvečeno duhovništvo, da bi bili orodje Kristusove milosti in usmiljenja; v poklicanosti v posvečeno življenje, da bi bili hvalnica Bogu in prerokba novega človeštva; v poklicanosti v zakon, da bi bili vzajemen dar in posredovalci ter vzgojitelji življenja. Na splošno v vsakem poklicu in službi v Cerkvi, ki nas kliče, da gledamo na druge in na svet z Božjimi očmi, da služimo dobremu in širimo ljubezen v dejanjih in besedah.
Na tem mestu bi rad omenil izkušnjo dr. Joséja Gregoria Hernándeza Cisnerosa. Ko je delal kot zdravnik v Caracasu v Venezueli, je želel postati frančiškanski tretjerednik. Pozneje je razmišljal, da bi postal menih in duhovnik, vendar mu zdravje tega ni dopuščalo. Spoznal je, da je njegov poklic zdravniški poklic, ki ga je opravljal predvsem za revne. Brez zadržkov se je posvečal bolnikom, ki jih je prizadela epidemija »španske gripe«, ki je takrat razsajala po svetu. Ko je zapuščal lekarno, v kateri je kupil zdravila za starejšega bolnika, ga je povozil avtomobil. Pred enim letom je bil razglašen za blaženega kot zgledna priča, kaj pomeni sprejeti Gospodov klic in se ga v celoti držati.
Poklicani k izgradnji bratskega sveta
Kot kristjani nismo poklicani, se pravi nagovorjeni, samo vsak osebno, ampak smo i-zbrani. Smo kot koščki mozaika, ki so čudoviti, če jih vzamemo vsakega posebej, a šele skupaj tvorijo podobo. Vsak od nas žari kot zvezda v Božjem srcu in na nebu vesolja, vendar smo poklicani, da sestavljamo ozvezdja, ki usmerjajo in osvetljujejo pot človeštva, začenši z okoljem, v katerem živimo. To je skrivnost Cerkve: v sobivanju razlik je znamenje in orodje tega, k čemur je poklicano celotno človeštvo. Zato mora Cerkev postajati vse bolj sinodalna: sposobna hoditi skupaj v harmoniji raznolikosti, v kateri lahko vsakdo prispeva svoj delež in dejavno sodeluje.
Ko torej govorimo o »poklicanosti«, ne gre le za izbiro te ali one oblike življenja, za to, da bi svoj obstoj posvetili določeni službi ali sledili karizmi redovne družine, gibanja ali cerkvene skupnosti; gre za uresničevanje Božjih sanj, velikega načrta bratstva, ki ga je imel v srcu Jezus, ko je molil k Očetu: »Da bi bili vsi eno« (Jn 17,21). Vsak poklic v Cerkvi, in v širšem smislu tudi v družbi, prispeva k skupnemu cilju: da bi med moškimi in ženskami zazvenela harmonija številnih in različnih darov, ki jo zna uresničiti le Sveti Duh. Duhovniki, posvečeni moški in ženske ter verni laiki hodimo in delamo skupaj, da pričujemo o tem, da velika človeška družina, združena v ljubezni, ni utopija, ampak je projekt, za katerega nas je ustvaril Bog.
Molimo, bratje in sestre, da se bo Božje ljudstvo sredi dramatičnih zgodovinskih dogodkov vedno bolj odzivalo na ta klic. Prosimo za luč Svetega Duha, da bo vsak od nas našel svoje mesto in dal vse od sebe v tem velikem načrtu!
Rim, Sveti Janez v Lateranu, 8. maj 2022, četrta velikonočna nedelja.
FRANČIŠEK
Prevod: Tajništvo SŠK
Vir: Spletna stran Katoliške Cerkeve
KATEHEZA: POSLANSTVO STAREJŠIH JE VERO ŽIVETI DOSLEDNO VSE DO KONCA
Kateheza med današnjo splošno avdienco, ki se je odvijala na Trgu sv. Petra, je bila namenjena doslednosti vere v obdobju starosti. Papež je izhajal iz starozavezne pripovedi o starcu Eleazarju, ki tudi ob koncu svojega življenja ostane zvest in dosleden svoji veri, saj se zaveda dediščine, ki jo zapušča mladim rodovom. Prakticiranje vere ni neko znamenje šibkosti starejših ljudi, temveč moči. Mladi nas gledajo, je dejal sveti oče, in naša doslednost vere lahko zanje odpre pot v lepo življenje.
Eleazar, eden najuglednejših učiteljev postave, je bil že prileten mož in nadvse lep […], je dosledno odgovarjal, naj ga kar nemudoma spravijo v podzemlje. Dodal je še: “Moji starosti se ne spodobi, da bi se prenarejal. Sicer bi mnogi med mladimi mislili, da je devetdesetletni Eleazar prestopil v tujo vero. S svojim pretvarjanjem, ki bi le za las podaljšalo moje življenje, bi jih zbegal, obenem pa umazal in onečastil svojo starost.”
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Na poti teh katehez o starosti se danes srečamo s svetopisemsko osebo, starejšim možem, po imenu Eleazar, ki je živel v času preganjanja Antioha Epifana. Njegov lik nam priča o posebnem odnosu, ki obstaja med zvestobo starosti in častjo vere. Ponosen može je. Rad bi govoril ravno o časti vere, ne le o njeni doslednosti, oznanjevanju in odpornosti. Čast vere je periodično pod pritiskom, tudi nasilnim pritiskom kulture vladarjev, ki jo poskušajo razvrednotiti, tako da jo obravnavajo kot arheološko najdbo, staro vraževerje, zastarelo trmo.
Svetopisemska pripoved – slišali smo krajši odlomek iz nje, a dobro je prebrati celotni del – govori o Judih, ki so bili po kraljevem odloku prisiljeni jesti meso, žrtvovano malikom. Ko je bil na vrsti Eleazar, starejši mož, ki so ga vsi zelo cenili, so mu kraljevi uradniki svetovali, naj se pretvarja, da jé meso, ne da bi ga dejansko jedel. Hinavščina, verska hinavščina. Veliko je je. Veliko je verske hinavščine, klerikalne hinavščine, veliko jih je. Tile so mu rekli: »Bodi malo hinavski, nihče ne bo opazil.« Na ta način bi se Eleazar rešil in – kot so rekli – v imenu prijateljstva bi sprejel njihovo gesto sočutja in naklonjenosti. Hinavska rešitev. Navsezadnje – so vztrajali – bi pretvarjati se, da ješ, čeprav ne ješ, bila zelo majhna in nepomembna gesta.
Šlo bi za majhno stvar, a Eleazarjev miren in odločen odgovor odpre argument, ki nas presune. Osrednja misel je ta: onečastiti vero v starosti, da bi pridobil nekaj dni, ni primerljivo z dediščino, ki jo mora zapustiti mladim za prihodnje rodove. Eleazar je bil dober. Starec, ki je vse življenje živel verodostojno svojo vero, zdaj pa se prilagadi in se pretvarja, da jo zavrača, obsoja novi rod, da misli, da je bila celotna vera le navidezna, da je zunanja prevleka, ki jo je mogoče opustiti, misleč, da se jo lahko ohrani v svoji notranjosti. Ni tako, pravi Eleazar. Takšno vedenje ne daje časti veri, niti pred Bogom. In učinek te zunanje banalizacije bo uničujoč za notranje življenje mladih. Doslednost tega moža daje mladim misliti. Pomisli na dediščino za prihodnost, misli na svoje ljudstvo.
Ravno starost – to je nekaj lepega za ostarele osebe – se tu pokaže kot odločilno in nenadomestljivo mesto za pričevanje. Starejša oseba, ki bi zaradi svoje ranljivosti pristala na obravnavanje prakticiranja vere kot nečesa nepomembnega, bi mladim sporočala, da vera nima nobene realne povezave z življenjem. Že na začetku bi se jim zdelo, da gre za skupek vedenj, ki jih je po potrebi mogoče hliniti ali prikriti, saj nobeno od njih ni tako pomembno za življenje.
Starodavna heterodoksna gnoza, ki je bila za krščanstvo v prvih stoletjih zelo močna in zapeljiva past, je teoretizirala ravno to – gre za staro stvar: da je vera duhovnost in ne praksa; sila uma in ne oblika življenja. Po tej hereziji zvestoba in čast vere nimata nič skupnega z življenjskim vedenjem, institucijami skupnosti in telesnimi simboli. Da ni nobene zveze. Zapeljivost tega pogleda je močna, saj na svoj način razlaga nesporno resnico: da vere ni mogoče omejiti na niz prehranskih pravil ali družbenih praks. Vera je nekaj drugega. Nevarnost je v tem, da gnostična radikalizacija te resnice izniči realizem krščanske vere, kajti krščanska vera je realistična. Krščanska vera ni samo povedati Veroizpoved, temveč misliti Veroizpoved, čutiti Veroizpoved, delati Veroizpoved. Delati z rokami. Ta gnostični predlog pa je pretvarjanje: pomembno je, da imaš v sebi duhovnost in lahko delaš, kar hočeš. To pa ni krščansko. Gre za prvo herezijo gnostikov, ki je zelo v modi v tem trenutku, v mnogih centrih duhovnosti in tako dalje. Izprazni tudi pričevanje teh ljudi, ki kaže konkretna Božja znamenja v življenju skupnosti in se z gestami telesa upira sprevrženosti uma.
Gnostična skušnjava, ki je ena od – povejmo z besedo – herezij, ena od verskih deviacij tega časa, ta gnostična skušnjava ostaja vedno aktualna. V številnih težnjah naše družbe in kulture je prakticiranje vere negativno prikazano, včasih v obliki kulturne ironije, drugič s prikrito marginalizacijo. Prakticiranje vere se pri teh gnostikih, ki so obstajali že v Jezusovem času, obravnava kot nekoristna in celo škodljiva zunanjost, kot zastarel ostanek, kot prikrito vraževerje. Skratka, nekaj za stare. Pritisk, ki ga ta vsesplošna kritika izvaja na mlajše generacije, je močan. Seveda vemo, da lahko prakticiranje vere postane zunanjost brez duše. To je še ena nevarnost, to nasprotje. Vendar sama po sebi to ni. Morda se tiče ravno nas starejših zelo pomembno poslanstvo: veri povrniti njeno čast, jo narediti dosledno, kot je Eleazarjevo pričevanje – doslednost vse do konca. Prakticiranje vere ni simbol naše šibkosti, temveč znamenje njene moči. Nismo več mladi. Nismo se šalili, ko smo se podali na Gospodovo pot.
Vera si zasluži spoštovanje in čast vse do konca: spremenila nam je življenje, očistila nam je misli, naučila nas je častiti Boga in ljubiti bližnjega. To je blagoslov za vse! Vendar vsa vera, ne samo en del. Vere ne bomo zamenjali za peščico mirnih dni, kar stori Eleazar. Dosleden vse do kraja; in tako gre v mučeništvo. V vsej ponižnosti in trdnosti bomo tudi na stara leta pokazali, da vera ni nekaj »za stare«. Je stvar življenja. Verovati v Svetega Duha, ki vse dela novo, in On nam bo z veseljem pomagal.
Dragi ostareli bratje in sestre, da ne bom rekel stari, smo v isti skupini, lepo prosim, glejmo na mlade – oni nas gledajo. Gledajo nas. Tega ne pozabimo. Na misel mi prihaja tisti zelo lep film o času po vojni »Otroci nas gledajo«. Mi lahko rečemo isto v zvezi z mladimi: mladi nas gledajo in naša doslednost bo zanje lahko odprla pot prelepega življenja. Morebitna hinavščina pa bo povzročila veliko slabega. Molimo drug za druge. Naj Bog blagoslovi vse ostarele ljudi. Hvala.
Vir: VaticanNews
br. Matej Štravs
Foto: Aleš Čerin (Sveti Primož in Felicijan na Gabrški gori), Alicja, Poljska, Pixbay (šmarnica)
Papež Frančišek: Zlorabljene osebe se včasih počutijo, kakor da bi bile ujete med življenjem in smrtjo
Cerkev si še naprej prizadeva za zaščito otrok in ranljivih odraslih. Sveti oče je včeraj sprejel člane Papeške komisije za zaščito mladoletnih. Zahvalil se jim je za njihovo predanost. Poudaril je, da so mladoletni danes v Cerkvi bolj varni tudi zaradi njihovega prizadevanja.
Zloraba v kakršnikoli obliki je nesprejemljiva, je dejal papež. Še posebej pa je huda spolna zloraba otrok, saj rani njihovo življenje, ki se komaj začenja.
»Zlorabljene osebe se včasih počutijo, kakor da bi bile ujete med življenjem in smrtjo. Gre za dejstvo, pred katerim si ne moremo zatiskati oči, čeprav je zelo boleče. Pričevanja žrtev predstavljajo odprto rano na Kristusovem telesu, ki je Cerkev. Prosim vas, da pogumno in vztrajno kažete na te rane, da poiščete tiste, ki trpijo ter v njih prepoznate pričevanje našega trpečega Odrešenika«, jim je dejal papež Frančišek.
Vir: Spletna stran Radia Ognjišče
Foto: Gerd Altmann, Pixabay
OZNANILA 3. VELIKONOČNA NEDELJA (1. 5. 2022)
NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO
RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.
NOŠENJE MASK V CERVKI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi manjši.
VABIMO VAS
Po maši vsak dan molimo ali pojemo litanije Matere Božje. Za vestno obiskovanje šmarnic bodo otroci dobili lep spomin. Lepo vabljeni otroci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.
• DEKANIJSKA KONFERENCA V ŠTEPANJI VASI bo v sredo 4. maja. Na začetku dekanijske konference bo ob 9. uri v cerkvi v Štepanji vasi maša s somaševanjem dekanijskih duhovnikov, h kateri lepo vabimo tudi vas župljane. Ta dan ne bo svete maše ob 8. uri zjutraj.
• Prvi petek in sobota v mesecu sta ta teden. Lepo vabljeni k prejemu zakramenta svete spovedi in evharistije. Starejše in bolnike bomo v petek obiskali na domu po ustaljenem redu.
• MOLITEV ZA DUHOVNE POKICE: Molitev za duhovne poklice, bomo bratje kapucini skupaj z Marijinimi sestrami pripravili ta četrtek po večerni maši v župnijski cerkvi. Lepo vabljeni. To bo v četrtek po večerni maši. Lepo povabljeni, da se nam pridružite.
• CELODNEVNO ČEŠČENJE: Ta petek, ko je prvi petek, bo v župnijski cerkvi celodnevno češčenje za mir v Ukrajini in za blagoslov v naših življenjih. Češčenje bo 8.30 do 19.00. Češčenje ob živi slavilni glasbi bo ta dan tudi ob 20.00 do 21.00 uri. Nato bo sledila še tiha molitev od 21.00 do 21.30 ure. Lepo vabljeni. Vabimo tudi posameznike, ki bi čez dan kakšno uro molili pred Najsvetejšim. Javite se br. Mateju.
• Fatimska pobožnost na prvo soboto bo ob 18.15. Lepo vabljeni.
• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 8. maja s sveto mašo ob 9.15. V primeru slabega vremena bodo gasilci postavili večji šotor pred gasilskim domom. Zato bo maša v gasilskem domu ob vsakem vremenu. K tej maši lepo vabimo tudi Štepanjske gasilce. Lepo vabljeni!
• SVETE MAŠE ZUNAJ: Od nedelje 8. maja dalje bodo maše zunaj ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.
• DUHOVNE VAJE za člane molitvene naveze za dobre družine in duhovne poklice bodo ta konec tedne v domu duhovnosti v Kančevcih. Še vedo se lahko prijavite pri br. Primožu Kovaču.
TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE: OD 1. – 8. MAJA
Od danes pa do prihodnje nedelje, ki je nedelja dobrega pastirja, poteka teden molitve za duhovne poklice. Vabljeni k svetim mašam in osebni molitvi za duhovne poklice. Ta teden bo vsak večer pol ure pred mašo molitev za duhovne poklice. Na razpolago je tudi knjižica, v kateri je za vsak dan tega tedna objavljena duhovna misel in krajša molitvena ura za duhovne poklice. Knjižico dobite na tej povezavi. Več informacij
MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE: NAŠ STVARNIK, RAZSVETLI ME
Bog, naš Stvarnik,
ti si mi podaril življenje.
Po krstu me vabiš, da dar svojega življenja
uporabim za služenje drugim.
Razsvetli me, da spoznam,
kje je moje mesto v Cerkvi in svetu
ter mi daj pogum in velikodušnost,
da bom odgovoril na tvojo ljubezen,
na tvoj Božji klic.
Tudi druge mlade ti izročam:
tiste, ki jih kličeš
v zakonsko in družinsko življenje.
Daj jim vseh potrebnih milosti,
da bodo v ljubezni in miru zaživeli
veselje družinskega življenja.
Posebej pa te prosim za tiste,
ki jih kličeš,
da služijo v naši krajevni Cerkvi
v duhovniškem, diakonskem
in redovniškem poklicu.
Svojo poklicanost naj čim bolj polno uresničijo.
Vedno bolj naj rastejo v ljubezni do tebe in bratov
ter v sodobni svet širijo veselje evangelija.
To prosimo po Kristusu, našem Gospodu.
Amen.
VABILO K MOLITVI
• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.
• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV
Dobri Bog, oče vseh ljudi,
v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.
Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.
Jezus, Božji Sin!
Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.
Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO
1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.
2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.
3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:
KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:
PAPEŽ FRANČIŠEK PATRIARHU KIRILU: POSTANIVA DELAVCA ZA MIR ZA UKRAJINO, KI JO TRPINČI VOJNA
Papež Frančišek je moskovskemu patriarhu poslal pismo z velikonočnimi voščili: »Prehod iz smrti v novo življenje v Kristusu naj postane resničnost za ukrajinsko ljudstvo, ki si želi nove zore, ki bo končala temo vojne.«
»Dragi brat! Naj Sveti Duh preoblikuje najini srci in naju naredi za resnična delavca za mir, zlasti za Ukrajino, ki jo trpinči vojna, tako da bo veliki velikonočni prehod iz smrti v novo življenje v Kristusu postal resničnost za ukrajinsko ljudstvo, ki si želi nove zore, ki bo končala temo vojne.« Gre za osrednji odlomek pisma, ki ga je papež Frančišek poslal patriarhu Moskve in vseh Rusij ob veliki noči, ki so jo nekatere katoliške in pravoslavne Cerkve obhajale v nedeljo, 24. aprila, po julijanskem koledarju.
Papeževo pismo z voščili
Kratko pismo z voščili, ki ga je papež poslal tudi drugim patriarhom vzhodnih Cerkva, je bilo objavljeno na spletni strani Ruskega patriarhata Mospat.ru. V pismu Frančišek poudari, da v tem času »čutimo vso težo trpljenja naše človeške družine, ki jo stiska nasilje, vojna in številne krivice.« Kljub temu, piše, »bomo še vedno s hvaležnim srcem gledali, da je Gospod vzel nase vse zlo in vse bolečine našega sveta.«
Verodostojno pričevanje o evangeliju
»Kristusova smrt – zatrjuje papež – je bila začetek novega življenja in osvoboditve od spon greha in priložnost za naše velikonočno veselje, ko je vsem odprla pot iz sence teme v svetlobo Božjega kraljestva.« Povabil je, da bi molili drug za drugega, da bi verodostojno pričevali za evangeljsko sporočilo vstalega Kristusa in Cerkve kot vesoljnega zakramenta odrešenja«, da bi »vsi vstopili v kraljestvo pravičnosti, miru in veselja v Svetem Duhu«.
Videoklic 16. marca
Zadnji neposredni stik med papežem in patriarhom je bil 16. marca po videoklicu v navzočnosti kardinala Kurta Kocha, predsednika Papeškega sveta za edinost kristjanov, in volokolamsekga metropolita Hilariona, vodje oddelka za zunanje odnose Moskovskega patriarhata. Pogovor, katerega središče je bila, kakor je poročal direktor vatikanskega Tiskovnega urada Matteo Bruni, vojna v Ukrajini in vloga kristjanov ter njihovih pastirjev, da storijo vse, da bi zmagal mir.« Papež je pravzaprav prosil, da bi skupaj ukrepali za »zaustavitev ognja« vojne v Ukrajini, ker obstajajo tisti, ki »plačujejo račun zanjo« in »tisti, ki so bombardirani in umrejo«. »Cerkev ne sme uporabljati političnega jezika, ampak Jezusov jezik,« je še zatrdil Frančišek.
Odloženo srečanje
Kot je v nedavnem intervjuju za argentinski dnevniku La Nacion razkril papež Frančišek sam, je bilo junija načrtovano srečanje s Kirilom v Jeruzalemu. »Žal mi je – je pojasnil papež – da je moral Vatikan preklicati drugo srečanje s patriarhom Kirilom, ki smo ga načrtovali za junij v Jeruzalemu. Toda naša diplomacija je bila mnenja, da bi srečanje med nama v tem trenutku lahko povzročilo veliko zmede.« Papež Frančišek in Kiril, kot je znano, sta se srečala enkrat samkrat leta 2016 na Kubi, v dvorani havanskega letališča, kjer sta podpisala skupno izjavo.
Vir: VaticanNews
br. Matej Štravs
Foto: Aleš Čerin (Devica Marija), Alicja, Poljska, Pixbay (šmarnica)
Kristus je vstal in kako se pripraviti na praznovanje
Beseda praznik zbuja občutek veselja in »izpraznitev« vsega, kar nas teži in obremenjuje. Vključuje tudi močno zakoreninjenost v življenje naših prednikov, vere, kulture in je srce sožitja.
Družinske, verske in druge praznike pa doživljamo v polnosti le, če se nanje znamo in zmoremo poglobljeno pripravljati. Vsak pomemben dogodek potrebuje za uspeh in zadovoljstvo kakovostno in vztrajno pripravo. Tudi na velikonočne praznike se zato začenjamo pripravljati že od začetka postnega časa dalje, ob podoživljanju Jezusovega bridkega trpljenja ob križevem potu, molitvah, zakramentih, naši duhovni drži. Radostno in notranje doživeto je za nas Njegovo zmagoslavno vstajenje z obljubo, da je omogočeno tudi nam, če Njemu sledimo.
Kaj vse priprava na praznovanje vključuje?
Vemo, da je človek celostno in najvišje razvito božje bitje, ki vključuje več osebnostnih razsežnosti in le delovanje vseh omogoči, da so družinski, verski, kulturni in drugi prazniki v polnosti notranje doživeti in izpolnjeni s pravim veseljem in srečo.
Uspešen začetek pripravljanja pričenjamo s postopno telesno sproščenostjo in skrbjo za obnavljanje izgubljene moči za odstranitev vse navlake, ki bremeni in hromi naše telo. Pred samim praznovanjem pa tako prijetno razpoloženi poskrbimo tudi za urejenost doma in sebe, saj tudi s tem dokazujemo, kolikšno vrednost ima praznik za nas. Samo telesna priprava pa seveda ni dovolj, saj je bistvo očem prikrito (Mali princ).
Telesna sprostitev nam pomaga postopno prebujati tudi našo duševno razsežnost. Omogoča, da zmoremo dnevna bremena, skrbi, napetosti sproti odlagati in njih teže zato ne prenašamo v dneve praznovanja. Poskrbimo tudi za potrebno razvedrilo, ki ga v napornih dneh, ob prisotnih ali celo potlačenih stresnih stanjih, nujno potrebuje vsak in vsi družinski člani.
Razbremenjeni »težkih« nahrbtnikov zmoremo začeti prebujati, osveščati in bogatiti tudi svojo duhovno razsežnost. Vse kulture na različne načine vanjo vključujejo skrb za razbremenitev lastnih zmot, odpravo pomanjkljive samokritičnosti, lastnih krivd, uresničitev potrebnih opravičil, pozabo bolečih izkušenj, ki težijo dušo in posredno tudi telo. Razbremenjenost, pravo veselje in hvaležnost gotovo doživimo kristjani pri zakramentu sprave, saj smo po njej vedno znova rojeni v Duhu.
Priprava na doživeto praznovanje pa vključuje tudi poglobitev in svežino medčloveških odnosov, ki smo jih ob dnevnih, mesečnih obveznostih zanemarjali ali celo prekinili. Vzemimo si čas in jih obnovimo, poglobimo ob skupnem praznovanju, obiskih in podoživljanju lepih spominov na skupaj preživete dogodke in pogosta druženja v preteklosti, skupnem praznovanju, ali vsaj s telefonskimi pogovori s pokrajinsko ali drugače oddaljenimi.
Ne pozabimo tudi na bolne, odrinjene, zapuščene in osamljene, da jim bomo vsaj v času priprave na praznovanje podarili delček svojega časa in sebe!
Spomnili smo se osamljenih
Znani logoterapevt dr. Viktor Frankl utemeljuje, kolikšno vrednost ima, še posebej za mlade, pridobivanje življenjskega smisla in zaupanja za prihodnost. Spodbujamo in poglabljamo ju najprej in najbolj uspešno v lastni družini, ki mladim privzgaja pravi življenjski smisel in lastno vrednost da so, a ne le, da imajo. To zavedanje ponotranjajo ob sprejemanju vsega doživetega v preteklosti in ob pomembnih dogodkih sedanjosti, med katere sodijo tudi notranje bogata in doživeta družinska praznovanja velikonočnih praznikov. Osebnostna drža, da so jim omogoča, da lahko tudi druge spodbujajo in prispevajo veselje do življenja ob lastnem zgledu in s tem presegajo nastajanje in poglabljanje bivanjske praznine tistih, ki tako pogosto svoja življenja doživljajo kot nesmisel in brezciljnost, čeprav imajo veliko…
Še bodo priložnosti … Za pripravo.
Ob koncu praznovanja velikonočnih praznikov se je zato vredno vprašati, ali smo v pripravo za doživeto in duhovno bogato praznovanje vključili vse naštete osebnostne razsežnosti. Prva naslednja možnost za njihovo vključitev, poglobitev bo v naši župniji pri pripravljanju 60. letnice njenega delovanja. Izjemno pomemben dogodek skušajmo z različnimi dejavnostmi mnogih skupin tudi duhovno podkrepiti.
K poglobljenemu verskemu življenju, medsebojnemu razumevanju, spoštovanju in želji po sodelovanju nas prav tako spodbujajo tudi Sinodalna prizadevanja, katerih uresničevanje naj bi prispevalo tako k lastni notranji bogatitvi in pravi duhovni drži kot tudi k poglobljenemu sodelovanju vseh župljanov in širše okolice za življenje pravega sožitja.
Zapisala: Irma Veljić, članica skupine ŽPS
Foto: Zlata Anžur, ki je pripravila tudi darila (razen butaric)
OZNANILA NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA (24. 4. 2022)
NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO
RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.
NOŠENJE MASK V CERVKI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi manjši.
VABIMO VAS
• BLAGOSLOV LANSKIH NOVOKRŠČENCEV in vseh ostalih predšolskih otrok bo to nedeljo 24. aprila pri maši ob 10.30. Lepo vabljeni!
• SKAVTSKE OBLJUBE našega stega Ljubljana 4 bodo to nedeljo 24. aprila pri cerkvi (ob slabem vremenu cerkvi) v Hrenovicah pri Postojni. (Hrenovica 32).
• DEKANIJSKA KONFERENCA V ŠTEPANJI VASI bo v sredo 4. maja. Na začetku dekanijske konference bo ob 9. uri v cerkvi v Štepanji vasi maša s somaševanjem dekanijskih duhovnikov, h kateri lepo vabimo tudi vas župljane. Ta dan ne bo svete maše ob 8. uri zjutraj.
• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 8. maja s sveto mašo ob 9.15. Lepo vabljeni!
• SVETE MAŠE ZUNAJ: Od nedelje 8. maja dalje bodo maše zunaj ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.
BELA NEDELJA, NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA
V Katoliški cerkvi 24. aprila 2022 praznujemo 2. velikonočno nedeljo, imenovano tudi belo nedeljo ali nedeljo Božjega usmiljenja.
Bela nedelja
Ime bela nedelja (lat. Dominica in albis) izvira iz starokrščanskih časov, ko so novokrščenci, ki so prejeli zakrament sv. krsta med velikonočno vigilijo, ves teden po veliki noči prihajali k bogoslužju v belih oblačilih. Uporaba belih oblačil, ki so znamenje čistosti, je izpričana od 4. stoletja, poseben pomen pa so dobila v 17. stoletju, ko so jezuiti na nedeljo po veliki noči uvedli skupinsko prvo obhajilo. Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice, polnost nerazlmoljene svetlobe, izraža začetek in konec, polnost in praznino.
Nedelja Božjega usmiljenja
Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 30. aprila leta 2000 na nedeljo po veliki noči, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico ter ob tej priložnosti določil, da se bo prva nedelja po veliki noči »odslej v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja.« Papež se je pri tem oprl na javno razodetje, posebej na Božjo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir. Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.«
Povezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom.
Vabljeni, da danes na nedeljo božjega usmiljenja zmolite rožni venec Božjega usmiljenja.
Na običajni rožni venec molimo:
Na prvih treh jagodah: Oče naš, Zdrava Marija, Vera. .
Pri vseh petih desetkah molimo:
a) Pri velikih jagodah:
Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.
b) Pri malih jagodah (desetkrat):
Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
Na koncu dodamo (trikrat):
Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.
Jezus je sestri Faustini dejal:”Moli stalno ta rožni venec, ki sem ti ga razodel. Kdor ga bo molil mu bom podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.”
VZKLIKI BOŽJEMU USMILJENJU
OPOMBA: To niso litanije, temveč vzkliki Božjemu usmiljenju. Jezus je razodel sv. Favstini veliko moč teh vzklikov: “Božja ljubezen je cvet, usmiljenje pa sad tega cveta. Če kdo dvomi, naj bere te vzklike Božjemu usmiljenju in našel bo zaupanje!”
Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči,
Božje usmiljenje, ki si se razodelo v stvarjenju nebeških duhov,
Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje,
Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet,
Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje,
Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni,
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha,
Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje,
Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran,
Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega,
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja,
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkvi, ki obsega vesoljni svet,
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov,
Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore,
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva,
Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri,
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov,
Božje usmiljenje, ki posvečuješ pravične,
Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete,
Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim,
Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca,
Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo,
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi,
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo,
Božje usmiljenje, mir umirajočim,
Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja,
Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah,
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih,
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere,
Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev.
V.: Bog je usmiljen in poln svetosti, počasen z jezo, poln dobrote.
O.: Zato bom vekomaj klical Božje usmiljenje.
Molimo.
O Bog, tvoje usmiljenje je neskončno, tvoja milost neizčrpna. Milostno poglej na nas, pomnoži v nas delo svojega usmiljenja , da ne bomo obupali tudi v največjih preizkušnjah, temveč bomo bolj zaupali v Božjo voljo, ljubezen in usmiljenje. – Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Kralju usmiljenja , ki s teboj in s Svetim Duhom izkazuje usmiljenje vekomaj. Amen.
VABILO K MOLITVI
• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.
• MOLITVE ZA VOLITVE: Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več
• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV
Dobri Bog, oče vseh ljudi,
v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.
Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.
Jezus, Božji Sin!
Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.
Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO
1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.
2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.
3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:
KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:
SVETI OČE: PRIPRAVLJEN SEM STORITI VSE, DA BI SE USTAVILO VOJNO
»Pripravljen sem storiti vse, da bi se ustavilo vojno,« je zatrdil papež Frančišek v intervjuju za argentinski dnevnik La Nación, ki je bil objavljen v četrtek, 21. aprila. Med drugim je spregovoril o obisku ruskega veleposlaništva, možnosti potovanja v Kijev ter načrtovanem srečanju s patriarhom Kirilom.
Prizadevanja za mir. Vatikan nikoli ne počiva
Sveti oče je novinarju Joaquínu Moralesu Soláju povedal, da je trenutno prednostna naloga doseči mir v Ukrajini. Ob tem je poudaril, da si Sveti sedež vedno prizadeva, da bi bil vzpostavljen mir: »Vatikan nikoli ne počiva. Ne morem vam povedati podrobnosti, ker potem ne bi šlo več za diplomatska prizadevanja, vendar pa se poskusi ne bodo nikoli prenehali,« je podkrepil svoje besede papež Frančišek.
O obisku ruskega veleposlaništva
Na vprašanje glede obiska ruskega veleposlaništva pri Svetem sedežu 25. februarja je sveti oče dejal: »Šel sem sam. Nisem želel, da bi me kdo spremljal. To je bila moja osebna odgovornost. To je bila odločitev, ki sem jo sprejel med nočnim bedenjem, ko sem mislil na Ukrajino. Tistim, ki želijo videti stvari takšne, kot so, je jasno, da sem vladi nakazal, da lahko vojno takoj konča. Iskreno rečeno, sem želel narediti nekaj, da v Ukrajini ne bi bilo niti ene smrti več. Niti ene več. In pripravljen sem storiti vse.«
Vsaka vojna je anahronistična
Glede razlogov za izbruh vojne pa je papež povedal: »Vsaka vojna na tem svetu in na tej ravni civilizacije je anahronistična. Zato sem javno poljubil ukrajinsko zastavo. To je bilo dejanje solidarnosti do mrtvih, do družin ter do tistih, ki so prisiljeni emigrirati.«
O možnosti potovanja v Kijev
Nadalje je beseda tekla o možnosti papeževega potovanja v Kijev. Sveti oče je pojasnil, da ne more storiti ničesar, kar bi ogrozilo višje cilje, ki so konec vojne, premirje ali vsaj humanitarni koridor. »Kakšen smisel bi bil, da bi šel papež v Kijev, če bi se naslednji dan vojna nadaljevala,« je poudaril.
Zakaj izrecno ne imenuje Putina ali Rusije?
Na vprašanje, zakaj nikoli izrecno ne imenuje Putina ali Rusije, je sveti oče odgovoril, da papež nikoli ne imenuje voditelja države in še manj države, ki pa je več kot njen voditelj.
Možnosti srečanja s patriarhom Kirilom
Sveti oče je prav tako spregovoril o »zelo dobrih« odnosih ter o možnosti srečanja z moskovskim patriarhom Kirilom. »Žal mi je, da je moral Vatikan odpovedati drugo srečanje z njim, ki je bilo načrtovano junija v Jeruzalemu. Vendar pa je naša diplomacija menila, da bi najino srečanje v tem trenutku lahko povzročilo veliko zmedo. Vedno sem spodbujal medverski dialog. Ko sem bil nadškof v Buenos Airesu, sem povezal kristjane, jude in muslimane v rodoviten dialog. To je bila ena izmed pobud, na katero sem najbolj ponosen. In isto politiko spodbujam v Vatikanu. Kot ste me morda že večkrat slišali reči, je zame sporazum pomembnejši od spora.«
Vir: VaticanNews
br. Matej Štravs
Foto: Aleš Čerin (češnjevi cvetovi), Pixbay (ukrajinska zastava)