Urnik svetih maš je na tej povezavi.
NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO
RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.
NOŠENJE MASK V CERVKI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi manjši.
Za ostala področja veljajo spodnja navodila škofov, ki so objavljena tukaj.
VELIKA NOČ 2022
• ZAHVALA PASIJON: Iskreno se zahvaljujemo vsem mladim, ki si so na cvetno nedeljo in na veliki torek pripravili pasijon. Pri mašah ob pasijonu in ste darovali 602 eur. Del teh darov bo namenjen za Ukrajino, del pa za duhovne programe za mlade. Bog vam povrni.
Članek o pasijonu s fotografijami najdete tule.
• ZAHVALA ZA NABIRKO ZA UKRAJINO: Pri večernih mašah na veliki četrtek ste darovali 785 € za pomoč prizadetim v Ukrajini. Bog Vam povrni.
• DEVETDNEVNICA BOŽJEGA USMILJENJA: Na veliki petek pred obredi bomo začeli z devetdnevnico Božjega usmiljenja, ki bo nato vsak dan pred večerno sveto mašo do bele nedelje, 24. aprila.
• VELIKA SOBOTA, 16. april: To je dan, ko prihajamo v župnijsko cerkev častit in molit Jezusa v božjem grobu (10.00 do 17.00 bo izpostavljeno Najsvetejše), hkrati pa prinašamo k blagoslovu velikonočna jedila, s katerimi obhajamo velikonočni praznik doma.
• BLAGOSLOV VELIKONOČNEGA OGNJA bo ob 8.00 v Štepanji vasi in v Bizoviku. Ker letos skavti ne bodo nosili ognja po hišah ga pridite iskat sami.
• BLAGOSLOV JEDIL: Štepanja vas: 10.00, 11.00, 14.00, 15.00 in 16.00. (ob lepem vremenu bosta blagoslova jedil ob 14.00 in 15.00 zunaj na travniku) Bizovik: 13.00 in 15.30 (ob lepo vremenu bosta blagoslova jedil pred cerkvijo), Hrušica pri Uretovih: 14.00.
• VELIKA NOČ: VELIKONOČNA VIGILIJA, sobota, 16. aprila ob 19.00: z njo začenjamo obhajati Jezusovo vstajenje. Zberemo se pred župnijsko cerkvijo ob velikonočnem ognju, kjer se začne I. del velikonočne vigilije: Slavje luči. S seboj prinesemo sveče. Slavje luči doseže vrhunec po sprevodu v cerkev s slovesno peto hvalnico velikonočni sveči; II. del je Besedno bogoslužje, v katerem poslušamo poročila o odrešenjskih delih, ki jih je Bog storil za človeštvo skozi zgodovino odrešenja. Sledi III. del: krstno bogoslužje. pri katerem bomo obnovili krstne obljube. Sledi IV. del: evharistično bogoslužje ali sveta maša, ki je vrhunec in središče življenja kristjanov. Velikonočno vigilijo bo vodi škof Anton Jamnik.
• VELIKONOČNA NEDELJA, 17. april: ta dan slovesno praznujemo Kristusovo vstajenje v cerkvi in doma. Ob 6.30 bo v Štepanji vasi vstajenjska procesija s slovesno vstajenjsko mašo. Maše na veliko noč bodo v Štepanji vasi še ob 9.15, 10.30 in ob 19.00 in v Bizoviku ob 9.15.
• VELIKONOČNI PONEDELJEK – Emavs, 2. april: Na velikonočni ponedeljek se spominjamo srečanja Vstalega z učencema na poti v Emavs. Maše so: v Štepanji vasi ob 8.00, 9.15 in 19.00, v Bizoviku ob 9.15. Nabirka ta dan bo namenjena za našo župnijsko Karitas. Bog povrni.
Po veliki noči v torek (19. 4.) in v sredo (20. 4.) ne bo jutranje svete maše.
• 2. VELIKONOČNA – BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA, 24. aprila: bela se imenuje, ker so v prvi Cerkvi katehumeni – odrasli novokrščenci do te nedelje nosili bela oblačila.
VABIMO VAS
• BLAGOSLOV LANSKIH NOVOKRŠČENCEV in vseh ostalih predšolskih otrok bo 24. aprila pri maši ob 10.30. Lepo vabljeni!
• SKAVTSKE OBLJUBE bodo v nedeljo 24. aprila v okolici Postojne.
• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 8. maja ob 9.15. Lepo vabljeni!
VELIKONOČNO VOŠČILO BRATOV KAPUCINOV
Ni dovolj, da smo druge slišali govoriti o Kristusu, nujno je, da osebno govorimo z Njim. V bistvu to pomeni moliti. Gre za neposredno govorjenje z Jezusom, pa čeprav so naša srca še vedno v neredu, misli polne dvomov ali celo prezira do Kristusa in kristjanov.
Želimo si, da bi vsak mlad človek v globini svojega srca prišel do tega, da bi postavil to vprašanje: “Kdo si, Gospod?” … Ne pozabite: “Če je kdo zares izkusil odrešilno Božjo ljubezen, ne potrebuje veliko pripravljalnega časa, da bi se odpravil oznanjat. Ne more čakati, da mu bodo dodelili veliko pouka ali dali dolga navodila. Vsak kristjan je misijonar toliko, kolikor se je srečal z Božjo ljubeznijo v Jezusu Kristusu.” (Iz poslanice Papeža Frančiška za 36. svetovnih dan mladih v Lizboni 2023)
Kristus živi in je med nami in si želi, da v polnosti živiš tudi ti.
Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike in veliko blagoslova v življenju želimo bratje kapucini.
VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV
Sveti Avguštin je zapisal, da je »Gospodovo vstajenje naše upanje«! Cerkveni učitelj je s to trditvijo želel krščansko občestvo okrepiti na poti vere v večno življenje in da ne bi ob spoprijemanju s trpljenjem, zlom in dejstvom smrti, izgubili poguma in obupali. Vprašanje upanja je še posebej na mestu v letošnjem času priprave na veliko noč, ki je zaznamovan, z zlom vojne v Ukrajini in z vsemi posledicami, ki jih vojna prinaša za njene državljane, za Evropo in za ves svet.
Vera v vstajenje in večno življenje, ki jo krepi velikonočno upanje, temelji na zgodovinskem dejstvu Kristusovega trpljenja in vstajenja od mrtvih. Gotovost, da bomo deležni neminljivega življenja, ne izhaja iz človeškega dognanja, temveč iz Božje obljube. Smrt nima zadnje besede! To oznanilo je bistvo evangelijskega sporočila in temelj verovanja. Kakor je bil obujen Gospod Jezus, bomo obujeni tudi mi. Sveti Pavel opozori na nevarnost dvoma o tej resničnosti in poudari: »Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera.« In doda: »Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni« (1 Kor 15,14.19). Velikonočno jutro je glede prihodnosti človeštva prelomnica in začetek novega stanja. Jezus je vstal, da bi sam živel v nas in da bi v njem, to je z njegovo močjo in milostjo, bili že na tem svetu deležni Božjega življenja tudi mi. Slednje se bo v polnosti udejanjilo v večnosti. Ob zori velikonočnega jutra sta Peter in Janez našla grob prazen. Magdalena in druge žene so srečale vstalega Jezusa; ob lomljenju kruha sta ga spoznala tudi emavška učenca. Vstali Gospod se je zvečer prikazal tudi apostolom v zgornji izbi, nato pa še drugim učencem v Galileji.
Tudi mi smo ob premišljevanju evangeljskih poročil povabljeni, da Vstalega prepoznamo v konkretnih življenjskih okoliščinah, ga sprejmemo v svoja življenja kot sopotnika, ki ima z nami sočutje in nas vodi v polnost življenja. Škofje vabimo duhovnike, redovnice in redovnike ter vse kristjane, da ob spoznanju lastne krhkosti in ob spoprijemanju z rušenjem lažne gotovosti gradimo krščansko občestvo in svet na zanesljivem temelju upanja, ki je Vstali Kristus! Gospod je vstal in živi, živeli bomo tudi mi! Aleluja. Veselo veliko noč in naj bo Gospodov mir z Vami vsemi!
Msgr. dr. Andrej Saje, predsednik SŠK
VABILO K MOLITVI
MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!
• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.
• MOLITVE ZA VOLITVE: Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več
• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV
Dobri Bog, oče vseh ljudi,
v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.
Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.
Jezus, Božji Sin!
Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.
Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO
1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.
2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.
3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:
- Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
- Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
- Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.
KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:
- suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
- higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
- voda v plastenkah,
- oblačila se trenutno ne zbirajo več.
SVETI OČE MED KRIZMENO MAŠO NA VELIKI ČETRTEK: BREZ KRIŽA JE DUHOVNIK »KLERIKALIZIRAN POGAN«
Papež Frančišek je na veliki četrtek dopoldan v baziliki sv. Petra daroval krizmeno mašo. Duhovnike je povabil, naj bodo pozorni na tri prostore skritega malikovanja, ki jih hudi duh uporablja, da bi jih postopoma ločil od ljubeče navzočnosti Sina, Duha ter Očeta: duhovna posvetnost, pragmatizem številk in funkcionalizem. Prav tako jih je spomnil, naj svoje oči upirajo v Jezusa in njegov križ, saj je to milost, ki jo morajo kot duhovniki negovati.
Biti duhovniki je milost
V berilu iz preroka Izaija, ki smo ga poslušali, Gospod daje obljubo, ki je polna upanja, ki se nas zelo dotika: »Vi pa se boste imenovali Gospodovi duhovniki, služabniki našega Boga vam bodo rekli. […] Zvesto jim bom dal njihovo plačilo, sklenil bom z njimi večno zavezo« (61,6.8). Biti duhovniki je, dragi bratje, milost. Zelo velika milost, ki ni v prvi vrsti milost za nas, ampak za ljudi; in za naše ljudstvo je velik dar dejstvo, da Gospod sredi svoje črede izbere nekatere, ki bi skrbeli za njegove ovce na njim lasten način, kot očetje in pastirji. Gospod sam je tisti, ki izplača duhovnikovo plačo: »Zvesto jim bom dal njihovo plačilo.« (Iz 61,8) In vemo, da je On dober plačnik, čeprav ima svoje posebnosti, kot je, da najprej plača zadnjim in potem prvim: to je v njegovem slogu.
Ni večjega plačila, kot je prijateljstvo z Jezusom
Berilo iz knjige Razodetja nam pove, kakšno je Gospodovo plačilo. To je njegova ljubezen in brezpogojno odpuščanje naših grehov za ceno njegove krvi, ki je bila prelita na križu: On, »ki nas ljubi in nas je s svojo krvjo osvobodil naših grehov ter napravil iz nas kraljestvo in duhovnike za svojega Boga in Očeta.« (1,5-6). Ni večjega plačila, kot je prijateljstvo z Jezusom, ne pozabite tega. Ni večjega miru, kot je njegovo odpuščanje, in to vsi vemo. Ni večje cene od njegove dragocene Krvi, za katero ne smemo dovoliti, da bi bila zaničevana z neprimernim ravnanjem.
Gospodova povabila, naj mu bomo zvesti
Če beremo s srcem, dragi bratje duhovniki, so to Gospodova povabila, naj mu bomo zvesti, naj bomo zvesti njegovi zavezi, naj se pustimo ljubiti, naj si pustimo odpustiti; povabila niso samo za nas same, ampak da bi tako mogli s čisto vestjo služiti svetemu vernemu Božjemu ljudstvu. Ljudje si to zaslužijo in tudi potrebujejo. Lukov evangelij pa nam pove, da so bile potem, ko je Jezus prebral odlomek iz preroka Izaija pred svojimi ljudmi in sedel, »oči vseh v shodnici uprte vanj.« (4,20) Tudi Razodetje nam danes govori o očeh, ki so uprte v Jezusa zaradi neustavljive privlačnosti križanega in vstalega Gospoda, ki nas vodi k češčenju in priznanju: »Glej, prihaja z oblaki in videlo ga bo vsako oko, tudi tisti, ki so ga prebodli in zaradi njega se bodo bíli na prsi vsi narodi na zemlji.« (1,7) Končna milost, ko se bo vstali Gospod vrnil, bo milost neposrednega spoznanja: vedeli ga bomo prebodenega, spoznali bomo, kdo je On in kdo smo mi, grešniki; nič več.
Negovati milost upiranja oči v Jezusa
»Upirati oči v Jezusa« je milost, ki jo moramo kot duhovniki negovati. Ob koncu dneva je dobro pogledati Gospoda in da nam On pogleda v srce, skupaj s srci ljudi, ki smo jih srečali. Ne gre za preštevanje grehov, ampak za ljubeče zrenje, v katerem gledamo na svoj dan z Jezusovim pogledom in na ta način vidimo milosti dneva, darove in vse tisto, kar je storil za nas, da se zahvalimo. Prav tako mu pokažemo tudi svoje skušnjave, da bi jih prepoznali in jih zavrnili. Kot vidimo, gre za to, da bi razumeli, kaj je všeč Gospodu in kaj želi od nas tukaj in sedaj, v naši trenutni zgodovini.
Če Jezusu pokažemo svoje malike, izgubijo moč
In morda, če bomo vzdržali njegov pogled, poln dobrote, bomo od njega tudi dobili namig, naj mu pokažemo svoje malike. Tiste malike, ki smo jih kot Rahela skrili v gube svojega plašča, (prim. 1 Mz 31,34-35). Če pustimo, da Gospod gleda naše skrite malike – vsi jih imamo, vsi! –, nas to naredi močne pred njimi in jim vzame moč.
S skritimi maliki nadomestimo prisotnost Božjih oseb
Gospodov pogled nam pokaže, da v njih v resnici poveličujemo sami sebe (prim. Kateheza, splošna avdienca 1. avgust 2018), kajti tja, v ta prostor, v katerem živimo, kot da bi bil ekskluziven, vdre hudič in doda nekaj zelo zlobnega: stori, da ne samo »ugajamo« sami sebi, ko razbrzda neko strast ali neguje neko drugo, pač pa nas tudi vodi, da z njimi, s temi skritimi maliki, nadomestimo prisotnost Božjih oseb, prisotnost Očeta, Sina in Duha, ki prebivajo v nas. To se dejansko zgodi. Čeprav nekdo zase pravi, da dobro loči, kaj je malik in kdo je Bog, v praksi jemljemo prostor Trojici, da ga damo demonu v neke vrste posrednem čaščenju: v takšnem, ki ga skriva, vendar nenehno posluša njegove govore in uživa njegove izdelke, tako da na koncu za Boga ne ostane niti en sam kotiček. On je namreč takšen, gre počasi naprej. Nekoč sem govoril o »lepo vzgojenih« demonih. Glede njih Jezus pravi, da so hujši od tistega, ki je bil izgnan. Vendar pa so lepo vzgojeni, pozvonijo na zvonec, vstopijo in korak za korakom prevzamejo hišo. Biti moramo pozorni, to so naši maliki.
Demon ne zahteva, da mu služimo vedno
In maliki imajo nekaj osebnega, neko osebno prvino. Kadar jih ne razkrinkamo, kadar ne pustimo, da nam Jezus pokaže, da v njih brez razloga iščemo sami sebe in da puščamo prostor, v katerega se vtihotapi Hudobec. Zapomniti si moramo, da demon zahteva, da izpolnjujemo njegovo voljo in mu služimo, vendar ne zahteva vedno, da mu služimo in ga neprenehoma častimo. Ne, on se zna gibati, je velik diplomat. Zadostuje mu, da od časa do časa prejme čaščenje, da dokaže, da je naš resnični gospod in se celo počuti kot bog v našem življenju in v našem srcu.
Trije prostori skritega malikovanja
Z vami bi pri tej krizmeni maši rad podelil tri prostore skritega malikovanja, v katerih Hudobec uporablja svoje malike, da bi nam odvzel moč naše pastirske poklicanosti in nas postopoma ločil od blagodejne in ljubeče navzočnosti Jezusa, Duha in Očeta.
Duhovna posvetnost; klerikalizirani pogani
Prvi prostor skritega malikovanja se odpre tam, kjer je duhovna posvetnost, ki je »ponudba življenja, ki je kultura, kultura minljivega, kultura videza, kultura ličenja.« Njeno merilo je zmagoslavje, zmagoslavje brez Križa. Jezus moli, da bi nas Oče branil pred to kulturo posvetnosti. Ta skušnjava slave brez Križa nasprotuje Gospodovi osebi, nasprotuje Jezusu, ki se poniža v učlovečenju in ki je, kot znamenje nasprotovanja, edino zdravilo proti vsakemu maliku. Biti ubog z ubogim Kristusom in »ker je Kristus izbral uboštvo«, to je logika ljubezni in nobena druga. V današnjem evangeljskem odlomku vidimo, kako se Gospod postavi v svojo skromno kapelo in v svojo majhno vas, v vas vsega svojega življenja, da bi dal isto oznanilo, kot bo storil ob koncu zgodovine, ko bo prišel v svoji slavi, obdan z angeli. Naše oči morajo biti uprte v Kristusa, v tukaj in sedaj Jezusove zgodbe z menoj, kakor bodo takrat. Posvetnost iskanja lastne slave nas oropa navzočnosti ponižnega in ponižanega Jezusa, Gospoda, ki je blizu vsem; Kristusa, ki trpi z vsemi, ki trpijo, ki ga častijo naši ljudje, ki vedo, kdo so njegovi pravi prijatelji. Posvetni duhovnik ni nič drugega kot klerikaliziran pogan.
Pragmatizem številk
Drugi prostor skritega malikovanja se ukorenini tam, kjer se daje prvenstvo pragmatizmu številk. Tisti, ki imajo tega skritega malika, se prepoznajo po njihovi ljubezni do statistik, ki v razpravi lahko zbrišejo katero koli osebno potezo in dajo prednost večini, ki nazadnje postne merilo razločevanja, to je grdo. To ne more biti edini način delovanja in tudi ne edino merilo v Kristusovi Cerkvi. Ljudi ni mogoče »prešteti« in Bog ne daje Duha »na mero« (prim. Jn 3,34). V tej očaranosti s številkami v resnici iščemo sami sebe in smo zadovoljni zaradi nadzora, ki nam ga zagotavlja ta logika, ki je ne zanimajo obrazi in ni logika ljubezni, ljubi številke. Značilnost velikih svetnikov je, da se znajo umakniti, da pustijo ves prostor Bogu. Ta umik, ta pozaba nase in želja, da bi bili pozabljeni od vseh drugih, je značilnost Duha, ki nima svoje podobe preprosto zaradi tega, ker je ves Ljubezen, v kateri zažari podoba Sina, v njej pa podoba Očeta. Zamenjava njegove osebe, ki že sama po sebi ne želi »dajati videza« – ker nima podobe – je tisto, na kar meri malik številk, ki stori, da se vse »pokaže«, čeprav na abstrakten in računovodski način, brez učlovečenja.
Funkcionalizem
Tretji prostor skritega malikovanja, ki je povezan s prejšnjim, je tisti ki se odpira s funkcionalizmom, zapeljivim področjem, v katerem so mnogi »bolj kot nad potjo navdušeni nad načrtom poti.« Funkcionalistična miselnost ne prenaša skrivnosti, stremi po učinkovitosti. Ta malik postopoma nadomesti Očetovo navzočnost v nas. Prvi malik nadomesti prisotnost Sina, drugi malik prisotnost Duha in tretji prisotnost Očeta. Naš Oče je Stvarnik, vendar ne nekdo, ki stvarem daje samo »delovanje«, ampak nekdo, ki »ustvarja« kot Oče, z nežnostjo, ko prevzame skrb za svoje ustvarjenine in dela za to, da bi človek postal bolj svoboden. Funkcionalist se ne zna veseliti milosti, ki jih Duh razliva na svoje ljudstvo, s katerimi bi se lahko nasičeval tudi kot delavec, ki zasluži svoje plačilo. Duhovnik s funkcionalistično miselnostjo ima svojo hrano, ki je njegov jaz. V funkcionalizmu puščamo ob strani češčenje Očeta v majhnih in velikih stvareh našega življenja in se zadovoljimo z učinkovitostjo svojih programov. Kakor je storil David, ki se je po Satanovi skušnjavi namenil, da bo preštel ljudstvo (prim. 1 Kr 21,2). To so zaljubljenosti v načrt poti, ne pa v pot.
Emprirično preverjenje namesto upanja
V teh zadnjih dveh prostorih skritega malikovanja (pragmatizem številk in fukcionalizem) nadomestimo upanje, ki je prostor srečanja z Bogom, z empiričnim preverjanjem. Gre za držo pastirjeve domišljavosti, za držo, ki razkroji edinost ljudstva z Bogom in oblikuje novega malika, ki temelji na številkah in programih: malik »moje oblasti, naše oblasti«; naš program, naše številke, naši pastoralni načrti. Skrivati te malike (kot je storila Rahela) in jih ne razkrinkati v svojem vsakdanjem življenju škoduje zvestobi naše duhovniške zaveze in oslabi naš osebni odnos z Gospodom.
Dati prostor, da bi Gospod lahko uničil naše skrite malike
Dragi bratje, Jezus je edina pot, da se izognemo zmoti v védenju, kaj čutimo, kam nas vodi naše srce …; On je edina pot za dobro razločevanje, ko se soočimo z njim, vsak dan, kot bi tudi danes sedel v našo župnijsko cerkev in nam povedal, da se je danes izpolnilo vse, kar smo poslušali. Jezus Kristus, ki je bil znamenje nasprotovanja – kar ni vedno nekaj krutega in trdega, kajti usmiljenje je znamenje nasprotovanja, še veliko bolj pa je to nežnost – Jezus Kristus, pravim, stori, da se ti maliki razkrijejo, da vidimo njihovo navzočnost, njihove korenine in njihovo delovanje in jih Gospod tako lahko uniči; to je predlog: dati prostor, da bi Gospod lahko uničil naše skrite malike. Moramo se jih spominjati, biti pozorni, da se ponovno ne pojavi ljuljka teh malikov, ki smo jih znali skriti med gube našega srca.
Prošnja k svetemu Jožefu
Zaključil bi rad s prošnjo k sv. Jožefu, najčistejšemu očetu brez skritih malikov, naj nas osvobodi hrepenenja po posedovanju, saj je to hrepenenje po posedovanju rodovitna zemlja, na kateri rastejo ti maliki. Naj nam pridobi tudi milost, da ne bomo odnehali v naporni nalogi razločevanja teh malikov, ki jih tako pogosto skrivamo ali se skrivajo. Svetega Jožefa prav tako prosimo, naj tam, kjer dvomimo, kako stvari narediti bolje, posreduje za nas, da nam bo Duh razsvetlil presojo, kakor je razsvetlil njegovo, ko je bil v skušnjavi, da bi »skrivaj« (lathra) odslovil Marijo, tako da bi znali to, kar smo se naučili po postavi, s plemenitostjo srca podrediti ljubezni.
Vir: VaticanNews
br. Matej Štravs
Foto: Aleš Čerin (Pasijon 2022, Andrej Saje), Cathopic (Križani)
5. VELIKONOČNA NEDELJA – (18. 5. 2025)17.05.2025
VABLJENI, DA PRIJAVITE SVOJE OTROKE NA ORATORIJ, KI BO OD 30. JUNIJA DO 4. JULIJA10.05.2025
4. VELIKONOČNA NEDELJA – (11. 5. 2025)10.05.2025
Novi papež je Robert Prevost iz Chicaga, ki si je nadel imel Leon XIV.08.05.2025
UMRL JE PAPEŽ FRANČIŠEK – POGREBNA SLOVESNOST JE BILA V SOBOTO 26. 4. OB 10. URI V VATIKANU.24.04.2025
Intervju z našo župljanko Anjo Vidmar Miletić na Aleteii. Pri nas je bila krščena na veliko soboto.19.04.2025
VABLJENI NA PASIJON V CERKVI SV. ŠTEFANA, NA CVETNO NEDELJO PO VEČERNI MAŠI IN NA VELIKI PONEDELJEK PO VEČERN MAŠI05.04.2025
Kristus je vstal in kako se pripraviti na praznovanje
Beseda praznik zbuja občutek veselja in »izpraznitev« vsega, kar nas teži in obremenjuje. Vključuje tudi močno zakoreninjenost v življenje naših prednikov, vere, kulture in je srce sožitja.
Družinske, verske in druge praznike pa doživljamo v polnosti le, če se nanje znamo in zmoremo poglobljeno pripravljati. Vsak pomemben dogodek potrebuje za uspeh in zadovoljstvo kakovostno in vztrajno pripravo. Tudi na velikonočne praznike se zato začenjamo pripravljati že od začetka postnega časa dalje, ob podoživljanju Jezusovega bridkega trpljenja ob križevem potu, molitvah, zakramentih, naši duhovni drži. Radostno in notranje doživeto je za nas Njegovo zmagoslavno vstajenje z obljubo, da je omogočeno tudi nam, če Njemu sledimo.
Kaj vse priprava na praznovanje vključuje?
Vemo, da je človek celostno in najvišje razvito božje bitje, ki vključuje več osebnostnih razsežnosti in le delovanje vseh omogoči, da so družinski, verski, kulturni in drugi prazniki v polnosti notranje doživeti in izpolnjeni s pravim veseljem in srečo.
Uspešen začetek pripravljanja pričenjamo s postopno telesno sproščenostjo in skrbjo za obnavljanje izgubljene moči za odstranitev vse navlake, ki bremeni in hromi naše telo. Pred samim praznovanjem pa tako prijetno razpoloženi poskrbimo tudi za urejenost doma in sebe, saj tudi s tem dokazujemo, kolikšno vrednost ima praznik za nas. Samo telesna priprava pa seveda ni dovolj, saj je bistvo očem prikrito (Mali princ).
Telesna sprostitev nam pomaga postopno prebujati tudi našo duševno razsežnost. Omogoča, da zmoremo dnevna bremena, skrbi, napetosti sproti odlagati in njih teže zato ne prenašamo v dneve praznovanja. Poskrbimo tudi za potrebno razvedrilo, ki ga v napornih dneh, ob prisotnih ali celo potlačenih stresnih stanjih, nujno potrebuje vsak in vsi družinski člani.
Razbremenjeni »težkih« nahrbtnikov zmoremo začeti prebujati, osveščati in bogatiti tudi svojo duhovno razsežnost. Vse kulture na različne načine vanjo vključujejo skrb za razbremenitev lastnih zmot, odpravo pomanjkljive samokritičnosti, lastnih krivd, uresničitev potrebnih opravičil, pozabo bolečih izkušenj, ki težijo dušo in posredno tudi telo. Razbremenjenost, pravo veselje in hvaležnost gotovo doživimo kristjani pri zakramentu sprave, saj smo po njej vedno znova rojeni v Duhu.
Priprava na doživeto praznovanje pa vključuje tudi poglobitev in svežino medčloveških odnosov, ki smo jih ob dnevnih, mesečnih obveznostih zanemarjali ali celo prekinili. Vzemimo si čas in jih obnovimo, poglobimo ob skupnem praznovanju, obiskih in podoživljanju lepih spominov na skupaj preživete dogodke in pogosta druženja v preteklosti, skupnem praznovanju, ali vsaj s telefonskimi pogovori s pokrajinsko ali drugače oddaljenimi.
Ne pozabimo tudi na bolne, odrinjene, zapuščene in osamljene, da jim bomo vsaj v času priprave na praznovanje podarili delček svojega časa in sebe!
Spomnili smo se osamljenih
Znani logoterapevt dr. Viktor Frankl utemeljuje, kolikšno vrednost ima, še posebej za mlade, pridobivanje življenjskega smisla in zaupanja za prihodnost. Spodbujamo in poglabljamo ju najprej in najbolj uspešno v lastni družini, ki mladim privzgaja pravi življenjski smisel in lastno vrednost da so, a ne le, da imajo. To zavedanje ponotranjajo ob sprejemanju vsega doživetega v preteklosti in ob pomembnih dogodkih sedanjosti, med katere sodijo tudi notranje bogata in doživeta družinska praznovanja velikonočnih praznikov. Osebnostna drža, da so jim omogoča, da lahko tudi druge spodbujajo in prispevajo veselje do življenja ob lastnem zgledu in s tem presegajo nastajanje in poglabljanje bivanjske praznine tistih, ki tako pogosto svoja življenja doživljajo kot nesmisel in brezciljnost, čeprav imajo veliko…
Še bodo priložnosti … Za pripravo.
Ob koncu praznovanja velikonočnih praznikov se je zato vredno vprašati, ali smo v pripravo za doživeto in duhovno bogato praznovanje vključili vse naštete osebnostne razsežnosti. Prva naslednja možnost za njihovo vključitev, poglobitev bo v naši župniji pri pripravljanju 60. letnice njenega delovanja. Izjemno pomemben dogodek skušajmo z različnimi dejavnostmi mnogih skupin tudi duhovno podkrepiti.
K poglobljenemu verskemu življenju, medsebojnemu razumevanju, spoštovanju in želji po sodelovanju nas prav tako spodbujajo tudi Sinodalna prizadevanja, katerih uresničevanje naj bi prispevalo tako k lastni notranji bogatitvi in pravi duhovni drži kot tudi k poglobljenemu sodelovanju vseh župljanov in širše okolice za življenje pravega sožitja.
Zapisala: Irma Veljić, članica skupine ŽPS
Foto: Zlata Anžur, ki je pripravila tudi darila (razen butaric)
OZNANILA NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA (24. 4. 2022)
NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO
RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.
NOŠENJE MASK V CERVKI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi manjši.
VABIMO VAS
• BLAGOSLOV LANSKIH NOVOKRŠČENCEV in vseh ostalih predšolskih otrok bo to nedeljo 24. aprila pri maši ob 10.30. Lepo vabljeni!
• SKAVTSKE OBLJUBE našega stega Ljubljana 4 bodo to nedeljo 24. aprila pri cerkvi (ob slabem vremenu cerkvi) v Hrenovicah pri Postojni. (Hrenovica 32).
• DEKANIJSKA KONFERENCA V ŠTEPANJI VASI bo v sredo 4. maja. Na začetku dekanijske konference bo ob 9. uri v cerkvi v Štepanji vasi maša s somaševanjem dekanijskih duhovnikov, h kateri lepo vabimo tudi vas župljane. Ta dan ne bo svete maše ob 8. uri zjutraj.
• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 8. maja s sveto mašo ob 9.15. Lepo vabljeni!
• SVETE MAŠE ZUNAJ: Od nedelje 8. maja dalje bodo maše zunaj ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 na travniku v Štepanji vasi in ob nedeljah ob 9.15 Bizoviku pred cerkvijo.
BELA NEDELJA, NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA
V Katoliški cerkvi 24. aprila 2022 praznujemo 2. velikonočno nedeljo, imenovano tudi belo nedeljo ali nedeljo Božjega usmiljenja.
Bela nedelja
Ime bela nedelja (lat. Dominica in albis) izvira iz starokrščanskih časov, ko so novokrščenci, ki so prejeli zakrament sv. krsta med velikonočno vigilijo, ves teden po veliki noči prihajali k bogoslužju v belih oblačilih. Uporaba belih oblačil, ki so znamenje čistosti, je izpričana od 4. stoletja, poseben pomen pa so dobila v 17. stoletju, ko so jezuiti na nedeljo po veliki noči uvedli skupinsko prvo obhajilo. Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice, polnost nerazlmoljene svetlobe, izraža začetek in konec, polnost in praznino.
Nedelja Božjega usmiljenja
Sveti papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 30. aprila leta 2000 na nedeljo po veliki noči, razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico ter ob tej priložnosti določil, da se bo prva nedelja po veliki noči »odslej v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja.« Papež se je pri tem oprl na javno razodetje, posebej na Božjo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir. Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.«
Povezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom.
Vabljeni, da danes na nedeljo božjega usmiljenja zmolite rožni venec Božjega usmiljenja.
Na običajni rožni venec molimo:
Na prvih treh jagodah: Oče naš, Zdrava Marija, Vera. .
Pri vseh petih desetkah molimo:
a) Pri velikih jagodah:
Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.
b) Pri malih jagodah (desetkrat):
Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.
Na koncu dodamo (trikrat):
Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.
Jezus je sestri Faustini dejal:”Moli stalno ta rožni venec, ki sem ti ga razodel. Kdor ga bo molil mu bom podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.”
VZKLIKI BOŽJEMU USMILJENJU
OPOMBA: To niso litanije, temveč vzkliki Božjemu usmiljenju. Jezus je razodel sv. Favstini veliko moč teh vzklikov: “Božja ljubezen je cvet, usmiljenje pa sad tega cveta. Če kdo dvomi, naj bere te vzklike Božjemu usmiljenju in našel bo zaupanje!”
Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči,
Božje usmiljenje, ki si se razodelo v stvarjenju nebeških duhov,
Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje,
Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet,
Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje,
Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni,
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha,
Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje,
Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran,
Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega,
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja,
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkvi, ki obsega vesoljni svet,
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov,
Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore,
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva,
Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri,
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov,
Božje usmiljenje, ki posvečuješ pravične,
Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete,
Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim,
Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca,
Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo,
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi,
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo,
Božje usmiljenje, mir umirajočim,
Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja,
Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah,
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih,
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere,
Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev.
V.: Bog je usmiljen in poln svetosti, počasen z jezo, poln dobrote.
O.: Zato bom vekomaj klical Božje usmiljenje.
Molimo.
O Bog, tvoje usmiljenje je neskončno, tvoja milost neizčrpna. Milostno poglej na nas, pomnoži v nas delo svojega usmiljenja , da ne bomo obupali tudi v največjih preizkušnjah, temveč bomo bolj zaupali v Božjo voljo, ljubezen in usmiljenje. – Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Kralju usmiljenja , ki s teboj in s Svetim Duhom izkazuje usmiljenje vekomaj. Amen.
VABILO K MOLITVI
• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.
• MOLITVE ZA VOLITVE: Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več
• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV
Dobri Bog, oče vseh ljudi,
v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.
Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.
Jezus, Božji Sin!
Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.
Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO
1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.
2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.
3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:
KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:
SVETI OČE: PRIPRAVLJEN SEM STORITI VSE, DA BI SE USTAVILO VOJNO
»Pripravljen sem storiti vse, da bi se ustavilo vojno,« je zatrdil papež Frančišek v intervjuju za argentinski dnevnik La Nación, ki je bil objavljen v četrtek, 21. aprila. Med drugim je spregovoril o obisku ruskega veleposlaništva, možnosti potovanja v Kijev ter načrtovanem srečanju s patriarhom Kirilom.
Prizadevanja za mir. Vatikan nikoli ne počiva
Sveti oče je novinarju Joaquínu Moralesu Soláju povedal, da je trenutno prednostna naloga doseči mir v Ukrajini. Ob tem je poudaril, da si Sveti sedež vedno prizadeva, da bi bil vzpostavljen mir: »Vatikan nikoli ne počiva. Ne morem vam povedati podrobnosti, ker potem ne bi šlo več za diplomatska prizadevanja, vendar pa se poskusi ne bodo nikoli prenehali,« je podkrepil svoje besede papež Frančišek.
O obisku ruskega veleposlaništva
Na vprašanje glede obiska ruskega veleposlaništva pri Svetem sedežu 25. februarja je sveti oče dejal: »Šel sem sam. Nisem želel, da bi me kdo spremljal. To je bila moja osebna odgovornost. To je bila odločitev, ki sem jo sprejel med nočnim bedenjem, ko sem mislil na Ukrajino. Tistim, ki želijo videti stvari takšne, kot so, je jasno, da sem vladi nakazal, da lahko vojno takoj konča. Iskreno rečeno, sem želel narediti nekaj, da v Ukrajini ne bi bilo niti ene smrti več. Niti ene več. In pripravljen sem storiti vse.«
Vsaka vojna je anahronistična
Glede razlogov za izbruh vojne pa je papež povedal: »Vsaka vojna na tem svetu in na tej ravni civilizacije je anahronistična. Zato sem javno poljubil ukrajinsko zastavo. To je bilo dejanje solidarnosti do mrtvih, do družin ter do tistih, ki so prisiljeni emigrirati.«
O možnosti potovanja v Kijev
Nadalje je beseda tekla o možnosti papeževega potovanja v Kijev. Sveti oče je pojasnil, da ne more storiti ničesar, kar bi ogrozilo višje cilje, ki so konec vojne, premirje ali vsaj humanitarni koridor. »Kakšen smisel bi bil, da bi šel papež v Kijev, če bi se naslednji dan vojna nadaljevala,« je poudaril.
Zakaj izrecno ne imenuje Putina ali Rusije?
Na vprašanje, zakaj nikoli izrecno ne imenuje Putina ali Rusije, je sveti oče odgovoril, da papež nikoli ne imenuje voditelja države in še manj države, ki pa je več kot njen voditelj.
Možnosti srečanja s patriarhom Kirilom
Sveti oče je prav tako spregovoril o »zelo dobrih« odnosih ter o možnosti srečanja z moskovskim patriarhom Kirilom. »Žal mi je, da je moral Vatikan odpovedati drugo srečanje z njim, ki je bilo načrtovano junija v Jeruzalemu. Vendar pa je naša diplomacija menila, da bi najino srečanje v tem trenutku lahko povzročilo veliko zmedo. Vedno sem spodbujal medverski dialog. Ko sem bil nadškof v Buenos Airesu, sem povezal kristjane, jude in muslimane v rodoviten dialog. To je bila ena izmed pobud, na katero sem najbolj ponosen. In isto politiko spodbujam v Vatikanu. Kot ste me morda že večkrat slišali reči, je zame sporazum pomembnejši od spora.«
Vir: VaticanNews
br. Matej Štravs
Foto: Aleš Čerin (češnjevi cvetovi), Pixbay (ukrajinska zastava)
Dr. Andrej Saje v imenu SŠK: Ne presojati zgolj po všečnih besedah in gestah, ampak je treba gledati predvsem na dejanja
V nedeljo, 24. aprila 2022, bodo potekale volitve v državni zbor, na katerih bomo izbirali predstavnike, ki bodo v našem imenu odločali o prihodnosti Slovenije in njenih prebivalcev. Kristjani smo odgovorni, da na volitvah sodelujemo in tako dejavno soodločamo o našem skupnem življenju.
Ljudje smo družbena bitja. K našim pravicam in dolžnostim sodi tudi skrb za skupno življenje. Družbeno življenje je možno samo, če vsi spoštujemo določene skupne vrednote, kot so spoštovanje dostojanstva vsake človeške osebe, enakopravnost, svoboda, solidarnost, mir, pravičnost in resnica.
Različni pretresi v zadnjem času v okolju, v katerem živimo, razodevajo, da so te temeljne vrednote ogrožene. Upada zaupanje v institucije demokratične družbe, v verodostojnost informacij, v sposobnost mirnega reševanja različnih napetosti. Najpomembnejši vzvod, s katerim lahko vsaka državljanka in državljan ščitita temeljne vrednote, so demokratične volitve. K resni in odgovorni skrbi za ta svet sodi, da se jih udeležujemo. Pri tem smo poklicani k umnemu in razsodnemu ravnanju. Ne pustimo, da o nas in naši usodi odločajo drugi. Odločimo se po lastni presoji glede na naše vrednote in dosedanje izkušnje. Predstavnikov ljudstva ne moremo presojati zgolj po všečnih besedah in gestah, ampak je treba gledati predvsem na dejanja, s katerimi ljudje in institucije pokažejo širšo sliko.
Nesmiselno in škodljivo je vnaprejšnje izključevaje kogar koli iz demokratičnega odločanja posameznikov in skupin ali odrekanje legitimnosti določenemu delu državljank in državljanov pri oblikovanju naše skupne prihodnosti. Demokracija se uresničuje v soočenju in sobivanju različnih pogledov, ki mora temeljiti na strpnosti in spoštovanju drugih in drugače mislečih. Za vsako tekmo, tudi politično, so potrebni zaupanja vredni igralci in transparentna pravila. Slednja zavezujejo vse, da bodo svojo kakovost dokazovali s programi, kandidati in zlasti z dejanji. Pri tem ne smejo spregledati temeljnih vrednot, ki so skupne človeški skupnosti.
Ne predajmo se apatičnosti in miselnosti, da se ne da ničesar spremeniti. Spremembe so možne samo, če bo vsakdo k njim prispeval svoj najboljši del. Kristjani smo povabljeni, da prevzamemo odgovornost za prihodnost naše domovine in gremo na volitve.
Novo mesto, Ljubljana, 14. april 2022
Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof in predsednik SŠK
Vir: Spletna stran Katoliške Cerkve
Foto: Aleš Čerin
Škof dr. Andrej Saje se je opravičil žrtvam spolnega nasilja in dal zavezo za konkretna dejanja
Na tiho nedeljo je potekal dan molitve in sprave za žrtve spolnih zlorab v Cerkvi in družbi v Sloveniji. Oglasil se je predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje.
»Poslušati in slišati, zaščititi in nuditi podporo, čustveno in duhovno, so ključni dejavniki, ki jih želim izpostaviti ob dnevu molitve za žrtve spolnega nasilja, ki ga obhajamo v nedeljo, 3. aprila 2022. Njegova namena sta molitev za ozdravitev stisk in bolečin, ki jih zlorabljeni kot posledice doživljajo v vsakdanjem življenju ter ozaveščanje o problematiki spolnega nasilja,« je ob današnjem dnevu zapisal predsednik SŠK in novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje.
Opravičilo žrtvam spolnega nasilja
V imenu Cerkve na Slovenskem se je Saje opravičil vsem žrtvam spolnega nasilja. »Nobena žrtev ni kriva za zlo, ki ji je bilo storjeno, pa se nikdar ne bi smelo zgoditi. V polnosti je odgovornost na strani storilca, zagovarjam samo ničelno toleranco do kakršnih koli zlorab. Žrtvam in njihovim domačim izražam svojo bližino in sočutje.«
Zavedam se, da izjave, predpisi in statuti ne morejo ozdraviti ran in bolečin posameznikov, ki so jih nekateri doživeli s strani predstavnikov Cerkve, ko so iskali pravico, dobili pa so nerazumevanje ali celo obsojanje. Dokler ne bodo storilci ali vsaj soodgovorni, ki so vedeli za kazniva dejanja zlorab, prevzeli odgovornost ter ustrezno ravnali, bodo žrtve zelo težko svobodno zaživele, še posebej ob zavedanju, da storilec ni bil ustavljen in bo še naprej zlorabljal nove žrtve.«
Pot bo še dolga
Saje je izpostavil, da je Cerkev v preteklosti pri odkrivanju in sankcioniranju zlorab storila pomembne korake, »vendar bo pot do preprečevanja nedopustnih kriminalnih dejanj, ki se nikoli ne bi smela zgoditi, še dolga in zahtevna. Zavezujem se, da bomo s konkretnimi dejanji poskrbeli za ustvarjanje varnega okolja. V duhu papeža Frančiška si bomo prizadevali za pastoralno spreobrnjenje cerkvenih struktur, da bodo slednje služile predvsem človeku, varovanju njegovega dostojanstva in duhovnemu napredku.«
»K temu vabim vsakega izmed vas, vse kristjane in ljudi dobre volje, da v duhu evangelija zastavimo svoje moči za najbolj ranljive. Molitev je izraz bližine in sočutja do žrtev in njihovih najbližjih, obenem pa priložnost za prepoznavanje vloge vere, moči spreobrnjenja ter spremembo naše miselnosti in ravnanja.«
Prekiniti škodljivo prakso molka
Škof Saje poziva, da podpremo žrtve in jih opolnomočimo za to, da bodo spregovorile, da bodo slišane in razumljene. »S skupnimi močmi spreminjajmo in prekinimo škodljivo prakso molka, prikrivanja, sprenevedanja, omalovaževanja in obtoževanja žrtev ter na tak način ustvarjajmo varno okolje za vse.
Spomnimo se tudi tistih, ki so zlorabljali ali še zlorabljajo, pa tudi vseh odgovornih, ki so za zlorabe vedeli in so opustili dolžna ravnanja, da bi spregovorili, sprejeli odgovornost in odgovarjali za posledice svojih ravnanj. Le na tak način se lahko Cerkev začne očiščevati posledic zlorab in naredi korake naprej k resnici, zaupanju in verodostojnosti.«
Molitev pri mašah (dodajamo: tudi vsak dan)
Nebeški Oče,
ki ljubiš in skrbiš za vse svoje otroke, še posebej za najmanjše in najbolj ranljive,
Tebi izročamo življenja številnih otrok in ranljivih odraslih, ki so bili spolno zlorabljeni in
katerih zaupanje in nedolžnost sta bili uničeni.
Pomagaj nam slišati njihove krike bolečine in prevzeti odgovornost za toliko zlomljenih življenj.
Molimo, da bi v svojih skupnostih in družinah našli razumevanje in podporo,
da bi se s pomočjo Tvoje milosti zacelile njihove rane in da bi znova našli mir.
To Te prosimo po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Tvojem Sinu,
ki nam je bil enak v vsem, razen v grehu, in s Teboj v občestvu Svetega Duha, ki živiš in kraljuješ vekomaj.
Amen.
Vir: Katoliški tednik Družina
Foto: Aleš Čerin (škof Andrej Saje); Noah Silliman, Unsplash (otrok in klopca)
OZNANILA VELIKA NOČ (17. 4. 2022)
NOVA COVID NAVODILA ZA NAŠO ŽUPNIJO
RAZKUŽEVANJE ROK: Pri vstopu v cerkev si obvezno razkužite roke.
NOŠENJE MASK V CERVKI: Na podlagi spodnjih navodil slovenskih škofov toplo priporočamo, da v obeh cerkvah v naši župniji še nosite maske, ker sta naši cerkvi manjši.
VELIKA NOČ 2022
• ZAHVALA PASIJON: Iskreno se zahvaljujemo vsem mladim, ki si so na cvetno nedeljo in na veliki torek pripravili pasijon. Pri mašah ob pasijonu in ste darovali 602 eur. Del teh darov bo namenjen za Ukrajino, del pa za duhovne programe za mlade. Bog vam povrni.
• ZAHVALA ZA NABIRKO ZA UKRAJINO: Pri večernih mašah na veliki četrtek ste darovali 785 € za pomoč prizadetim v Ukrajini. Bog Vam povrni.
• DEVETDNEVNICA BOŽJEGA USMILJENJA: Na veliki petek pred obredi bomo začeli z devetdnevnico Božjega usmiljenja, ki bo nato vsak dan pred večerno sveto mašo do bele nedelje, 24. aprila.
• VELIKA SOBOTA, 16. april: To je dan, ko prihajamo v župnijsko cerkev častit in molit Jezusa v božjem grobu (10.00 do 17.00 bo izpostavljeno Najsvetejše), hkrati pa prinašamo k blagoslovu velikonočna jedila, s katerimi obhajamo velikonočni praznik doma.
• BLAGOSLOV VELIKONOČNEGA OGNJA bo ob 8.00 v Štepanji vasi in v Bizoviku. Ker letos skavti ne bodo nosili ognja po hišah ga pridite iskat sami.
• BLAGOSLOV JEDIL: Štepanja vas: 10.00, 11.00, 14.00, 15.00 in 16.00. (ob lepem vremenu bosta blagoslova jedil ob 14.00 in 15.00 zunaj na travniku) Bizovik: 13.00 in 15.30 (ob lepo vremenu bosta blagoslova jedil pred cerkvijo), Hrušica pri Uretovih: 14.00.
• VELIKA NOČ: VELIKONOČNA VIGILIJA, sobota, 16. aprila ob 19.00: z njo začenjamo obhajati Jezusovo vstajenje. Zberemo se pred župnijsko cerkvijo ob velikonočnem ognju, kjer se začne I. del velikonočne vigilije: Slavje luči. S seboj prinesemo sveče. Slavje luči doseže vrhunec po sprevodu v cerkev s slovesno peto hvalnico velikonočni sveči; II. del je Besedno bogoslužje, v katerem poslušamo poročila o odrešenjskih delih, ki jih je Bog storil za človeštvo skozi zgodovino odrešenja. Sledi III. del: krstno bogoslužje. pri katerem bomo obnovili krstne obljube. Sledi IV. del: evharistično bogoslužje ali sveta maša, ki je vrhunec in središče življenja kristjanov. Velikonočno vigilijo bo vodi škof Anton Jamnik.
• VELIKONOČNA NEDELJA, 17. april: ta dan slovesno praznujemo Kristusovo vstajenje v cerkvi in doma. Ob 6.30 bo v Štepanji vasi vstajenjska procesija s slovesno vstajenjsko mašo. Maše na veliko noč bodo v Štepanji vasi še ob 9.15, 10.30 in ob 19.00 in v Bizoviku ob 9.15.
• VELIKONOČNI PONEDELJEK – Emavs, 2. april: Na velikonočni ponedeljek se spominjamo srečanja Vstalega z učencema na poti v Emavs. Maše so: v Štepanji vasi ob 8.00, 9.15 in 19.00, v Bizoviku ob 9.15. Nabirka ta dan bo namenjena za našo župnijsko Karitas. Bog povrni.
• 2. VELIKONOČNA – BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA, 24. aprila: bela se imenuje, ker so v prvi Cerkvi katehumeni – odrasli novokrščenci do te nedelje nosili bela oblačila.
VABIMO VAS
• BLAGOSLOV LANSKIH NOVOKRŠČENCEV in vseh ostalih predšolskih otrok bo 24. aprila pri maši ob 10.30. Lepo vabljeni!
• SKAVTSKE OBLJUBE bodo v nedeljo 24. aprila v okolici Postojne.
• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 8. maja ob 9.15. Lepo vabljeni!
VELIKONOČNO VOŠČILO BRATOV KAPUCINOV
Ni dovolj, da smo druge slišali govoriti o Kristusu, nujno je, da osebno govorimo z Njim. V bistvu to pomeni moliti. Gre za neposredno govorjenje z Jezusom, pa čeprav so naša srca še vedno v neredu, misli polne dvomov ali celo prezira do Kristusa in kristjanov.
Želimo si, da bi vsak mlad človek v globini svojega srca prišel do tega, da bi postavil to vprašanje: “Kdo si, Gospod?” … Ne pozabite: “Če je kdo zares izkusil odrešilno Božjo ljubezen, ne potrebuje veliko pripravljalnega časa, da bi se odpravil oznanjat. Ne more čakati, da mu bodo dodelili veliko pouka ali dali dolga navodila. Vsak kristjan je misijonar toliko, kolikor se je srečal z Božjo ljubeznijo v Jezusu Kristusu.” (Iz poslanice Papeža Frančiška za 36. svetovnih dan mladih v Lizboni 2023)
Kristus živi in je med nami in si želi, da v polnosti živiš tudi ti.
Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike in veliko blagoslova v življenju želimo bratje kapucini.
VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV
Vera v vstajenje in večno življenje, ki jo krepi velikonočno upanje, temelji na zgodovinskem dejstvu Kristusovega trpljenja in vstajenja od mrtvih. Gotovost, da bomo deležni neminljivega življenja, ne izhaja iz človeškega dognanja, temveč iz Božje obljube. Smrt nima zadnje besede! To oznanilo je bistvo evangelijskega sporočila in temelj verovanja. Kakor je bil obujen Gospod Jezus, bomo obujeni tudi mi. Sveti Pavel opozori na nevarnost dvoma o tej resničnosti in poudari: »Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera.« In doda: »Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni« (1 Kor 15,14.19). Velikonočno jutro je glede prihodnosti človeštva prelomnica in začetek novega stanja. Jezus je vstal, da bi sam živel v nas in da bi v njem, to je z njegovo močjo in milostjo, bili že na tem svetu deležni Božjega življenja tudi mi. Slednje se bo v polnosti udejanjilo v večnosti. Ob zori velikonočnega jutra sta Peter in Janez našla grob prazen. Magdalena in druge žene so srečale vstalega Jezusa; ob lomljenju kruha sta ga spoznala tudi emavška učenca. Vstali Gospod se je zvečer prikazal tudi apostolom v zgornji izbi, nato pa še drugim učencem v Galileji.
Tudi mi smo ob premišljevanju evangeljskih poročil povabljeni, da Vstalega prepoznamo v konkretnih življenjskih okoliščinah, ga sprejmemo v svoja življenja kot sopotnika, ki ima z nami sočutje in nas vodi v polnost življenja. Škofje vabimo duhovnike, redovnice in redovnike ter vse kristjane, da ob spoznanju lastne krhkosti in ob spoprijemanju z rušenjem lažne gotovosti gradimo krščansko občestvo in svet na zanesljivem temelju upanja, ki je Vstali Kristus! Gospod je vstal in živi, živeli bomo tudi mi! Aleluja. Veselo veliko noč in naj bo Gospodov mir z Vami vsemi!
Msgr. dr. Andrej Saje, predsednik SŠK
VABILO K MOLITVI
• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.
• MOLITVE ZA VOLITVE: Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več
• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV
Dobri Bog, oče vseh ljudi,
v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.
Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.
Jezus, Božji Sin!
Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.
Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO
1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.
2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.
3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:
KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:
SVETI OČE MED KRIZMENO MAŠO NA VELIKI ČETRTEK: BREZ KRIŽA JE DUHOVNIK »KLERIKALIZIRAN POGAN«
Papež Frančišek je na veliki četrtek dopoldan v baziliki sv. Petra daroval krizmeno mašo. Duhovnike je povabil, naj bodo pozorni na tri prostore skritega malikovanja, ki jih hudi duh uporablja, da bi jih postopoma ločil od ljubeče navzočnosti Sina, Duha ter Očeta: duhovna posvetnost, pragmatizem številk in funkcionalizem. Prav tako jih je spomnil, naj svoje oči upirajo v Jezusa in njegov križ, saj je to milost, ki jo morajo kot duhovniki negovati.
Biti duhovniki je milost
V berilu iz preroka Izaija, ki smo ga poslušali, Gospod daje obljubo, ki je polna upanja, ki se nas zelo dotika: »Vi pa se boste imenovali Gospodovi duhovniki, služabniki našega Boga vam bodo rekli. […] Zvesto jim bom dal njihovo plačilo, sklenil bom z njimi večno zavezo« (61,6.8). Biti duhovniki je, dragi bratje, milost. Zelo velika milost, ki ni v prvi vrsti milost za nas, ampak za ljudi; in za naše ljudstvo je velik dar dejstvo, da Gospod sredi svoje črede izbere nekatere, ki bi skrbeli za njegove ovce na njim lasten način, kot očetje in pastirji. Gospod sam je tisti, ki izplača duhovnikovo plačo: »Zvesto jim bom dal njihovo plačilo.« (Iz 61,8) In vemo, da je On dober plačnik, čeprav ima svoje posebnosti, kot je, da najprej plača zadnjim in potem prvim: to je v njegovem slogu.
Ni večjega plačila, kot je prijateljstvo z Jezusom
Berilo iz knjige Razodetja nam pove, kakšno je Gospodovo plačilo. To je njegova ljubezen in brezpogojno odpuščanje naših grehov za ceno njegove krvi, ki je bila prelita na križu: On, »ki nas ljubi in nas je s svojo krvjo osvobodil naših grehov ter napravil iz nas kraljestvo in duhovnike za svojega Boga in Očeta.« (1,5-6). Ni večjega plačila, kot je prijateljstvo z Jezusom, ne pozabite tega. Ni večjega miru, kot je njegovo odpuščanje, in to vsi vemo. Ni večje cene od njegove dragocene Krvi, za katero ne smemo dovoliti, da bi bila zaničevana z neprimernim ravnanjem.
Gospodova povabila, naj mu bomo zvesti
Če beremo s srcem, dragi bratje duhovniki, so to Gospodova povabila, naj mu bomo zvesti, naj bomo zvesti njegovi zavezi, naj se pustimo ljubiti, naj si pustimo odpustiti; povabila niso samo za nas same, ampak da bi tako mogli s čisto vestjo služiti svetemu vernemu Božjemu ljudstvu. Ljudje si to zaslužijo in tudi potrebujejo. Lukov evangelij pa nam pove, da so bile potem, ko je Jezus prebral odlomek iz preroka Izaija pred svojimi ljudmi in sedel, »oči vseh v shodnici uprte vanj.« (4,20) Tudi Razodetje nam danes govori o očeh, ki so uprte v Jezusa zaradi neustavljive privlačnosti križanega in vstalega Gospoda, ki nas vodi k češčenju in priznanju: »Glej, prihaja z oblaki in videlo ga bo vsako oko, tudi tisti, ki so ga prebodli in zaradi njega se bodo bíli na prsi vsi narodi na zemlji.« (1,7) Končna milost, ko se bo vstali Gospod vrnil, bo milost neposrednega spoznanja: vedeli ga bomo prebodenega, spoznali bomo, kdo je On in kdo smo mi, grešniki; nič več.
Negovati milost upiranja oči v Jezusa
»Upirati oči v Jezusa« je milost, ki jo moramo kot duhovniki negovati. Ob koncu dneva je dobro pogledati Gospoda in da nam On pogleda v srce, skupaj s srci ljudi, ki smo jih srečali. Ne gre za preštevanje grehov, ampak za ljubeče zrenje, v katerem gledamo na svoj dan z Jezusovim pogledom in na ta način vidimo milosti dneva, darove in vse tisto, kar je storil za nas, da se zahvalimo. Prav tako mu pokažemo tudi svoje skušnjave, da bi jih prepoznali in jih zavrnili. Kot vidimo, gre za to, da bi razumeli, kaj je všeč Gospodu in kaj želi od nas tukaj in sedaj, v naši trenutni zgodovini.
Če Jezusu pokažemo svoje malike, izgubijo moč
In morda, če bomo vzdržali njegov pogled, poln dobrote, bomo od njega tudi dobili namig, naj mu pokažemo svoje malike. Tiste malike, ki smo jih kot Rahela skrili v gube svojega plašča, (prim. 1 Mz 31,34-35). Če pustimo, da Gospod gleda naše skrite malike – vsi jih imamo, vsi! –, nas to naredi močne pred njimi in jim vzame moč.
S skritimi maliki nadomestimo prisotnost Božjih oseb
Gospodov pogled nam pokaže, da v njih v resnici poveličujemo sami sebe (prim. Kateheza, splošna avdienca 1. avgust 2018), kajti tja, v ta prostor, v katerem živimo, kot da bi bil ekskluziven, vdre hudič in doda nekaj zelo zlobnega: stori, da ne samo »ugajamo« sami sebi, ko razbrzda neko strast ali neguje neko drugo, pač pa nas tudi vodi, da z njimi, s temi skritimi maliki, nadomestimo prisotnost Božjih oseb, prisotnost Očeta, Sina in Duha, ki prebivajo v nas. To se dejansko zgodi. Čeprav nekdo zase pravi, da dobro loči, kaj je malik in kdo je Bog, v praksi jemljemo prostor Trojici, da ga damo demonu v neke vrste posrednem čaščenju: v takšnem, ki ga skriva, vendar nenehno posluša njegove govore in uživa njegove izdelke, tako da na koncu za Boga ne ostane niti en sam kotiček. On je namreč takšen, gre počasi naprej. Nekoč sem govoril o »lepo vzgojenih« demonih. Glede njih Jezus pravi, da so hujši od tistega, ki je bil izgnan. Vendar pa so lepo vzgojeni, pozvonijo na zvonec, vstopijo in korak za korakom prevzamejo hišo. Biti moramo pozorni, to so naši maliki.
Demon ne zahteva, da mu služimo vedno
In maliki imajo nekaj osebnega, neko osebno prvino. Kadar jih ne razkrinkamo, kadar ne pustimo, da nam Jezus pokaže, da v njih brez razloga iščemo sami sebe in da puščamo prostor, v katerega se vtihotapi Hudobec. Zapomniti si moramo, da demon zahteva, da izpolnjujemo njegovo voljo in mu služimo, vendar ne zahteva vedno, da mu služimo in ga neprenehoma častimo. Ne, on se zna gibati, je velik diplomat. Zadostuje mu, da od časa do časa prejme čaščenje, da dokaže, da je naš resnični gospod in se celo počuti kot bog v našem življenju in v našem srcu.
Trije prostori skritega malikovanja
Z vami bi pri tej krizmeni maši rad podelil tri prostore skritega malikovanja, v katerih Hudobec uporablja svoje malike, da bi nam odvzel moč naše pastirske poklicanosti in nas postopoma ločil od blagodejne in ljubeče navzočnosti Jezusa, Duha in Očeta.
Duhovna posvetnost; klerikalizirani pogani
Prvi prostor skritega malikovanja se odpre tam, kjer je duhovna posvetnost, ki je »ponudba življenja, ki je kultura, kultura minljivega, kultura videza, kultura ličenja.« Njeno merilo je zmagoslavje, zmagoslavje brez Križa. Jezus moli, da bi nas Oče branil pred to kulturo posvetnosti. Ta skušnjava slave brez Križa nasprotuje Gospodovi osebi, nasprotuje Jezusu, ki se poniža v učlovečenju in ki je, kot znamenje nasprotovanja, edino zdravilo proti vsakemu maliku. Biti ubog z ubogim Kristusom in »ker je Kristus izbral uboštvo«, to je logika ljubezni in nobena druga. V današnjem evangeljskem odlomku vidimo, kako se Gospod postavi v svojo skromno kapelo in v svojo majhno vas, v vas vsega svojega življenja, da bi dal isto oznanilo, kot bo storil ob koncu zgodovine, ko bo prišel v svoji slavi, obdan z angeli. Naše oči morajo biti uprte v Kristusa, v tukaj in sedaj Jezusove zgodbe z menoj, kakor bodo takrat. Posvetnost iskanja lastne slave nas oropa navzočnosti ponižnega in ponižanega Jezusa, Gospoda, ki je blizu vsem; Kristusa, ki trpi z vsemi, ki trpijo, ki ga častijo naši ljudje, ki vedo, kdo so njegovi pravi prijatelji. Posvetni duhovnik ni nič drugega kot klerikaliziran pogan.
Pragmatizem številk
Drugi prostor skritega malikovanja se ukorenini tam, kjer se daje prvenstvo pragmatizmu številk. Tisti, ki imajo tega skritega malika, se prepoznajo po njihovi ljubezni do statistik, ki v razpravi lahko zbrišejo katero koli osebno potezo in dajo prednost večini, ki nazadnje postne merilo razločevanja, to je grdo. To ne more biti edini način delovanja in tudi ne edino merilo v Kristusovi Cerkvi. Ljudi ni mogoče »prešteti« in Bog ne daje Duha »na mero« (prim. Jn 3,34). V tej očaranosti s številkami v resnici iščemo sami sebe in smo zadovoljni zaradi nadzora, ki nam ga zagotavlja ta logika, ki je ne zanimajo obrazi in ni logika ljubezni, ljubi številke. Značilnost velikih svetnikov je, da se znajo umakniti, da pustijo ves prostor Bogu. Ta umik, ta pozaba nase in želja, da bi bili pozabljeni od vseh drugih, je značilnost Duha, ki nima svoje podobe preprosto zaradi tega, ker je ves Ljubezen, v kateri zažari podoba Sina, v njej pa podoba Očeta. Zamenjava njegove osebe, ki že sama po sebi ne želi »dajati videza« – ker nima podobe – je tisto, na kar meri malik številk, ki stori, da se vse »pokaže«, čeprav na abstrakten in računovodski način, brez učlovečenja.
Funkcionalizem
Tretji prostor skritega malikovanja, ki je povezan s prejšnjim, je tisti ki se odpira s funkcionalizmom, zapeljivim področjem, v katerem so mnogi »bolj kot nad potjo navdušeni nad načrtom poti.« Funkcionalistična miselnost ne prenaša skrivnosti, stremi po učinkovitosti. Ta malik postopoma nadomesti Očetovo navzočnost v nas. Prvi malik nadomesti prisotnost Sina, drugi malik prisotnost Duha in tretji prisotnost Očeta. Naš Oče je Stvarnik, vendar ne nekdo, ki stvarem daje samo »delovanje«, ampak nekdo, ki »ustvarja« kot Oče, z nežnostjo, ko prevzame skrb za svoje ustvarjenine in dela za to, da bi človek postal bolj svoboden. Funkcionalist se ne zna veseliti milosti, ki jih Duh razliva na svoje ljudstvo, s katerimi bi se lahko nasičeval tudi kot delavec, ki zasluži svoje plačilo. Duhovnik s funkcionalistično miselnostjo ima svojo hrano, ki je njegov jaz. V funkcionalizmu puščamo ob strani češčenje Očeta v majhnih in velikih stvareh našega življenja in se zadovoljimo z učinkovitostjo svojih programov. Kakor je storil David, ki se je po Satanovi skušnjavi namenil, da bo preštel ljudstvo (prim. 1 Kr 21,2). To so zaljubljenosti v načrt poti, ne pa v pot.
Emprirično preverjenje namesto upanja
V teh zadnjih dveh prostorih skritega malikovanja (pragmatizem številk in fukcionalizem) nadomestimo upanje, ki je prostor srečanja z Bogom, z empiričnim preverjanjem. Gre za držo pastirjeve domišljavosti, za držo, ki razkroji edinost ljudstva z Bogom in oblikuje novega malika, ki temelji na številkah in programih: malik »moje oblasti, naše oblasti«; naš program, naše številke, naši pastoralni načrti. Skrivati te malike (kot je storila Rahela) in jih ne razkrinkati v svojem vsakdanjem življenju škoduje zvestobi naše duhovniške zaveze in oslabi naš osebni odnos z Gospodom.
Dati prostor, da bi Gospod lahko uničil naše skrite malike
Dragi bratje, Jezus je edina pot, da se izognemo zmoti v védenju, kaj čutimo, kam nas vodi naše srce …; On je edina pot za dobro razločevanje, ko se soočimo z njim, vsak dan, kot bi tudi danes sedel v našo župnijsko cerkev in nam povedal, da se je danes izpolnilo vse, kar smo poslušali. Jezus Kristus, ki je bil znamenje nasprotovanja – kar ni vedno nekaj krutega in trdega, kajti usmiljenje je znamenje nasprotovanja, še veliko bolj pa je to nežnost – Jezus Kristus, pravim, stori, da se ti maliki razkrijejo, da vidimo njihovo navzočnost, njihove korenine in njihovo delovanje in jih Gospod tako lahko uniči; to je predlog: dati prostor, da bi Gospod lahko uničil naše skrite malike. Moramo se jih spominjati, biti pozorni, da se ponovno ne pojavi ljuljka teh malikov, ki smo jih znali skriti med gube našega srca.
Prošnja k svetemu Jožefu
Zaključil bi rad s prošnjo k sv. Jožefu, najčistejšemu očetu brez skritih malikov, naj nas osvobodi hrepenenja po posedovanju, saj je to hrepenenje po posedovanju rodovitna zemlja, na kateri rastejo ti maliki. Naj nam pridobi tudi milost, da ne bomo odnehali v naporni nalogi razločevanja teh malikov, ki jih tako pogosto skrivamo ali se skrivajo. Svetega Jožefa prav tako prosimo, naj tam, kjer dvomimo, kako stvari narediti bolje, posreduje za nas, da nam bo Duh razsvetlil presojo, kakor je razsvetlil njegovo, ko je bil v skušnjavi, da bi »skrivaj« (lathra) odslovil Marijo, tako da bi znali to, kar smo se naučili po postavi, s plemenitostjo srca podrediti ljubezni.
Vir: VaticanNews
br. Matej Štravs
Foto: Aleš Čerin (Pasijon 2022, Andrej Saje), Cathopic (Križani)
Pasijon 2022: Pet slik realnosti življenja v katere vstopa Jezus Kristus (FOTO)
Mladi iz naše župnije so nam pripravili pasijon. Po njihovi zamisli – hvala Pavel Mušič, režiji – tudi Pavel Mušič in Jerneja Podgorelec ter odlični igri mladih in bogoslovca br. Jožefa Mezga. Hvala.
Pet zelo realističnih slik iz naših življenj:
V vsako situacijo pa vstopi Jezus Kristus, ki vzame vse naše grehe nase. Umrli in vstali.
Prepričljivo. Ostali smo brez besed in – tudi letos preko pasijona – vstopili v velikonočno tridnevje.
Foto: Aleš Čerin
OZNANILA CVETNA NEDELJA (10. 4. 2022)
VELIKA NOČ 2022
• CVETNA NEDELJA, 10. aprila: v bogoslužju se spominjamo in podoživljamo Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Na cvetno nedeljo blagoslavljamo zelenje: oljke, butarice in drugo. Blagoslov zelenja je pri mašah, ob 8.00, 9.15, 10.30 in v Bizoviku ob 9.15 bo pred cerkvijo.
• PASIJON: Tudi letos bodo mladi v naši župniji pripravili pasijon – dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja. Pasijon bo na cvetno nedeljo, 10. 4. po maši, ki je ob 19. uri in na veliki torek 12. 4. po maši ob 19. uri. Letošnji pasijon bo povezan z aktualnimi razmerami v Sloveniji. Besedilo za pasijon je napisal Pavel Mušič. Vabimo vas, da za mlade, ki pripravljajo pasijon molite in da si pasijon ogledate.
• OBISK BOLNIKOV PO DOMOVIH bo v ponedeljek po cvetni nedelji, 11. aprila. Če veste za kakšnega starejšega in bolnega, ki bi si želel obiska duhovnika pred prazniki, nam to sporočite.
• VELIKI ČETRTEK, 14. april: To je najprej dan, ko se vsi duhovniki zberemo okrog svojih škofov in obhajamo KRIZMENO MAŠO. Pri njej doživimo našo povezanost s škofi in med seboj ter obnovimo svoje duhovniške obljube. Med mašo pa škofje blagoslovijo in posvetijo sveta olja, s katerimi delimo svete zakramente vse leto: bolniško in krstno olje ter sveto krizmo. V ljubljanski stolnici je krizmena maša ob 9.00, h kateri ste vabljeni tudi verniki. Ta dan se spominjamo Jezusove zadnje večerje, pri kateri je Jezus postavil sveto mašo in duhovništvo in novo zapoved ljubezni: Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. K obredom velikonočnega tridnevja vabljeni vsi veroučenci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.
DVOJNI OBREDI na veliki četrtek in veliki petek: V Naši župniji bomo zaradi korone in ker imamo manjšo cerkev, letos imeli na veliki četrtek in petek dvojne obrede in sicer ob 17.30 in ob 19.00.
• DEVETDNEVNICA BOŽJEGA USMILJENJA: Na veliki petek pred obredi bomo začeli z devetdnevnico Božjega usmiljenja, ki bo nato vsak dan pred večerno sveto mašo do bele nedelje, 24. aprila.
• VELIKI PETEK, 15. april: To je dan spomina na Jezusovo obsodbo, trpljenje in smrt. Ob 8.00 molimo v župnijski cerkvi križev pot. Ob 17.30 (za otroke in družine) in ob 19.00 pa se zberemo k obhajanju Spomina na Jezusovo odrešenjsko trpljenje in smrt na križu. V tem obredju se povežemo z Jezusom, ki je trpel in umrl za nas in za vse ljudi. Nabirka pri obredu velikega petka je namenjena za svete kraje v Sveti deželi. Po obredu počastimo Jezusa v božjem grobu skupaj do 21.00, nato v tišini do 22.00.
• VELIKA SOBOTA, 16. april: To je dan, ko prihajamo v župnijsko cerkev častit in molit Jezusa v božjem grobu (10.00 do 17.00 bo izpostavljeno Najsvetejše), hkrati pa prinašamo k blagoslovu velikonočna jedila, s katerimi obhajamo velikonočni praznik doma.
• BLAGOSLOV VELIKONOČNEGA OGNJA bo ob 8.00 v Štepanji vasi in v Bizoviku. Ker letos skavti ne bodo nosili ognja po hišah ga pridite iskat sami.
• BLAGOSLOV JEDIL: Štepanja vas: 10.00, 11.00, 14.00, 15.00 in 16.00. (ob lepem vremenu bosta blagoslova jedil ob 14.00 in 15.00 zunaj na travniku) Bizovik: 13.00 in 15.30 (ob lepo vremenu bosta blagoslova jedil pred cerkvijo), Hrušica pri Uretovih: 14.00.
• VELIKA NOČ: VELIKONOČNA VIGILIJA, sobota, 16. aprila ob 19.00: z njo začenjamo obhajati Jezusovo vstajenje. Zberemo se pred župnijsko cerkvijo ob velikonočnem ognju, kjer se začne I. del velikonočne vigilije: Slavje luči. S seboj prinesemo sveče. Slavje luči doseže vrhunec po sprevodu v cerkev s slovesno peto hvalnico velikonočni sveči; II. del je Besedno bogoslužje, v katerem poslušamo poročila o odrešenjskih delih, ki jih je Bog storil za človeštvo skozi zgodovino odrešenja. Sledi III. del: krstno bogoslužje. pri katerem bomo obnovili krstne obljube. Sledi IV. del: evharistično bogoslužje ali sveta maša, ki je vrhunec in središče življenja kristjanov. Velikonočno vigilijo bo vodi škof Anton Jamnik.
• VELIKONOČNA NEDELJA, 17. april: ta dan slovesno praznujemo Kristusovo vstajenje v cerkvi in doma. Ob 6.30 bo v Štepanji vasi vstajenjska procesija s slovesno vstajenjsko mašo. Maše na veliko noč bodo v Štepanji vasi še ob 9.15, 10.30 in ob 19.00 in v Bizoviku ob 9.15.
• VELIKONOČNI PONEDELJEK – Emavs, 2. april: Na velikonočni ponedeljek se spominjamo srečanja Vstalega z učencema na poti v Emavs. Maše so: v Štepanji vasi ob 8.00, 9.15 in 19.00, v Bizoviku ob 9.15. Nabirka ta dan bo namenjena za našo župnijsko Karitas. Bog povrni.
• 2. VELIKONOČNA – BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA, 24. aprila: bela se imenuje, ker so v prvi Cerkvi katehumeni – odrasli novokrščenci do te nedelje nosili bela oblačila.
VABIMO VAS
• BLAGOSLOV LANSKIH NOVOKRŠČENCEV in vseh ostalih predšolskih otrok bo 24. aprila pri maši ob 10.30. Lepo vabljeni!
• SKAVTSKE OBLJUBE bodo v nedeljo 24. aprila v okolici Postojne.
• FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 8. maja ob 9.15. Lepo vabljeni!
VABILO K MOLITVI
• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.
• MOLITVE ZA VOLITVE: Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več
• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV
Dobri Bog, oče vseh ljudi,
v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.
Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.
Jezus, Božji Sin!
Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.
Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO
1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.
2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.
3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:
KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:
VELIKONOČNO VOŠČILO SLOVENSKIH ŠKOFOV
Vera v vstajenje in večno življenje, ki jo krepi velikonočno upanje, temelji na zgodovinskem dejstvu Kristusovega trpljenja in vstajenja od mrtvih. Gotovost, da bomo deležni neminljivega življenja, ne izhaja iz človeškega dognanja, temveč iz Božje obljube. Smrt nima zadnje besede! To oznanilo je bistvo evangelijskega sporočila in temelj verovanja. Kakor je bil obujen Gospod Jezus, bomo obujeni tudi mi. Sveti Pavel opozori na nevarnost dvoma o tej resničnosti in poudari: »Če pa Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera.« In doda: »Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni« (1 Kor 15,14.19). Velikonočno jutro je glede prihodnosti človeštva prelomnica in začetek novega stanja. Jezus je vstal, da bi sam živel v nas in da bi v njem, to je z njegovo močjo in milostjo, bili že na tem svetu deležni Božjega življenja tudi mi. Slednje se bo v polnosti udejanjilo v večnosti. Ob zori velikonočnega jutra sta Peter in Janez našla grob prazen. Magdalena in druge žene so srečale vstalega Jezusa; ob lomljenju kruha sta ga spoznala tudi emavška učenca. Vstali Gospod se je zvečer prikazal tudi apostolom v zgornji izbi, nato pa še drugim učencem v Galileji.
Tudi mi smo ob premišljevanju evangeljskih poročil povabljeni, da Vstalega prepoznamo v konkretnih življenjskih okoliščinah, ga sprejmemo v svoja življenja kot sopotnika, ki ima z nami sočutje in nas vodi v polnost življenja. Škofje vabimo duhovnike, redovnice in redovnike ter vse kristjane, da ob spoznanju lastne krhkosti in ob spoprijemanju z rušenjem lažne gotovosti gradimo krščansko občestvo in svet na zanesljivem temelju upanja, ki je Vstali Kristus! Gospod je vstal in živi, živeli bomo tudi mi! Aleluja. Veselo veliko noč in naj bo Gospodov mir z Vami vsemi!
Msgr. dr. Andrej Saje, predsednik SŠK
PAPEŽ: NIČESAR SE NE NAUČIMO, ZALJUBLJENI SMO V VOJNE IN KAJNOVEGA DUHA
»Z obiskom sem bil zadovoljen, videl sem realnost Malte, videl sem navdušenje ljudi, tako na Gozu kot v malteški Valletti in drugih krajih. Presenečen sem bil nad velikim navdušenjem na ulicah,« je dejal papež Frančišek, odgovarjajoč na vprašanja novinarjev, ki so ga spremljali med potovanjem na Malto.
Migrante je treba vedno sprejeti
Izpostavil je problem migracije: »Problem migrantov je resen, saj so Grčija, Ciper, Malta, Italija, Španija najbližje Afriki in Bližnjemu vzhodu, tu pristanejo in sem prihajajo, migrante je treba vedno sprejeti! Težava je v tem, da mora vsaka vlada določiti, koliko jih lahko sprejme. Za to je potreben sporazum z evropskimi državami. Niso vse pripravljene sprejeti migrantov. Pozabljamo, da so Evropo ustvarili migranti. Tako pač je, vendar vsaj ne prelagajte vsega bremena na sosednje države, ki so tako radodarne, in Malta je ena od njih.«
Dodal je, da je med obiskom sprejemnega centra za migrante v Hal Faru slišal »grozne stvari«, o trpljenju in lagerjih, ki se nahajajo na libijski obali, kar je po papeževih besedah »kriminal«. »Zato verjamem, da je to problem, ki se dotakne src vseh. Tako kot Evropa velikodušno daje prostor Ukrajincem, ki trkajo na njena vrata, ga je treba dati tudi drugim, ki prihajajo po Sredozemskem morju. To je točka, s katero sem zaključil obisk in se me je zelo dotaknila, saj sem slišal pričevanja, trpljenja, ki so bolj ali manj podobna tistim, ki so zbrana v knjižici “Hermanito”, o kateri sem vam govoril. Ves križev pot teh ljudi. Eden mi je danes povedal, da je moral štiri krat plačati. Prosim vas, da o tem razmislite.«
Papež Frančišek je v nadaljevanju odgovoril na vprašanje o morebitnem potovanju v Kijev. Na novico o pretresljivih prizorih z ulic Buče, kraja blizu Kijeva, ki so včeraj pretresli svetovno javnost, je sveti oče dejal: »Hvala, da ste mi povedali za to novico, za katero še nisem vedel. Vojna je vedno krutost, je nečloveška stvar, ki gre proti človeškemu duhu, ne pravim krščanskemu, ampak človeškemu. To je duh Kajna, “kajnovski” duh.«
V zvezi z obiskom Kijeva je pritrdil, da je pripravljen iti: »Pripravljen sem storiti vse, kar je treba storiti. Sveti sedež, predvsem diplomacija, kardinal Parolin in monsinjor Gallagher, delajo vse, ampak zares vse – ni mogoče objaviti vsega, kar počnejo, zaradi previdnosti in zaupnosti, a smo na robu svojega dela. Med možnostmi je tudi potovanje. Možni sta dve potovanji: eno je predlagal poljski predsednik, naj se pošlje kardinala Krajewskega, da obišče Ukrajince, ki so jih sprejeli na Poljskem; dvakrat je že šel, pripeljal je dve reševalni vozili in ostal z njimi, vendar bo to storil še enkrat, pripravljen je to storiti. Drugo potovanje, za katero me je nekdo vprašal, več kot eden, sem iskreno povedal, da sem imel v mislih, da bi šel, da je moja razpoložljivost vedno na voljo, ne obstaja ne, sem pripravljen iti. Kaj mislimo o potovanju … vprašanje je bilo naslednje: “Slišali smo, da razmišljate o potovanju v Ukrajino.” Rekel sem, da je to na mizi, da je to eden od predlogov, vendar ne vem, ali ga bo mogoče izvesti, ali je to primerno in ali bi bilo to najbolje, ali je to primerno in moram to storiti … vse to je v zraku. Potem se je nekaj časa razmišljalo o srečanju s patriarhom Kirillom, na tem delamo; in razmišljamo o Bližnjem vzhodu. Stvari so zdaj takšne.«
Imamo shemo vojne, ne sheme miru
Papeža se je vprašalo, ali je od začetka vojne govoril s Putinom. »Stvari, ki sem jih povedal oblastem vsake strani, so javne. Nobena od stvari, ki sem jih povedal, ni moja zasebna. Ko sem se pogovarjal s patriarhom, je zatem dal lepo izjavo o tem, kar sva si povedala. S predsednikom Rusije sem se slišal konec leta, ko me je poklical, da bi mi voščil. Ukrajinskega predsednika sem slišal dvakrat. Potem sem prvi dan vojne pomislil, da bi moral iti na rusko veleposlaništvo in se pogovoriti z veleposlanikom, ki je predstavnik ljudstva, ter mu zastaviti vprašanja in povedati svoje vtise o zadevi. To so uradni stiki, ki sem jih imel. Za Rusijo sem to storil prek veleposlaništva. Slišal sem tudi višjega nadškofa v Kijevu, monsinjorja Ševčuka. Nato se mi vsake dva ali tri dni redno oglasi ena od vas, Elisabetta Piqué, ki je bila v Lvovu, zdaj pa je v Odesi. Pove mi, kako je s stvarmi. Govoril sem tudi z rektorjem semenišča. Toda kot sem rekel, sem v stiku tudi z enim od vas. Ob tem bi rad izrazil sožalje za vaše kolege, ki so padli. Ni pomembno, na kateri strani so. Toda vaše delo je za skupno dobro in ti so padli v službi za skupno dobro. Za informacije. Ne pozabimo jih. Bili so pogumni in molim zanje, da bo Gospod nagradil njihovo delo. To so stiki, ki smo jih imeli do zdaj.«
Na vprašanje, kaj bi povedal Putinu, če bi z njim lahko govoril, je Frančišek odvrnil, da so sporočila, ki jih je namenil vsem oblastem, bila javna. »Ne uporabljam dvojnega govora. Vedno delam enako,« je dejal in pripomnil, da v novinarjevem vprašanju vidi »tudi dvom o pravičnih in nepravičnih vojnah«. »Vsaka vojna se vedno rodi iz nepravičnosti. Ker obstaja shema vojne. Ni pa sheme miru. Na primer, naložbe za nakup orožja. Pravijo: Ampak potrebujemo jih, da se lahko branimo. To je shema vojne.« Kot je spomnil, so si po drugi svetovni vojni vsi oddahnili in govorili “nikoli več vojne”, ampak samo mir. Začel se je val dela za mir, tudi s pripravljenostjo, da se po Hirošimi in Nagasakiju več ne vlaga v jedrsko orožje.
Zaljubljeni smo v vojne, v Kajnovega duha
»Sedemdeset let pozneje smo vse to pozabili. Tako se uveljavlja shema vojne. Takrat je bilo pri delu Združenih narodov veliko upanja. Vendar se je shema vojne ponovno uveljavila. Ne moremo si zamisliti druge sheme, nismo več navajeni razmišljati v shemi miru. Bili so veliki ljudje, kot so Ghandi in drugi, ki sem jih omenil na koncu okrožnice Fratelli tutti, ki so stavili na shemo miru. Vendar smo trmasti kot človeštvo. Zaljubljeni smo v vojne, v Kajnovega duha. Ni naključje, da se na začetku Svetega pisma pojavi ta problem: “kajnovski” duh ubijanja namesto duha miru.«
Papež je dejal, da ko je leta 2014 obiskal Redipuglijo in videl imena fantov, je jokal. Leto ali dve pozneje je šel v Anzio in videl imena fantov, ki so tam padli. Vsi so bili mladi. In tam je jokal. »Na grobovih je treba jokati. Je ta stvar, ki jo spoštujem, ker gre za politični problem. Ko je bila spominska slovestost ob izkrcanju v Normandiji, so se ob tej priložnosti zbrali predsedniki vlad. Ne spomnim pa se, da bi kdo govoril o 30.000 mladih, ki so ostali na plažah. Mladost ni pomembna. To mi da misliti. Žalosten sem. Ne naučimo se. Naj se nas Gospod usmili, vseh nas. Vsi smo krivi!«
Andreja Červek – Vatikan
Vir: Vatikan News
br. Matej Štravs
Foto: Aleš Čerin (Pasijon 2019, Pasijon 2016, Andrej Saje), Luis Ángel Espinosa, Cathopic (papež Frančišek), Arvydas Baltinas, Unsplash (oljčna vejica)
Boštjan na Misijonu Radia Ognjišče: O molitvi in pomenu samote
Naš župljan – po poroki je župljan v Dravljah – Boštjan Čerin je imel na letošnjem misijonu Hodimo skupaj kratek misijonski nagovor. Na temo molitve in samote.
»Pred mesecem sem razmišljal o Jezusovem prihodu. Med drugim je na svet prišel tudi za to, da nam je dal zgled pravega življenja. Velik del Jezusovega življenja ostaja neznan. Znano pa nam je, kako je molil. Z vami želim podeliti nekaj poudarkov iz Jezusovega molitvenega življenja, ki so me nagovorili ob prebiranju Markovega evangelija,« mali misijonski nagovor letošnjega drugega misijonskega dne začenja Boštjan Čerin.
V prvem poglavju beremo, kako je Jezus molil navsezgodaj in v samoti. Molitev je bila izvir moči. V svojem življenju pogosto iščem čas za molitev. Čez dan je toliko obveznosti: kot učitelj od pred ure in vse do sedme šolske ure preživim na osnovni šoli, se vrnem domov k družini, pojem kosilo in se že odpravim na skavtsko načrtovanje, ki se zavleče do poznih ur. In naslednji dan naj vstanem navsezgodaj, ko je zunaj še tema in molim?
Težko. Pa vendar, a misliš, da je bil Jezusov »urnik« kaj bolj sproščen? Tudi on je bil učitelj od pred ure in do sedme ure zvečer in šel na apostolsko srečanje, ki se je zavleklo do poznih ur in je vstal navsezgodaj in molil na samotnem kraju.
Tudi v programu Exodus 90 opažam, da možje, ki čas molitve namenijo v jutranjih urah, lažje prisluhnejo Besedi in jo čez dan nosijo v srcu.
Če bi res vedeli, in ne le vedeli, ampak tudi verovali, kaj molitev je, ne bi bili kot apostoli, ki spijo ob trpečem Jezusu na vrtu, ampak bi tudi mi molili.
V šestem poglavju Markovega evangelija lahko tudi preberemo, kako Jezus pošlje dvanajstere oznanjati. In ko se apostoli vrnejo, poročajo o vsem, kar so storili.
Jezus jih presenetljivo ne pošlje spet oznanjati, ampak jim naroči: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Jezus torej apostolom pokaže, kako pomembno si je vzeti za odmik v samoto.
Jezus te pošilja oznanjat. Ja! Pošilja te oznanjat – biti apostol. Ampak pošilja te tudi na samoten kraj. Na samoten kraj, kjer se boš odpočil. Na samoten kraj, kjer boš lahko molil. Na samoten kraj, kjer boš zajemal moč za oznanjanje in delo.
In kaj je samota v mojem življenju?
Sem v samoti, ko ob meni nikogar ni, telefona pa ne ugasnem – kaj, če me kdo »rabi«?
Sem v samoti, ko ob meni nikogar ni, misli pa so še v službi ali pa že na jutrišnjem sestanku. Se odpravim na samoten kraj, čeprav sem oče?
Se morda danes bojimo samote? Se bojimo izklopiti telefon v času molitve? Se bojimo ustaviti tišino svojem srcu in prisluhniti Bogu? Se bojimo zakoncu prepustiti skrb za otroke?
Draga sestra, dragi brat vabim te, da greš na samoten kraj in tam moliš.
Poslušaj na podkastu
Misijonski podkast je na voljo v vseh pomembnejših podkast imenikih. Lahko ga najdete in se nanj naročite v Google Podkastih, na Apple Podcasts, na Spotify, na CastBox, ListenNotes in ostalih.
Vir: Spletna stran Radia Ognjišče
Foto: Izidor Šček
Spovedni dan v naši župniji: Pripravi se in pridi! (PODROBNA NAVODILA)
Dobro se pripravi in pridi k spovedi.
Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas. (1 Jn 1,8)
Spoved je priložnost, da prosiš Boga odpuščanja in prejmeš njegovo usmiljenje. Preden greš k spovedi, si vzemi nekaj časa, da se zbereš in premisliš o tem, kaj si drugim storil slabega in kaj lahko narediš, da bi bil boljši kristjan. Iskrena spoved je priložnost, da se prenovi tvoja duša in da se odpreš božji milosti.
Priprava
Pogoji za dobro opravljeno spoved
Priznanje grehov duhovniku je bistveni del zakramenta pokore: Pri spovedi navedemo vse smrtne grehe, ki se jih po skrbnem spraševanju svoje vesti zavemo, pa naj bodo še tako skrivni ali pa storjeni le zoper zadnji dve od desetih božjih zapovedi (9. Ne želi svojega bližnjega žene! 10. Ne želi svojega bližnjega blaga!). (KKC 1456)
Obred spovedi
Ko sem se pripravil na sveto spoved, stopim v spovednico in počakam, da duhovnik odpre okence.
Duhovnik me pozdravi: Hvaljen Jezus!
Odgovorim: Na vekomaj, amen.
Pokrižam se: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
Duhovnik moli: Bog, ki razsvetljuje človeška srca, naj ti pomaga, da boš prav spoznal/a svoje grehe in dosegel/la božje usmiljenje. Amen.
Zadnjikrat sem bil/a pri sveti spovedi pred …
Na kratko se predstavim: svoj stan (sem poročen/a, samski/a), družino (mati, oče, šolar, dijak, študent, babica, tast…)
Moji grehi so: …
Iskreno povem vse, kar vem, da ni bilo prav pred Bogom.
Nato zaključim z: Moj Jezus usmiljenje!
Duhovnik mi bo skušal dati kakšen nasvet in povedal, kaj naj storim za pokoro.
Potem zmolim kesanje: Moj Bog žal mi je, da sem grešil/a in žalil/a tebe, ki si moj najboljši Oče. Trdno sklenem, da se bom poboljšal/a, pomagaj mi s svojo milostjo. Amen.
Duhovnik mi bo sedaj dal odvezo: …in jaz te odvežem tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Odgovorim: Amen.
Duhovnik: ZAHVALJUJMO SE GOSPODU KER JE DOBER.
Odgovorim: VEKOMAJ TRAJA NJEGOVA DOBROTA.
Duhovnik: Bog ti je odpustil grehe. Pojdi v miru.
Odgovorim: Bogu hvala!
Zapustim spovednico, opravim pokoro, prejemam obhajilo in se z veseljem trudim, da bi bil boljši kot doslej.
Spovedni dan v naši župniji
Kdaj: v petek, 8. aprila; Štepanja vas: ves dan od 8.00 do 19.30 (razen od 12.00 do 13.00); Bizovik: od 16.00 do 18.00
Kdaj kdo od bratov spoveduje:
V času spovedovanja bo v cerkvi izpostavljeno Najsvetejše. Vabljeni k molitvi, ki jo bomo namenili za mir v Ukrajini.
Foto: Cottonbro, Pexels; davideucaristia, Pixbay
OZNANILA 5. POSTNA NEDELJA (3. 4. 2022)
VABILO K MOLITVI
• MOLITEV ZA MIR OB PONEDELJKIH: V naši župniji imamo molitveno uro za mir vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi.
• CELODNEVNA MOLITEV ZA MIR V PETEK 8. APRILA: Ta dan bo spovedni dan in bo od 8.30 do 19.00 ves čas izpostavljeno Najsvetejše. To molitev bomo namenil za mir v Ukrajini. Lepo vabljeni.
• MOLITVE ZA VOLITVE: Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več
• MOLITEV ZA DOMOVINO OB IZBIRI NJENIH VODITELJEV
Dobri Bog, oče vseh ljudi,
v času velike stiske v naši domovini in po svetu izbiramo
može in žene, ki bodo nosili bremena odgovornosti
pri delu za pravičnost, varnost in mir med nami in v svetu.
Zahtevno pot bomo zmogli v sodelovanju in z močjo tvojega Duha.
On nas utrjuje v tvoji ljubezni in skrbi za vse ljudi.
Naj omehča naša srca, da bomo premagovali prepire in razdore ter spoštovali tvojo podobo v vsakem človeku.
Jezus, Božji Sin!
Ti si se na križu daroval za vsakega izmed nas,
da nas vse osvobodiš spon in grehov ter nam podariš zgled svoje darujoče ljubezni.
Podari izvoljenim pogum, moč, poštenost in nesebičnost pri delu za blagor domovine.
Usliši, dobri Oče, priprošnje Marije Pomočnice,
naše tolažnice, ter vseh naših zavetnikov!
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
VABIMO VAS
• Naš božji grob je v postnem času odprt ob nedeljah. Obiščite ga.
• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:
– v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
– v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
– veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.
Postni govornik bo Marko Čižman, župnik v Podutiku Foto: Pridi.com
• POSTNI GOVORI: Ob 60-letnici župnije bomo imeli vse postne nedelje pri mašah ob 19.00 zvečer postne govore. Pol ure pred mašo bo križev pot.
• SESTANEK sodelavcev Karitas bo ta torek, 6. aprila, ob 17.30 v prostorih Karitas. Vsi sodelavci župnijske karitas lepo vabljeni.
• SREČANJE za bralce Božje Besede bo to sredo 6. aprila ob 20. uri v prvi učilnici v prvem nadstropju v župnijskem domu. Na srečanju se bomo dogovorili za branje pri bogoslužju na cvetno nedeljo in v velikem tednu. Lepo vabljeni vsi bralci in bralke. Še posebej vabimo tudi nove bralce.
• SPOKORNO BOGOSLUŽJE kot priprava na velikonočno spoved bo ta četrtek, 7. aprila, ob 18.30, maša pa ob 19.00.
• SPOVEDNI DAN v naši župnijski cerkvi v petek, 8. aprila, bo ves dan od 8.00 do 19.30 (razen od 12 do 13h); v Bizoviku od 16.00 do 18.00. Kdaj kdo od bratov spoveduje: br. Luka Modic od 7.30 do 9.00, br Jurij Slamnik od 9.00 do 10.00, 15.00 do 16.00 in od 18.00 do 19.30, br. Klemen Verdev od 10.00 do 11.00 in od 14.00 do 15.00, br. Primož Kovač od 11.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, br. Matej Štravs od 13.00 do 14.00 in v Bizoviku od 16.00 do 18.00. V času spovedovanja bo v cerkvi izpostavljeno Najsvetejše. Vabljeni, k molitvi, ki jo bomo namenili za mir v Ukrajini. Lepo vabljeni.
• CVETNA NEDELJA: Prihodnjo nedeljo, 10. aprila, je cvetna nedelja, zato bomo pri vseh svetih mašah blagoslovili butare in zelenje. Oljčne vejice bodo na razpolago v obeh cerkvah še na cvetno nedeljo. Darovi, ki se bodo zbrali v nabiralniku pri oljkah, bodo namenjeni za obnovo cerkva v slovenski Istri.
• PASIJON: Tudi letos bodo mladi v naši župniji pripravili pasijon – dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja. Pasijon bo na cvetno nedeljo, 10. 4. po maši, ki je ob 19. uri in na veliki torek 12. 4. po maši ob 19. uri. Vabimo vas, da za mlade, ki pripravljajo pasijon molite in da si pasijon ogledate.
• OBISK BOLNIKOV PO DOMOVIH bo v ponedeljek po cvetni nedelji, 11. aprila. Če veste za kakšnega starejšega in bolnega, ki bi si želel obiska duhovnika pred prazniki, nam to sporočite.
17. RADIJSKI MISIJON NA RADIU OGNJIŠČE – HODIMO SKUPAJ OD NEDELJE 3. APRILA DO SOBOTE 9. APRILA
• Radijski misijon bo od 3. do 9. aprila 2022. S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bodo sodelovali: nadškof Alojzij Cvikl, s. Rebeka Kenda, škof Andrej Saje, br. Miran Špelič, Tomaž Kete, Slavko Rebec in škof Maksimilijan Matjaž.
• V kratkih govorih, svetovalnici in pogovorih bodo sodelovali še drugi duhovniki, redovniki, redovnice in laiki.
• Vsak dan bosta misijonska govora ob 10.15 in 17.00. Ponovitev bo vsak večer med 22. in 24. uro.
• Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu na spletni strani Radia Ognjišče.
• V času misijona bo od ponedeljka do sobote sveta maša ob 19.00. Vsak večer ob 20.00 bo pogovorni večer, v katerem bodo lahko sodelovali poslušalci.
• V času radijskega misijona je petek, 8. aprila, načrtovan kot SPOVEDNI DAN. Spovedni dan bo potekal tudi v naši župniji od 7.30 do 19.30.
Več o misijonu
ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO
1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.
2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.
3. MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:
KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:
SVETI OČE FRANČIŠEK: NAJ UMOLKNE OROŽJE, RESNO SI PRIZADEVAJMO ZA MIR! (27. 3. 2022)
Papež Frančišek je po molitvi in blagoslovu ponovno naslovil poziv po prenehanju vojne v Ukrajini: »Dovolj je, naj se ustavi, naj umolkne orožje, resno si prizadevajmo za mir!«
Dragi bratje in sestre! Več kot mesec dni je minilo od začetka invazije na Ukrajino, od začetka te krute in nesmiselne vojne, ki kot vsaka vojna predstavlja poraz za vse, za vse nas. Treba je zavrniti vojno, ta kraj smrti, kjer očetje in matere pokopavajo svoje otroke, kjer ljudje ubijajo svoje brate, ne da bi jih sploh videli, kjer močni odločajo in revni umirajo.
Vojna ne uničuje le sedanjosti, ampak tudi prihodnost družbe. Prebral sem, da je bil vsak drugi otrok razseljen iz države od začetka napada na Ukrajino. To pomeni uničiti prihodnost, povzročiti dramatične travme v najmanjših in najbolj nedolžnih med nami. Poglejte to zverinskost vojne, to barbarsko in bogoskrunsko dejanje!
Vojna ne more biti nekaj neizogibnega. Na vojno se ne smemo navaditi! Namesto tega moramo današnje ogorčenje spremeniti v jutrišnje prizadevanje. Ker, če bomo iz tega dogodka izšli kot smo bili prej, bomo na nek način vsi krivi. Človeštvo, soočeno z nevarnostjo samouničenja, razume, da je prišel čas, da vojno odpravimo, da jo izbrišemo iz človeške zgodovine, preden je ona tista, ki človeka izbriše iz zgodovine.
Prosim za vsakega političnega voditelja, da o tem razmisli, da si začne za to prizadevati! In da bi ob pogledu na mučeno Ukrajino razumeli, da se vsak dan vojne razmere za vse poslabšajo. Zato ponovno pozivam: dovolj je, naj se ustavi, naj umolkne orožje, resno si prizadevajmo za mir! Ponovno molimo, ne da bi se utrudili, h Kraljici miru, ki smo ji posvetili človeštvo, predvsem Rusijo in Ukrajino, ob veliki in intenzivni udeležbi, za kar se vam vsem zahvaljujem. Molimo skupaj. Zdrava Marija…
Vir: Spletna stran Katoliške Cerkve v Sloveniji
br. Matej Štravs
Foto: Ri_Ya Pixbay (otrok v vojni), Pridi.com (Marko Čižman), Aleš Čerin (Pasijon 2019-Križani, Sveti Jakob)