ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT.
• Vsi verniki starejši od 15 let morajo za bogoslužje in za srečanja skupin izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).
• Obvezna je uporaba zaščitnih mask znotraj cerkva, zunaj je obvezna zgolj če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra medsebojne razdalje.
Urnik svetih maš je na tej povezavi.
IZ NAŠE ŽUPNIJE
ZAHVALA: Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali v župniji za Božič in za praznik sv. Štefana.
• VEROUK: Z veroukom bomo začeli v ponedeljek 10. januarja.
• GOSPODOVO RAZGLAŠENJE: To sredo je tretji sveti večer, zato blagoslovimo in pokropimo domove. Obred blagoslova doma V četrtek na praznik Svetih treh kraljev bo maša ob 8. in 19. uri, v Bizoviku ob 18. uri.
• TRIKRALJEVSKA AKCIJA: Nabirka na praznik Svetih treh kraljev bo za trikraljevsko misijonsko akcijo, za projekte slovenskih misijonarjev. Bog povrni.
Zadaj v cerkvi lahko dobite tudi zgibanko za trikraljevsko akcijo in nalepko za na vrata. Te zgibanke in nalepke so v tem tednu po domovih razdelili mladi z župnije. Darove v ta namen lahko daste tudi zadaj v nabiralnik ali jih sami nakažete na misijonsko pisarno.
VABIMO VAS
JASLICE V BIZOVIKU: Tudi letos so v Bizoviku narejene jaslice zunaj cerkve, ki jih je naredil Milan Boštele. Lepo vabljeni, da si jih ogledate.
• VABIMO VAS NA OGLED MISIJONSKE RAZSTAVE: Na razstavi je predstavljenih čez 600 slovenskih misijonarjev in misijonark. Razstava bo odprta še prihodnjo nedeljo 10. 1. po svetih mašah (ob 8.00, 9.15, 10.30, 11.30 in ob 19.00)
Razstavo so pripravili sodelavci misijonskega središča in je bila že predstavljena po različnih krajih po Sloveniji.
Razstava obsega kronologijo vseh dosedanjih slovenskih misijonarjev do današnjega dne, začenši z blaženim Odorikom iz Pordenona, ki je v misijone odšel daljnega leta 1318; na svojem 12-letnem potovanju preko Bližnjega in Srednjega vzhoda, Indije in Indonezije je prišel vse do Kitajske in Pekinga, kjer je ostal tri leta, na svoji misijonski poti je krstil več kot 20.000 ljudi. Odorika poznavalci uvrščajo ob bok Marcu Polu, Giovanniju de Marignolliju in Ibn Batuti – največjim svetovnim popotnikom tistega časa.
Poleg predstavitvenih plakatov o misijonarski dejavnosti skozi zgodovino razstava obsega tudi vitrine s številnimi zanimivimi eksponati, ki so jih misijonarji prinesli iz različnih dežel po celem svetu.
• VIDEO POSNETEK POGOVORNO-GLASBENEGA VEČERA NA ZOOMU S TADEJEM VINDIŠEM, pevcem skupine Svetnik, ki je bil s v četrtek, 9. decembra ob 20:30. Tema večera je bila: Iskanje in vztrajanje v veri. Njegova pot. Povezava do videa
PAPEŽ FRANČIŠEK: POSLANICA ZA SVETOVNI DAN MIRU 1. 2. 2021: DALOG MED GENERACIJAMI, IZOBRAZBA IN DELO: SREDSTVO ZA GRADITEV MIRU.
»Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir« (Iz 52,7).
Besede preroka Izaija so tolažilne, vzdih olajšanja ljudstva v izgnanstvu, izčrpanega od surovosti in nasilja, izpostavljenega sramoti in smrti. Prerok se je o njem spraševal: »Zakaj, Izrael, zakaj si v deželi sovražnikov, zakaj si se postaral v tujini? Zakaj si se onečistil z mrliči, zakaj si prištet med tiste, ki so v podzemlju?« (3,10-11). Za te ljudi je prihod glasnika, ki oznanja mir, pomenilo upanje na ponovno rojstvo iz ruševin zgodovine, začetek svetle prihodnosti.
Pot miru, ki jo je sv. Pavel VI. poimenoval z novim imenom celostnega razvoja[1], žal še danes ostaja deleč od resničnega življenja številnih moških in žensk in potemtakem človeške družine, ki je danes popolnoma povezana. Kljub številnim naporom za konstruktiven dialog med narodi se krepi oglušujoči hrup vojn in spopadov, medtem ko napredujejo bolezni, ki imajo pandemične razsežnosti, slabšajo se učinki podnebnih sprememb in propadanja okolja, poslabšuje se drama lakote in žeje, in še naprej prevladuje gospodarski model, ki bolj temelji na individualizmu kot na solidarni podelitvi. Kot v času starodavnih prerokov se tudi danes krik ubogih in zemlje[2] dviga in roti za pravičnost in mir.
V vsaki dobi je mir istočasno dar od zgoraj in sad skupnega prizadevanja. Obstaja namreč neka »arhitektura« miru, kjer posegajo različne družbene ustanove, in je neka »obrt« miru, ki vključuje vsakega izmed nas osebno.[3] Vsi lahko sodelujejo pri graditvi bolj mirnega miru: začenši z lastnim srcem in odnosi v družini, v družbi in z okoljem, pa vse do odnosov med ljudmi in med državami.
Tukaj bi rad predlagal tri poti za graditev trajnega miru. Najprej dialog med generacijami kot temelj za uresničevanje skupnih projektov. Drugič, izobraževanje kot dejavnik svobode, odgovornosti in razvoja. Končno, delo za polno uresničevanje človekovega dostojanstva. To so trije nujni elementi za »sklenitev družbenega dogovora«,[4] brez katerega se vsak mirovni projekt izkaže kot nedosleden.
Dialog med generacijami za izgradnjo miru
V svetu, ki je še vedno v primežu pandemije, ki je povzročila preveč problemov, »nekateri skušajo stvarnosti ubežati, zato se zatekajo v zasebne svetove. Drugi se z njo soočijo z uničevalno silo, a med ‘samoljubno ravnodušnostjo in žolčnim ugovorom je vedno možna rešitev: dialog. Dialog med rodovi.«[5]
Čeprav nobenega iskrenega dialoga ni brez prave in pozitivne dialektike, vedno zahteva osnovno zaupanje med sogovorniki. Ponovno si moramo pridobiti to medsebojno zaupanje! Trenutna zdravstvena kriza je pri vseh okrepila občutek osamljenosti in zapiranja vase. Osamljenosti starejših se je v mladih pridružil občutek nemoči in pomanjkanja skupne zamisli glede prihodnosti. Ta kriza je vsekakor boleča. V njej pa se lahko izrazi tudi tisto najboljše v ljudeh. Ravno med pandemijo smo namreč po vseh koncih sveta naleteli na velikodušna pričevanja sočutja, medsebojne podelitve in solidarnosti.
Dialog pomeni poslušati drug drugega, razpravljati, se dogovarjati in hoditi skupaj. Pospeševanje vsega tega med generacijami pomeni krčiti trdo in nerodovitno zemljo spopada in odmeta, da bi na njej gojili semena trajnega in skupnega miru.
Medtem ko sta tehnološki in gospodarski razvoj pogosto delila generacije, pa sedanje krize razkrivajo nujnost njihovega zavezništva. Po eni strani mladi potrebujejo bivanjsko, modrostno in duhovno izkušnjo starejših, po drugi strani starejši potrebujejo podporo, naklonjenost, ustvarjalnost in dinamičnost mladih.
Veliki družbeni izzivi in mirovni procesi ne morejo brez dialoga med varuhi spomina – starejšimi – in tistimi, ki nadaljujejo zgodovino – mladimi; pa tudi ne brez pripravljenosti vsakega, da naredi prostor drugemu, da se ne poteguje, da bi zasedel celotno prizorišče z iskanjem svojih neposrednih koristi, kot bi ne bilo preteklosti in prihodnosti. Svetovna kriza, ki jo doživljamo, nam v srečanju in dialogu med generacijami kaže gonilno silo zdrave politike, ki se ne zadovolji z upravljanjem obstoječega »s krpanjem ali s hitrimi, priložnostnimi rešitvami«,[6] ampak se ponuja kot vzvišena oblika ljubezni do drugega[7], v iskanju skupnih in trajnostnih projektov.
Če bomo v težavah znali uresničevati ta medgeneracijski dialog, »bomo lahko dobro ukoreninjeni v sedanjosti in bomo od tod obiskovali preteklost in prihodnost: preteklost zato, da se bomo iz zgodovine učili in da bomo zdravili rane, ki nas včasih določajo; prihodnost pa zato, da bomo hranili navdušenje, omogočali rojevanje sanj, prebujanje prerokb in razcvetanje upanja. Tako – združeni – se bomo lahko učili drug od drugega.«[8] Kako bi drevesa brez korenin mogla rasti in obroditi sadove?
Pomislimo samo na temo o skrbi za naš skupni dom. Okolje samo je namreč »posojilo, ki ga vsak rod prejme, da bi ga posredoval prihodnjim rodovom.«[9] Zato je treba ceniti in opogumljati številne mlade, ki si prizadevajo za pravičnejši svet, ki bo pozoren na varovanje stvarstva, ki je zaupano naši skrbi. To počnejo z zaskrbljenostjo in navdušenjem, predvsem pa s čutom odgovornosti pred nujno spremembo obnašanja,[10] ki nam jo nalagajo težave, ki so se pokazale iz sedanje etične in družbeno-okoljske krize.[11]
Po drugi strani pa priložnost za skupno graditev poti miru ne more zanemariti izobraževanja in dela, ki sta privilegirana kraja in konteksta medgeneracijskega dialoga. Izobrazba preskrbi slovnico dialoga med generacijami, v izkušnji dela pa moški in ženske različnih generacij skupaj sodelujejo, izmenjajo spoznanja, izkušnje in veščine zaradi skupnega dobrega.
Izobraževanje in vzgoja kot motor miru
V zadnjih letih se je na svetovni ravni občutno zmanjšal proračun za izobraževanje in vzgojo, ki prej veljata za izdatek kot za naložbo. Vendar sta glavna prinašalca celostnega človeškega razvoja: človeka naredita svobodnejšega in odgovornejšega in sta nujna za obrambo in spodbujanje miru. Z drugimi besedami sta izobraževanje in vzgoja temelj povezane civilne družbe, ki sta sposobna rojevati upanje, bogastvo in napredek.
Po drugi strani pa so se vojaški izdatki povečali in presegli raven, ki je bila zabeležena ob koncu »hladne vojne« in zdi se, da jim je namenjeno, da bodo pretirano naraščali.[12]
Zato je primerno in nujno, da tisti, ki imajo vladno odgovornost, oblikujejo gospodarske politike, ki predvidevajo obrat odnosa med javnimi investicijami v izobraževanje, in sklade, ki so namenjeni oboroževanju. Po drugi strani pa prizadevanje za stvaren proces mednarodne razorožitve lahko prinese velike koristi razvoju ljudstev in narodov, ko sprosti finančne vire, ki se lahko veliko bolj ustrezno porabijo za zdravje, šolo, infrastrukturo, skrb za teritorij in tako dalje.
Želim si, da bo vlaganje v izobraževanje spremljala trdnejše prizadevanje za pospeševanje kulture skrbi za.[13] Spričo družbenih prelomov in nedejavnostjo ustanov lahko postane skupni jezik, ki podira ovire in gradi mostove. »Država napreduje, ko se ljudje o svojem različnem kulturnem bogastvu med seboj ustvarjalno pogovarjajo: o ljudski kulturi, univerzitetni kulturi, mladinski kulturi, tehnološki kulturi, ekonomski kulturi in kulturi družine, o kulturi v sredstvih obveščanja.« [14] Zato je treba oblikovati nov kulturni vzorec, po katerem »bo globalni vzgojni sporazum za mlade rodove in z njimi, ki obvezuje družine, skupnosti, šole in univerze, ustanove, verstva, vladarje, celotno človeštvo pri oblikovanju zrelih osebnosti.«[15] Sporazum, ki spodbuja izobraževanje za celostno ekologijo v sladu s kulturnim modelom miru, razvoja in trajnosti, ki je osredotočen na bratstvo in na zavezo med človekom in okoljem.[16]
Vlaganje v izobraževanje mladih rodov je glavna cesta, ki preko posebne priprave vodi k dobičkonosnemu zasedanju pravih mest v svetu dela.[17]
Spodbujanje in zagotavljanje dela gradi mir
Delo je nepogrešljiv dejavnik pri graditvi in ohranjanju miru. Je izraz samega sebe in svojih darov, pa tudi prizadevanje, napor, sodelovanje z drugimi, saj vedno delamo z nekom ali za nekoga. S tega izrazito družbenega vidika je delo prostor, kjer se učimo dajati svoj prispevek za svet, ki bo bolj primeren za življenje in lepši.
Pandemija covid-19 je v svetu poslabšala položaj dela, ki je že bil pred številnimi izzivi. Milijoni gospodarskih in proizvodnih dejavnosti so propadli; začasni delavci so vedno bolj ranljivi; mnogi izmed tistih, ki opravljajo bistvene storitve, so še bolj skriti javni zavesti in politiki; izobraževanje na daljavo je v številnih primerih povzročilo nazadovanje pri učenju in pri šolskih programih. Poleg tega se mladi, ki se pojavijo na trgu dela, in odrasli, ko so ostali brezposelni, danes soočajo z dramatičnimi obeti.
Posebno uničujoč je bil vpliv krize na neformalno gospodarstvo, ki pogosto vključuje delavce migrante. Državni zakoni mnogih med njimi ne priznavajo, kot bi jih ne bilo; živijo v zelo negotovih pogojih zase in za svoje družine, izpostavljeni različnim oblikam suženjstva in brez socialnega sistema, ki bi jih ščitil. Poleg tega le ena tretjina svetovnega prebivalstva v delovni starosti trenutno uživa sistem socialne zaščite, ali pa ga lahko izkorišča le v omejenih oblikah. V številnih državah naraščata nasilje in organiziran kriminal, ki dušita svobodo in dostojanstvo ljudi, ko zastrupljata gospodarstvo in preprečujeta, da bi se razvijalo skupno dobro. Odgovor na te razmere lahko da samo širitev možnosti za dostojno delo.
Delo je namreč osnova, na kateri se gradi pravičnost in solidarnost v vsaki skupnosti. Zato si ne »smemo prizadevati za to, kako bi človeško delo vedno bolj nadomeščali s tehnološkim napredkom. S takšnim početjem bi človeštvo škodovalo samemu sebi. Delo je potreba, je del človekovega smisla na tem svetu, je pot dozorevanja, razvoja in osebne uresničitve.«[18] Združiti moramo zamisli in napore, da bi ustvarili pogoje in iznašli rešitve, da bo imel vsak človek v delovni dobi možnost s svojim delom prispevati k življenju družine in družbe.
Bolj kot kdajkoli prej je potrebno v svetu spodbujati primerne in dostojanstvene pogoje, usmerjene k skupnemu dobremu in k ohranjevanju stvarstva. Zagotoviti in podpirati je treba svobodo podjetniške pobude, istočasno pa pospeševati rast prenovljene družbene odgovornosti, da dobiček ne bo edino vodilno merilo.
S tega vidika je treba spodbujati, sprejemati in podpirati pobude, ki na vseh ravneh pozivajo k spoštovanju temeljnih pravic delavk in delavcev, ko v tem smislu ne ozaveščajo samo ustanov, ampak tudi potrošnike, civilno družbo in podjetniške ustanove. Bolj ko se te zavedajo svoje socialne vloge, bolj postajajo kraji, kjer se uveljavlja človekovo dostojanstvo in tako tudi one sodelujejo pri izgradnji miru. V zvezi s tem je politika poklicana, da igra aktivno vlogo in pospešuje pravično ravnotežje med gospodarsko svobodo in socialno pravičnostjo. Vsi, ki delajo na tem področju, začenši s katoliškimi delavci in podjetniki, lahko dobijo zanesljive smernice v družbenem nauku Cerkve.
Dragi bratje in sestre! Ko skušamo združiti napore za izhod iz pandemije, bi se rad ponovno zahvalil vsem, ki so si in se še vedno velikodušno in odgovorno prizadevajo, da bi zagotovili izobraževanje, varnost in zaščito pravic, da bi zagotovili zdravstveno oskrbo, da bi olajšali srečanje med družinskimi člani in bolnimi, da bi zagotovili ekonomsko podporo revežem ali brezposelnim. Zagotavljam tudi svoj molitveni spomin vsem žrtvam in njihovim družinam.
Vladajoče in tiste, ki imajo politične in socialne odgovornosti, pastirje in animatorje cerkvenih skupnosti, kakor tudi vse moške in ženske dobre volje, pozivam, da skupaj hodimo po teh treh poteh: dialoga med generacijami, izobraževanja in dela. Pogumno in ustvarjalno. Naj bo vedno več tistih, ki brez hrupa, ponižno in vztrajno iz dneva v dan postajajo tvorci miru. In naj jih vedno prehiteva in spremlja blagoslov Boga miru!
Vatikan, 8. december 2021
br. Matej Štravs
Foto: Aleš Čerin (znamenje Gorje pri Bledu), br. Matej Štravs (jaslice Štepanja vas in jaslice Bizovik), br. Luka Modic (razstava)
5. VELIKONOČNA NEDELJA – (18. 5. 2025)17.05.2025
VABLJENI, DA PRIJAVITE SVOJE OTROKE NA ORATORIJ, KI BO OD 30. JUNIJA DO 4. JULIJA10.05.2025
4. VELIKONOČNA NEDELJA – (11. 5. 2025)10.05.2025
Novi papež je Robert Prevost iz Chicaga, ki si je nadel imel Leon XIV.08.05.2025
UMRL JE PAPEŽ FRANČIŠEK – POGREBNA SLOVESNOST JE BILA V SOBOTO 26. 4. OB 10. URI V VATIKANU.24.04.2025
Intervju z našo župljanko Anjo Vidmar Miletić na Aleteii. Pri nas je bila krščena na veliko soboto.19.04.2025
VABLJENI NA PASIJON V CERKVI SV. ŠTEFANA, NA CVETNO NEDELJO PO VEČERNI MAŠI IN NA VELIKI PONEDELJEK PO VEČERN MAŠI05.04.2025
Pobuda iz Bizovika: S pevci vokalne skupine Krila so organizirali božično podoknico v Kliničnem centru
Iz Bizovika je prišla še ena vzpodbuda. Za božične praznike so skupaj s pevci vokalne skupine Krila organizirali božično podoknico v ljubljanskem Kliničnem centru.
Vokalna skupina, pod vodstvom g. Mojce Lorber, je pripravila veselo presenečenje na treh koncih bolnice, prav na božični dan, 25.12., zvečer. Z nekaj božičnimi pesmimi so najprej razveselili zdravstveno osebje pred stavbo Infekcijske klinike, kjer so najtežji Covidni bolniki. Pevke in pevci z svečkami v rokah, lepo zapete pesmi so privabile na okna in balkone ljudi, ki so tisti praznični dan skrbeli za bolnike. Aplavz je bila tiha nagrada vokalni skupini. Prav gotovo so pesem slišali tudi bolniki.
Sveta noč zapeta pod razsvetljenimi okni klinike ni bila za prisotne nikoli tako doživeta, kot tisti večer. Za okni bolniki, ki se borijo za življenje. In poleg ljudje, ki se neprecenljivo žrtvujejo za pomoč v tej borbi.
Skupina Krila, s svojo energijo in res polnim veseljem do petja, kar ni hotela končati svojega plemenitega poslanstva. Zapeli so še na dvorišču med UKC-jem in Pediatrično kliniko, ter v avli.
Namen je bil dvojni. Zahvala zdravstvenim delavcem za njihovo delo in vzpodbuda bolnikom, za uspešno ozdravitev. In to na praznik, ki govori o Ljubezni, ki prihaja in je osnovno sporočilo človeštvu. Samo Ljubezen lahko razume, odpušča, daje, zbližuje… Ne pesti in sikajoče besede, ampak odprte dlani in božajoče besede lahko naredijo svet lepši.
Besedilo: Peter Bergant
Foto: Matic
Pastirsko pismo nadškofa msgr. Stanislava Zoreta za novo leto 2022 (VIDEO)
V pisni obliki
Dragi duhovniki, redovniki in redovnice, dragi bratje in sestre.
Za seboj puščamo leto, v katerem je bilo težko načrtovati. Ko smo načrtovali pastoralno dogajanje v naših župnijah, v dekanijah in tudi v škofiji, smo vedno znova dodali vprašaj – če bodo razmere dovoljevale. Včasih smo to misel izrazili zgolj v sebi, večkrat smo jo zapisali na konec naših načrtov.
Res se je potem pokazalo, da smo nekatere stvari lahko izvedli, druge smo morali prirediti glede na ukrepe, spet druge smo morali preložiti na drug čas.
Sem pa vesel, da v tem času nismo obstali pred težavami in ovirami, da se nismo prepustili črnoglednosti, ampak smo priznali težavo, potem pa poiskali možnosti, ki so se nam kljub temu ponujale. In tega je bilo zelo veliko. Župnijska občestva so v tem času zaživela na drugačen način. Veliko so k temu pripomogli tisti, ki so pokazali svoje znanje s področja novih medijev. S pomočjo le-teh in pripravljenostjo duhovnikov ter drugih župnijskih sodelavcev je posebno oznanjevalno poslanstvo Cerkve dobilo nove razsežnosti.
V evangeliju smo slišali: »In Beseda je meso postala in med nami prebivala. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice«. Gospod vstopa v našo človeško resničnost in živi z nami. To je vsebina božiča. To doživljamo pri vsaki sveti maši. Jezus – Beseda prihaja v svojo lastnino. Tistim, ki jo sprejemate, daje moč, da postanete Božji otroci. On je naš Oče tudi v preizkušnjah.
Ta čas je bil tudi preizkus naše medsebojne solidarnosti. Kakšnih podvigov so se v tem času lotili sodelavci in prostovoljci Karitas. Tudi ti so pod vodstvom Svetega Duha odkrivali nove poti, kako priti do pomoči potrebnih, da ne bi nihče pogrešal tega, kar potrebuje za življenje.
Nekaj podobnega je bilo tudi na področju podeljevanja zakramentov. Seveda smo bili daleč od tega, česar smo bili navajeni. Z vsakim novim tednom pa smo se učili in prilagajali tudi podeljevanje zakramentov. Za nami je torej leto, v katerem smo v poslušnosti Svetemu Duhu odkrivali nove načine verskega življenja naših družin in naših župnij. Bogu hvala in tudi vsem vam hvala za to.
Vendar smo v tem letu spoznali še nekaj manj pozitivnega. Med nami se je začel proces delitve. Začelo se je z nezaupanjem, ki smo mu dovolili vstopiti v naše misli in v naše odnose. Zaprli smo se v svoj »mehurček«, v družbo enako mislečih in enako čutečih, in začeli načelno odklanjati vsa drugačna mnenja. Nekateri so zdvomili tudi nad papežem Frančiškom in Kongregacijo za nauk vere. Začeli smo izključevati drug drugega – bolj na ravni srca kot drugače.
Kaj bomo storili v letu, ki ga začenjamo? Bomo poglabljali jarke med nami, bomo dvigali nasipe, bomo večali razdalje?
Odgovor na ta vprašanja je lahko tudi vztrajanje na sinodalni poti, ki smo jo na povabilo papeža Frančiška po vseh škofijah sveta začeli obhajati meseca oktobra in bo v tem okviru potekala do velikega šmarna letos. Na ravni škofije poteka usposabljanje ljudi, ki bodo izvajali sinodalna srečanja po posameznih župnijskih občestvih, skupnostih, skupinah … Sadovi teh srečanj bodo potem povzeti v skupno poročilo, ki ga bomo preko Slovenske škofovske konference poslali Generalnemu tajništvu Škofovske sinode.
Pomembnejši od tega pa je osebni odnos in osebni pristop vsakega izmed nas, vsakega duhovnika, vsakega redovnika in redovnice, vsakega očeta in mame, čisto vsakega kristjana. Papež nas je v nagovoru ob začetku sinode povabil k trem korakom: srečanje, poslušanje, razločevanje; »da si vzamemo čas za srečanje z Gospodom in s spodbujanjem srečanja med nami. Čas, v katerem je prostor za molitev, češčenje – to je molitev, ki jo mi zelo opuščamo –, dati prostor češčenju za to, kar hoče Duh reči Cerkvi.«
Prav zaradi prej omenjenih vedno večjih razdalj med nami – tudi znotraj družin in celo znotraj župnij – vas v duhu sinodalne poti, sinoda pa pomeni hoditi skupaj, vabim, da začnemo moliti drug za drugega. V berilu apostol Pavel daje zgled, ko pravi: »Zato se ne neham zahvaljevati za vas in se vas spominjati v svojih molitvah«, da bi prejeli Duha modrosti in razodetja. Jutri še ne bomo zgladili vseh razlik, a če bomo začeli moliti drug za drugega z vso preprostostjo srca, ki Bogu ne bo pripovedovalo, kaj naj stori s tem ali onim človekom, ampak bo tega človeka preprosto položilo pred Boga, bomo v Njem, ki je Oče nas vseh, tudi mi začeli postajati bratje in sestre med seboj. Prosim vas torej, da vsak vsak dan zmoli en očenaš prav s tem namenom, da bi po tej molitvi k skupnemu Očetu začeli postajati bratje in sestre med seboj.
Če nam bo to uspelo, potem se za druge korake sinodalne poti ne bojim.
Dragi bratje in sestre, naj vam ob začetku tega leta zaželim veliko Božjega blagoslova. Bog naj blagoslavlja vaše zavihane rokave, ko boste s pogumnim prizadevanjem storili vse, da bo med nami čim več miru in dobrega. Bog naj blagoslavlja vaša odprta srca, ki bodo pozorna na druge ljudi in njihova življenja. Bog naj blagoslovi vaša ušesa, da bodo poslušala tisto govorico, ki brez besed prihaja iz oči in obrazov. Bog naj vas blagoslovi, da boste tudi vi neprestano blagoslavljali vse okoli sebe.
Delajte, sprejemajte, poslušajte in blagoslavljajte skupaj z našo Materjo Marijo, ki je Mati Cerkve in naša mati.
msgr. Stanislav Zore OFM
ljubljanski nadškof metropolit
Vir: Spletna stran Nadškofije Ljubljana
Oznanila – 2. nedelja po Božiču (2. 1. 2022)
OZNANILA – 2. NEDELJA PO BOŽIČU (2.1.2022)
ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT.
• Vsi verniki starejši od 15 let morajo za bogoslužje in za srečanja skupin izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).
• Obvezna je uporaba zaščitnih mask znotraj cerkva, zunaj je obvezna zgolj če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra medsebojne razdalje.
IZ NAŠE ŽUPNIJE
ZAHVALA: Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali v župniji za Božič in za praznik sv. Štefana.
• VEROUK: Z veroukom bomo začeli v ponedeljek 10. januarja.
• GOSPODOVO RAZGLAŠENJE: To sredo je tretji sveti večer, zato blagoslovimo in pokropimo domove. Obred blagoslova doma V četrtek na praznik Svetih treh kraljev bo maša ob 8. in 19. uri, v Bizoviku ob 18. uri.
• TRIKRALJEVSKA AKCIJA: Nabirka na praznik Svetih treh kraljev bo za trikraljevsko misijonsko akcijo, za projekte slovenskih misijonarjev. Bog povrni.
Zadaj v cerkvi lahko dobite tudi zgibanko za trikraljevsko akcijo in nalepko za na vrata. Te zgibanke in nalepke so v tem tednu po domovih razdelili mladi z župnije. Darove v ta namen lahko daste tudi zadaj v nabiralnik ali jih sami nakažete na misijonsko pisarno.
VABIMO VAS
JASLICE V BIZOVIKU: Tudi letos so v Bizoviku narejene jaslice zunaj cerkve, ki jih je naredil Milan Boštele. Lepo vabljeni, da si jih ogledate.
• VABIMO VAS NA OGLED MISIJONSKE RAZSTAVE: Na razstavi je predstavljenih čez 600 slovenskih misijonarjev in misijonark. Razstava bo odprta še prihodnjo nedeljo 10. 1. po svetih mašah (ob 8.00, 9.15, 10.30, 11.30 in ob 19.00)
Razstavo so pripravili sodelavci misijonskega središča in je bila že predstavljena po različnih krajih po Sloveniji.
Poleg predstavitvenih plakatov o misijonarski dejavnosti skozi zgodovino razstava obsega tudi vitrine s številnimi zanimivimi eksponati, ki so jih misijonarji prinesli iz različnih dežel po celem svetu.
• VIDEO POSNETEK POGOVORNO-GLASBENEGA VEČERA NA ZOOMU S TADEJEM VINDIŠEM, pevcem skupine Svetnik, ki je bil s v četrtek, 9. decembra ob 20:30. Tema večera je bila: Iskanje in vztrajanje v veri. Njegova pot. Povezava do videa
PAPEŽ FRANČIŠEK: POSLANICA ZA SVETOVNI DAN MIRU 1. 2. 2021: DALOG MED GENERACIJAMI, IZOBRAZBA IN DELO: SREDSTVO ZA GRADITEV MIRU.
»Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir« (Iz 52,7).
Besede preroka Izaija so tolažilne, vzdih olajšanja ljudstva v izgnanstvu, izčrpanega od surovosti in nasilja, izpostavljenega sramoti in smrti. Prerok se je o njem spraševal: »Zakaj, Izrael, zakaj si v deželi sovražnikov, zakaj si se postaral v tujini? Zakaj si se onečistil z mrliči, zakaj si prištet med tiste, ki so v podzemlju?« (3,10-11). Za te ljudi je prihod glasnika, ki oznanja mir, pomenilo upanje na ponovno rojstvo iz ruševin zgodovine, začetek svetle prihodnosti.
Pot miru, ki jo je sv. Pavel VI. poimenoval z novim imenom celostnega razvoja[1], žal še danes ostaja deleč od resničnega življenja številnih moških in žensk in potemtakem človeške družine, ki je danes popolnoma povezana. Kljub številnim naporom za konstruktiven dialog med narodi se krepi oglušujoči hrup vojn in spopadov, medtem ko napredujejo bolezni, ki imajo pandemične razsežnosti, slabšajo se učinki podnebnih sprememb in propadanja okolja, poslabšuje se drama lakote in žeje, in še naprej prevladuje gospodarski model, ki bolj temelji na individualizmu kot na solidarni podelitvi. Kot v času starodavnih prerokov se tudi danes krik ubogih in zemlje[2] dviga in roti za pravičnost in mir.
V vsaki dobi je mir istočasno dar od zgoraj in sad skupnega prizadevanja. Obstaja namreč neka »arhitektura« miru, kjer posegajo različne družbene ustanove, in je neka »obrt« miru, ki vključuje vsakega izmed nas osebno.[3] Vsi lahko sodelujejo pri graditvi bolj mirnega miru: začenši z lastnim srcem in odnosi v družini, v družbi in z okoljem, pa vse do odnosov med ljudmi in med državami.
Tukaj bi rad predlagal tri poti za graditev trajnega miru. Najprej dialog med generacijami kot temelj za uresničevanje skupnih projektov. Drugič, izobraževanje kot dejavnik svobode, odgovornosti in razvoja. Končno, delo za polno uresničevanje človekovega dostojanstva. To so trije nujni elementi za »sklenitev družbenega dogovora«,[4] brez katerega se vsak mirovni projekt izkaže kot nedosleden.
Dialog med generacijami za izgradnjo miru
V svetu, ki je še vedno v primežu pandemije, ki je povzročila preveč problemov, »nekateri skušajo stvarnosti ubežati, zato se zatekajo v zasebne svetove. Drugi se z njo soočijo z uničevalno silo, a med ‘samoljubno ravnodušnostjo in žolčnim ugovorom je vedno možna rešitev: dialog. Dialog med rodovi.«[5]
Čeprav nobenega iskrenega dialoga ni brez prave in pozitivne dialektike, vedno zahteva osnovno zaupanje med sogovorniki. Ponovno si moramo pridobiti to medsebojno zaupanje! Trenutna zdravstvena kriza je pri vseh okrepila občutek osamljenosti in zapiranja vase. Osamljenosti starejših se je v mladih pridružil občutek nemoči in pomanjkanja skupne zamisli glede prihodnosti. Ta kriza je vsekakor boleča. V njej pa se lahko izrazi tudi tisto najboljše v ljudeh. Ravno med pandemijo smo namreč po vseh koncih sveta naleteli na velikodušna pričevanja sočutja, medsebojne podelitve in solidarnosti.
Dialog pomeni poslušati drug drugega, razpravljati, se dogovarjati in hoditi skupaj. Pospeševanje vsega tega med generacijami pomeni krčiti trdo in nerodovitno zemljo spopada in odmeta, da bi na njej gojili semena trajnega in skupnega miru.
Medtem ko sta tehnološki in gospodarski razvoj pogosto delila generacije, pa sedanje krize razkrivajo nujnost njihovega zavezništva. Po eni strani mladi potrebujejo bivanjsko, modrostno in duhovno izkušnjo starejših, po drugi strani starejši potrebujejo podporo, naklonjenost, ustvarjalnost in dinamičnost mladih.
Veliki družbeni izzivi in mirovni procesi ne morejo brez dialoga med varuhi spomina – starejšimi – in tistimi, ki nadaljujejo zgodovino – mladimi; pa tudi ne brez pripravljenosti vsakega, da naredi prostor drugemu, da se ne poteguje, da bi zasedel celotno prizorišče z iskanjem svojih neposrednih koristi, kot bi ne bilo preteklosti in prihodnosti. Svetovna kriza, ki jo doživljamo, nam v srečanju in dialogu med generacijami kaže gonilno silo zdrave politike, ki se ne zadovolji z upravljanjem obstoječega »s krpanjem ali s hitrimi, priložnostnimi rešitvami«,[6] ampak se ponuja kot vzvišena oblika ljubezni do drugega[7], v iskanju skupnih in trajnostnih projektov.
Če bomo v težavah znali uresničevati ta medgeneracijski dialog, »bomo lahko dobro ukoreninjeni v sedanjosti in bomo od tod obiskovali preteklost in prihodnost: preteklost zato, da se bomo iz zgodovine učili in da bomo zdravili rane, ki nas včasih določajo; prihodnost pa zato, da bomo hranili navdušenje, omogočali rojevanje sanj, prebujanje prerokb in razcvetanje upanja. Tako – združeni – se bomo lahko učili drug od drugega.«[8] Kako bi drevesa brez korenin mogla rasti in obroditi sadove?
Pomislimo samo na temo o skrbi za naš skupni dom. Okolje samo je namreč »posojilo, ki ga vsak rod prejme, da bi ga posredoval prihodnjim rodovom.«[9] Zato je treba ceniti in opogumljati številne mlade, ki si prizadevajo za pravičnejši svet, ki bo pozoren na varovanje stvarstva, ki je zaupano naši skrbi. To počnejo z zaskrbljenostjo in navdušenjem, predvsem pa s čutom odgovornosti pred nujno spremembo obnašanja,[10] ki nam jo nalagajo težave, ki so se pokazale iz sedanje etične in družbeno-okoljske krize.[11]
Po drugi strani pa priložnost za skupno graditev poti miru ne more zanemariti izobraževanja in dela, ki sta privilegirana kraja in konteksta medgeneracijskega dialoga. Izobrazba preskrbi slovnico dialoga med generacijami, v izkušnji dela pa moški in ženske različnih generacij skupaj sodelujejo, izmenjajo spoznanja, izkušnje in veščine zaradi skupnega dobrega.
Izobraževanje in vzgoja kot motor miru
V zadnjih letih se je na svetovni ravni občutno zmanjšal proračun za izobraževanje in vzgojo, ki prej veljata za izdatek kot za naložbo. Vendar sta glavna prinašalca celostnega človeškega razvoja: človeka naredita svobodnejšega in odgovornejšega in sta nujna za obrambo in spodbujanje miru. Z drugimi besedami sta izobraževanje in vzgoja temelj povezane civilne družbe, ki sta sposobna rojevati upanje, bogastvo in napredek.
Po drugi strani pa so se vojaški izdatki povečali in presegli raven, ki je bila zabeležena ob koncu »hladne vojne« in zdi se, da jim je namenjeno, da bodo pretirano naraščali.[12]
Zato je primerno in nujno, da tisti, ki imajo vladno odgovornost, oblikujejo gospodarske politike, ki predvidevajo obrat odnosa med javnimi investicijami v izobraževanje, in sklade, ki so namenjeni oboroževanju. Po drugi strani pa prizadevanje za stvaren proces mednarodne razorožitve lahko prinese velike koristi razvoju ljudstev in narodov, ko sprosti finančne vire, ki se lahko veliko bolj ustrezno porabijo za zdravje, šolo, infrastrukturo, skrb za teritorij in tako dalje.
Želim si, da bo vlaganje v izobraževanje spremljala trdnejše prizadevanje za pospeševanje kulture skrbi za.[13] Spričo družbenih prelomov in nedejavnostjo ustanov lahko postane skupni jezik, ki podira ovire in gradi mostove. »Država napreduje, ko se ljudje o svojem različnem kulturnem bogastvu med seboj ustvarjalno pogovarjajo: o ljudski kulturi, univerzitetni kulturi, mladinski kulturi, tehnološki kulturi, ekonomski kulturi in kulturi družine, o kulturi v sredstvih obveščanja.« [14] Zato je treba oblikovati nov kulturni vzorec, po katerem »bo globalni vzgojni sporazum za mlade rodove in z njimi, ki obvezuje družine, skupnosti, šole in univerze, ustanove, verstva, vladarje, celotno človeštvo pri oblikovanju zrelih osebnosti.«[15] Sporazum, ki spodbuja izobraževanje za celostno ekologijo v sladu s kulturnim modelom miru, razvoja in trajnosti, ki je osredotočen na bratstvo in na zavezo med človekom in okoljem.[16]
Vlaganje v izobraževanje mladih rodov je glavna cesta, ki preko posebne priprave vodi k dobičkonosnemu zasedanju pravih mest v svetu dela.[17]
Spodbujanje in zagotavljanje dela gradi mir
Delo je nepogrešljiv dejavnik pri graditvi in ohranjanju miru. Je izraz samega sebe in svojih darov, pa tudi prizadevanje, napor, sodelovanje z drugimi, saj vedno delamo z nekom ali za nekoga. S tega izrazito družbenega vidika je delo prostor, kjer se učimo dajati svoj prispevek za svet, ki bo bolj primeren za življenje in lepši.
Pandemija covid-19 je v svetu poslabšala položaj dela, ki je že bil pred številnimi izzivi. Milijoni gospodarskih in proizvodnih dejavnosti so propadli; začasni delavci so vedno bolj ranljivi; mnogi izmed tistih, ki opravljajo bistvene storitve, so še bolj skriti javni zavesti in politiki; izobraževanje na daljavo je v številnih primerih povzročilo nazadovanje pri učenju in pri šolskih programih. Poleg tega se mladi, ki se pojavijo na trgu dela, in odrasli, ko so ostali brezposelni, danes soočajo z dramatičnimi obeti.
Posebno uničujoč je bil vpliv krize na neformalno gospodarstvo, ki pogosto vključuje delavce migrante. Državni zakoni mnogih med njimi ne priznavajo, kot bi jih ne bilo; živijo v zelo negotovih pogojih zase in za svoje družine, izpostavljeni različnim oblikam suženjstva in brez socialnega sistema, ki bi jih ščitil. Poleg tega le ena tretjina svetovnega prebivalstva v delovni starosti trenutno uživa sistem socialne zaščite, ali pa ga lahko izkorišča le v omejenih oblikah. V številnih državah naraščata nasilje in organiziran kriminal, ki dušita svobodo in dostojanstvo ljudi, ko zastrupljata gospodarstvo in preprečujeta, da bi se razvijalo skupno dobro. Odgovor na te razmere lahko da samo širitev možnosti za dostojno delo.
Delo je namreč osnova, na kateri se gradi pravičnost in solidarnost v vsaki skupnosti. Zato si ne »smemo prizadevati za to, kako bi človeško delo vedno bolj nadomeščali s tehnološkim napredkom. S takšnim početjem bi človeštvo škodovalo samemu sebi. Delo je potreba, je del človekovega smisla na tem svetu, je pot dozorevanja, razvoja in osebne uresničitve.«[18] Združiti moramo zamisli in napore, da bi ustvarili pogoje in iznašli rešitve, da bo imel vsak človek v delovni dobi možnost s svojim delom prispevati k življenju družine in družbe.
Bolj kot kdajkoli prej je potrebno v svetu spodbujati primerne in dostojanstvene pogoje, usmerjene k skupnemu dobremu in k ohranjevanju stvarstva. Zagotoviti in podpirati je treba svobodo podjetniške pobude, istočasno pa pospeševati rast prenovljene družbene odgovornosti, da dobiček ne bo edino vodilno merilo.
S tega vidika je treba spodbujati, sprejemati in podpirati pobude, ki na vseh ravneh pozivajo k spoštovanju temeljnih pravic delavk in delavcev, ko v tem smislu ne ozaveščajo samo ustanov, ampak tudi potrošnike, civilno družbo in podjetniške ustanove. Bolj ko se te zavedajo svoje socialne vloge, bolj postajajo kraji, kjer se uveljavlja človekovo dostojanstvo in tako tudi one sodelujejo pri izgradnji miru. V zvezi s tem je politika poklicana, da igra aktivno vlogo in pospešuje pravično ravnotežje med gospodarsko svobodo in socialno pravičnostjo. Vsi, ki delajo na tem področju, začenši s katoliškimi delavci in podjetniki, lahko dobijo zanesljive smernice v družbenem nauku Cerkve.
Dragi bratje in sestre! Ko skušamo združiti napore za izhod iz pandemije, bi se rad ponovno zahvalil vsem, ki so si in se še vedno velikodušno in odgovorno prizadevajo, da bi zagotovili izobraževanje, varnost in zaščito pravic, da bi zagotovili zdravstveno oskrbo, da bi olajšali srečanje med družinskimi člani in bolnimi, da bi zagotovili ekonomsko podporo revežem ali brezposelnim. Zagotavljam tudi svoj molitveni spomin vsem žrtvam in njihovim družinam.
Vladajoče in tiste, ki imajo politične in socialne odgovornosti, pastirje in animatorje cerkvenih skupnosti, kakor tudi vse moške in ženske dobre volje, pozivam, da skupaj hodimo po teh treh poteh: dialoga med generacijami, izobraževanja in dela. Pogumno in ustvarjalno. Naj bo vedno več tistih, ki brez hrupa, ponižno in vztrajno iz dneva v dan postajajo tvorci miru. In naj jih vedno prehiteva in spremlja blagoslov Boga miru!
Vatikan, 8. december 2021
br. Matej Štravs
Foto: Aleš Čerin (znamenje Gorje pri Bledu), br. Matej Štravs (jaslice Štepanja vas in jaslice Bizovik), br. Luka Modic (razstava)
Sveti Štefan: Slika svetnika, ki ga ne razumem in “žegen” konj (FOTO)
Včeraj smo v naši župniji praznovali god našega farnega zavetnika Svetega Štefana. Tradicionalno so nas obiskali člani Konjeniškega društva Sostro. Mašo je daroval ljubljanski pomožni škof g. Franc Šuštar.
Na spleti pa smo opazili tudi članek umetnika Lana Seuška, ki ga je pritegnila znamenita slika svetega Štefana slikarja Jurija Šubica.
Nas lahko slika, ki je bila naslikana v čisto drugem času, danes nagovori na nov in za ta čas enkraten način? Velja prepričanje, da nas umetniško delo nagovarja, če poznamo vsebino naslikanega. Pa poglejmo …
Slika ima ’tisto nekaj’, kar pritegne pogled
Na glavni oltarni podobi je upodobljen sveti Štefan, njegovo glavo obdaja svetniški sij, ki je tako žareč, da portret svetega Štefana prav izstopi. Slika ima ’tisto nekaj’, kar pritegne pogled, da se človek zazre in gleda. Seveda za tem stoji spretnost in znanje likovne teorije, barvnega kontrasta med svetlo modrim nebom in temnomodro draperijo ter kot protiutež različni odtenki kožnega inkarnata.
Poleg barvitosti slike – v tem so bili impresionisti, med katere spada Jurij Šubic – mojstri, me je pri njegovi sliki pritegnil prizor, kako je Štefan, postavljen med razjarjeno množico, zazrt v nebo. Moji možgani so prizor s to množico moških, ki imajo v rokah kamenje, takoj povezali s protestniki, ki jih je bilo moč videti ob petkih in so protestirali proti vladnim ukrepom.
V Štefanu sem v tistem trenutku prepoznal zdravnika, morda celo mojega brata, kirurga. Sam pri sebi sem dejal: »Štefan, kako si lahko tako miren, ob dejstvu, da te hočejo ubiti, ob dejstvu, da te prezirajo?«
Kdo je bil sv. Štefan?
Dovolite mi, da na tej točki nekoliko osvetlim, kdo je sveti Štefan. Sveti Štefan je eden prvih diakonov v Cerkvi in eden od prvih mučencev. Diakon je postal, ker je bil cenjen pri mestnih vratih in je užival zaupanje pri ljudeh. Apostoli so nanj položili roke in zanj molili.
Mestna vrata so bila v judovski kulturi nekaj podobnega kot agora v grški, tam so Judje sklepali pomembne kupčije in razpravljali o pomembnih verskih in političnih vprašanjih. Sveti Štefan si je zaradi pričevanja za Jezusa nakopal ogromno nasprotnikov. Na zaslišanju pred velikim zborom so se našle krive priče, ki so pričale proti njemu. Štefan pa je ostal zvest resnici in, ko je vanj priletel prvi kamen, se je zdelo, da bodo z njim vred ubili tudi resnico. Ampak apostolska dela nam izpričajo, da je iz te prelite krvi, zrasla nova množica sledilcev Resnice.
Čisto možno je, da je pri kamenjanju svetega Štefana sodeloval tudi Savel, ki se je nato spreobrnil in postal Pavel.
Podoba, ki pritegne, a je ne razumem
A vrnimo se v leto 2021, v cerkev svetega Štefana v Štepancu. Pred menoj je podoba, ki me pritegne, a je ne razumem. Kako lahko nekdo moli za svoje krvnike in v čem je tu smisel? Odgovor mi ponudi obraz svetega Štefana, ki pravi, da je prav ta razjarjena množica najbolj žejna topline, odpuščanja, željna tega, da bi svobodno zaživela in opustila zgrešene predstave, ki jo zasužnjujejo.
Sveti Štefan mi danes pripoveduje, da je tisti, ki nas najbolj glasno zmerja z ovcami, med vsemi najbolj prestrašena in zavržena ovčka, ki kliče na pomoč. Vendar svetega Štefana še zmeraj ne razumem in ne da mi miru misel na lažnive priče, ki zavajajo. Kaj je z njimi? Čisto potihem slišim glas, da bodo te vedno prisotne, zato pa stojim za Resnico do zadnjega kamna. Resnice se ne da zasuti nikoli.
Mednaslovi so uredniški
Vir: Galerija Fortunata Berganta
Foto: Lojze Mušič
Poslanica Družine in Življenja ob prazniku svete družine: Verujemo, da Bog vse obrne v dobro
Od Družine in Življenja smo prejeli poslanico ob prazniku svete družine, ki ga obeležujemo v spomin na družinsko skupnost, ki so jo sestavljali Božji Sin Jezus iz Nazareta, njegova mati Marija in krušni oče sveti Jožef. Praznujemo jo prvo nedeljo po božiču, nedeljo pa poimenujemo nedelja svete družine. Letos je to 26. december, ki je obenem tudi praznik našega farnega zavetnika sv. Štefana.
Živimo v času stiske in zmede. V takih časih pomen družine in dobrih odnosov v njej izjemno narašča. Pomembno je namreč, da se v stiski človek lahko h komu stisne. H KOMU – ne le k čemu. Ne le k topli peči – četudi to rahlo pomaga – niti ne sam vase, pač pa v topel objem drugega: mož k ženi, žena k možu, otrok k mami ali očetu, ostarel človek v toplino objema svojih bližnjih.
Mi verjamemo, da nam nebeški Oče omogoča, da lahko drva naberemo, da imamo kje kuriti in da vir toplote nikoli ne bo ugasnil. To verjamemo zato, ker je nebeški Oče dober (prim. Lk 18,19), saj nam daje, za kar ga prosimo in tudi vé, kaj potrebujemo. Na nas pa je, da naredimo korak: da iščemo Njega, ki je vir dobrega, trkamo in Ga prosimo. Tako bomo našli, odprlo se nam bo in bomo prejeli. (prim. Mt 7,7-8). Tudi toplino odnosov med nami.
Situacija – družbena, zdravstvena, medosebna – ni dobra, a mi zajemamo iz upanja, da je Bogu jasno in znano, kaj se dogaja. To celo dopušča. Čeprav morda zdaj še ne moremo razumeti, zakaj, imamo upanje, da bo On slabo, ki ga v družbi in v družinah opazujemo, obrnil v dobro. Verjamemo, da bomo tudi mi – tako kot Egiptovski Jožef – lahko takole vzkliknili: “Hoteli ste mi sicer storiti húdo, Bog pa je to obrnil na dobro.” (1 Mz 50,20). Bog namreč vse, celo húdo, obrne v dobro. Mi v to verujemo in to nam daje upanje.
To so izviri, iz katerih črpamo družine – skoraj 5.000 nas je, po vsej Sloveniji in celo izven meja naše domovine – združene v skupnosti Družina in Življenje, kjer se učimo graditi odnose, za katere je vredno živeti in jih prenašati naprej. Vabljeni, da se nam pridružite na tej poti. Na naši spletni strani diz.si vas čaka brezplačen izvod naše revije. To je lahko vajin prvi (ali naslednji) korak. Prav danes, na nedeljo svete družine.
Dragi možje, drage žene, dragi otroci, želimo vam obilje topline v vaših družinah, v vseh vaših odnosih. Naj bo leto 2022 leto zaupanja. Zaupanja v to, da Bog vse obrne v dobro!
Družina in Življenje
Foto: drehkopp (jaslice), Juan Carlos Peña Pela Cathopic (sveta družina)
Obred blagoslova doma in družine na svete večere
Na sveti večer, na silvestrovo in na predvečer praznika svetih treh kraljev običajno blagoslovimo dom in družino. Navodila za kratek in daljši obred.
Za to potrebujemo kadilo (in žerjavico v manjši kadilnici ali kovinski posodici) ter blagoslovljeno vodo (škropimo jo lahko s smrekovo ali oljčno vejico).
Če morda te navade niste prinesli iz svoje družine, so vam lahko v pomoč spodnja navodila in dva predloga obreda.
Krajši obred
Ob jaslicah prižgemo kadilo in zapojemo pesem: Poslušajte vsi ljudje ?
Pokrižamo se in molimo desetko rožnega venca: Ki si ga Devica rodila ?
Oče ali mama zmoli blagoslovno molitev:
Molimo. Gospod Bog,
zahvaljujemo se ti za naš dom in te prosimo: blagoslovi ga.
Naj bo kraj tvojega miru.
V njem naj ne bo sovraštva, ampak ljubezen,
naj ne bo nasprotij, ampak edinost.
Namesto užaljenosti naj bo odpuščanje,
namesto krivic sodelovanje.
Naj ne bo žalosti,
ampak veselje ter duševno in telesno zdravje.
Tvoj nebeški blagoslov naj nas spremlja ob praznikih in v novem letu,
da te bomo po novorojenem Odrešeniku slavili zdaj in vekomaj.
Vsi odgovorimo: Amen.
Med kropljenje stanovanja z blagoslovljeno vodo molimo: Oče naš ? Zdrava Marija ? Slava Očetu ?
Zapojemo pesem: Sveta noč ?
Vir: Misijonsko središče Slovenije
Daljši obred
Družina se zbere pri jaslicah, prižgemo kadilo. Otroci lahko med blagoslovom v rokah držijo prižgane krstne sveče, prižgemo lahko tudi poročno svečo.
Zapojemo pesem:
Poslušajte, vsi ljudje,
sveti Jožef v mesto gre.
Sveti Jožef in Marija
gresta v mesto Betlehem.
Ko pa v mesto prideta,
prenočišče iščeta.
Oj ti mesto betlehemsko,
da nas nočeš prenočit.
Sveti Jožef govori:
za večerjo me skrbi.
Pa Marija ga tolaži:
saj večerje treba ni.
Za ročico jo drži,
na oslička posadi,
potlej gresta ven iz mesta,
ven iz mesta Betlehem.
Ko pa iz mesta prideta,
bajtico zagledata.
Tam na gmajn’ci
v revni štalci je rodila Jezusa.
Vsi zapojmo iz srca
v slavo Jezusa Boga,
da nam Dete betlehemsko
blagoslov svoj sveti da.
Pokrižamo se z blagoslovljeno vodo: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Eden od članov družine prebere Božjo besedo (Lk 2,15-20):
Berilo iz svetega evangelija po Luku.
Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: ?Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!? Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli. Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno.
Božja beseda.
Vsi odgovorijo: Bogu hvala.
Zatem se lahko pogovorimo o prebranem odlomku.
Zapojemo pesem: Tam stoji pa hlevček ?
Sledijo prošnje:
Vsi odgovorimo: Prosimo te usliši nas.
1. Dobri Bog, prosimo te za našo župnijo in za vse tiste, ki so osamljeni, telesno ali duševno prizadeti, zapostavljeni ali trpijo krivico.
Vsi odgovorimo: Prosimo, te usliši nas.
2. Dobri Bog, prosimo te za vse tiste, ki poklicno skrbijo za bolne, ostarele, reveže in kaznjence in to službo opravljajo na ta sveti večer.
Vsi odgovorimo: Prosimo te usliši nas.
3. Dobri Bog, prosimo te za novorojenčke, za še nerojene, za otroke vseh starosti in za mladino.
Vsi odgovorimo: Prosimo te usliši nas.
4. Dobri Bog, prosimo te za vse naše pokojne, ki smo jih poznali in jih danes še posebej pogrešamo.
Vsi odgovorimo: Prosimo te usliši nas.
5. Dobri Bog, prosimo te za našo družino, naj božični prazniki najdejo odmev v našem vsakdanjem življenju, da bomo drugim priče Božje slubezni in dobrote.
Vsi odgovorimo: Prosimo te usliši nas.
6. Dobri Bog,, pomagaj nam, da bomo lepo v miru praznovali božične praznike.
Vsak lahko v tišini ali na glas doda še svojo prošnjo.
Nato molimo: Oče naš, Zdrava Marija, Slava Očetu.
MOLITEV ZA BLAGOSLOV
(najprej vsi tiho vsak zase molimo za blagoslov)
Oče ali mama zmoli blagoslovno molitev:
Nebeški Oče, ti si nas ustvaril.
Po tvoji dobroti in previdnosti smo postali družina.
Nocoj se tega še posebej veselimo
in smo srečni, da spadamo skupaj.
Prosimo te, blagoslovi te jaslice,
da nas bodo spominjajo rojstva tvojega Sina.
Priznavamo ga za svojega Boga in Odrešenika
in te skupaj z njim hvalimo in slavimo.
Prosimo te tudi, blagoslovi našo družino in dom.
Naj bo kraj tvojega miru.
Naj v njem ne vlada sovraštvo, ampak ljubezen;
naj v njem ne bo nesloge, temveč edinost.
Namesto užaljenosti in krivice naj bo v njem odpuščanje.
Zmota naj se umakne resnici, vera naj premaga dvom.
V njem naj ne bo tesnobe, ampak upanje,
naj ne bo teme greha, ampak luč tvoje milosti,
naj ne bo žalosti, ampak veselje.
Naj ne bo bolezni, temveč dušno in telesno zdravje.
Tvoj blagoslov naj nas spremlja na poti v tvoj nebeški dom,
kjer te bomo hvali in slavili.
Po Kristusu, našem Gospodu.
Vsi odgovorimo: Amen.
Oče ali mama pokadita in z blagoslovljeno vodo pokropita jaslice in stanovanje. To lahko naredimo v popolni tišini ali molimo desetko rožnega venca (ali kakšno drugo molitev: O Jezus blagoslovi me, Sveti angel …) ali pojemo kakšno božično pesem. Medtem hodimo po stanovanju ali hiši in blagoslavljamo prostor za prostorom.
Na koncu oče in mati pokrižata na čelu drug drugega in otroke z blagoslovljeno vodo. Pri tem govorita: Naj te Gospod blagoslovi v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
Zapojemo pesem:
Sveta noč, blažena noč!
Vse že spi, je polnoč.
Le Devica z Jožefom tam,
v hlevcu var’je Detece nam.
Spavaj Dete sladko,
spavaj Dete sladko.
Sveta noč, blažena noč!
Prišla je nam pomoč;
Dete božje v jaslih leži,
grešni zemlji radost deli.
Rojen je Rešenik,
rojen je Rešenik.
Sveta noč, blažena noč!
Radostno pevajoč
angeli Gospoda slave,
mir ljudem na zemlji žele:
Človek, zdaj si otet,
človek zdaj si otet.
Vir: Družina slavi Boga: mali družinski obrednik, Julka Nežič, Maribor, Slomškova založba, 2007
Vir obeh blagoslovov: spletna stran škofije Murska Sobota
Foto: Dinax, Cathopic
Misijonska razstava v naši župniji
Na razstavi je predstavljenih čez 600 slovenskih misijonarjev in misijonark. Razstava je odprta:
Pri nas bo ta razstava predvidoma do konca januarja. Lepo vabljeni k ogledu.
Razstavo so pripravili sodelavci misijonskega središča in je bila že predstavljena po različnih krajih po Sloveniji.
Razstava obsega kronologijo vseh dosedanjih slovenskih misijonarjev do današnjega dne, začenši z blaženim Odorikom iz Pordenona, ki je v misijone odšel daljnega leta 1318. Na svojem 12-letnem potovanju preko Bližnjega in Srednjega vzhoda, Indije in Indonezije je prišel vse do Kitajske in Pekinga, kjer je ostal tri leta. Na svoji misijonski poti je krstil več kot 20.000 ljudi. Odorika poznavalci uvrščajo ob bok Marcu Polu, Giovanniju de Marignolliju in Ibn Batuti – največjim svetovnim popotnikom tistega časa.
Poleg predstavitvenih plakatov o misijonarski dejavnosti skozi zgodovino razstava obsega tudi vitrine s številnimi zanimivimi eksponati, ki so jih misijonarji prinesli iz različnih dežel po celem svetu.
Foto: Luka Modic
Pogovor s Tadejem Vindišem: V bolezni sem se začel spraševati kje je moja vera (VIDEO)
V četrtek, 9. decembra smo imeli v naši župniji pogovor s Tadejem Vindišem, možem in očetom treh otrok, sodelavcem v Družini in Življenju (DiŽ), ki je v slovenski javnosti najbolj poznan kot avtor krščanske slavilne glasbe in pevec skupine Svetnik.
Pogovor je bil lep, poglobljen in odmeven. Na ZOOM-u se ga je udeležilo okoli 50 ljudi iz mnogih krajev po Sloveniji. Pogovor je vodil Aleš Čerin, Tadejev sodelavec v DiŽ-u.
Pogovor je tekel o teh temah:
Posnetek pogovora (hvala br. Ambrožu in br. Mateju za snemanje):
Tadej je tudi v živo zaigral in zapel tri pesmi.
Prva pesem je povezana z njegovo ženo Dominiko. To pesem je Tadej zaigral med poročnim obredom in z njo presenetil vse, najbolj pa Dominiko.
Druga pesem – Ozdravi me – je povezana z njegovo izkušnjo bolezni. Refren je napisal pred operacijo, kitice pa po njej.
S tretjo pesmijo – Ne glede na vse – pa smo zaključili uradni del pogovora. Pesem je izzvenela kot molitev in slavljenje Najvišjega. Br. Primož nas je pa še blagoslovil.
Po zadnji pesmi smo se s Tadejem zadržali še kar nekaj časa v neformalnem pogovoru.
Objavljamo še video pogovora Tadeja z Benjaminom Siterjem v okviru oddaj Odnosi so zakon.
Foto: You Tube izrez (Ljubezen popolna)
Oznanila – 4. adventna nedelja (19.12.2021)
ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT
• Vsi verniki starejši od 15 let morajo za bogoslužje in za srečanja skupin izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).
• Obvezna je uporaba zaščitnih mask znotraj cerkva, zunaj je obvezna zgolj če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra medsebojne razdalje.
IZ NAŠE ŽUPNIJE
• Kadilo in oglje za svete večere lahko dobite v obeh cerkvah. Prav tako je na razpolago blagoslovljena voda (imejte svojo steklenico za blagoslovljeno vodo)
• ZAVHALA ZA DAROVANO HRANO ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE, ki ste jo darovali preteklo sredo.
Prinašamo tudi zahvalo medicinskega osebja, ki je sprejelo poln kombi daril. Še enkrat hvala! Dokazali smo, da v srcu dobro mislimo in da naše dlani niso stisnjene v pest, ampak so odprte za sočloveka!
• KOŠARA ZA KARITAS: Ves advent lahko v obeh cerkvah oddate v Karitasovo košaro živila, ki jih bodo delili v naši župnijski Karitas pomoči potrebnim. Bog povrni. Vabimo vas, da po družinah molite ob adventnem vencu.
• BOŽIČNA DEVETDNEVNICA, 16. – 23. december, je neposredna priprava na božič. Začenja se v četrtek, 16. decembra. V cerkvi bomo prepevali: »Kralja, ki prihaja, pridite molimo!«, poslušali Božjo besedo in devetdnevnično pripoved in obhajali sv. mašo. Vsak dan bodo družine lahko sprejele v goste Marijino podobo ali kip, jo postavile doma k adventnemu venčku in se zbirale k družinski skupni molitvi. Devetdnevnica je v Štepanji vasi ob 19.00, v Bizoviku ob 18.00. Lepo vabljeni, še posebej vsi veroučenci in starši.
Plamen si boste nato lahko ponesli na svoje domove. Sveče bodo na razpolago v cerkvi. Del sredstev, ki se bo zbral pri svečah za luč miru iz Betlehema, bo šel v dobrodelne namene.
VABIMO VAS
• VIDEO POSNETEK POGOVORNO-GLASBENEGA VEČERA NA ZOOMU S TADEJEM VINDIŠEM, pevcem skupine Svetnik, ki je bil s v četrtek, 9. decembra ob 20:30. Tema večera je bila: Iskanje in vztrajanje v veri. Njegova pot.
• VABIMO VAS NA OGLED MISIJONSKE RAZSTAVE: Na razstavi je predstavljenih čez 600 slovenskih misijonarjev in misijonark. Razstava je odprta:
Pri nas bo ta razstava predvidoma do konca januarja. Lepo vabljeni k ogledu.
Razstavo so pripravili sodelavci misijonskega središča in je bila že predstavljena po različnih krajih po Sloveniji.
Poleg predstavitvenih plakatov o misijonarski dejavnosti skozi zgodovino razstava obsega tudi vitrine s številnimi zanimivimi eksponati, ki so jih misijonarji prinesli iz različnih dežel po celem svetu.
• OBISK BOLNIKOV PO DOMOVIH pred prazniki bo v ponedeljek, 20. decembra. Sporočite nam za tiste, ki ne morejo v cerkev, da jim prinesemo svete zakramente za praznike na dom.
• SPOKORNO BOGOSLUŽJE kot priprava na božično spoved bo v torek, 21. decembra ob 18.30, maša pa ob 19.00. Lepo vabljeni.
• SPOVEDNI DAN IN MOLITEV PRED NAJSVETEJŠIM ZA PRENEHANJE EPIDEMIJE v naši župnijski cerkvi bo to sredo, 22. decembra, ves dan od 8.00 do 19.30 (razen od 12 do 13h); v Bizoviku od 16.00 do 18.00.
Kdaj kdo od bratov spoveduje:
Ta dan bo v času spovedovanja IZPOSTAVLJENO NAJSVETEJŠE. Molitev pred Najsvetejšim bo namenjena za prenehanje epidemije. Lepo vabljeni k spovedi in molitvi pred Najsvetejšim.
• SLOVESNI PRAZNIK GOSPODOVEGA ROJSTVA – BOŽIČ, SOBOTA, 25. december: Zaradi zdravstvenih razmer bo letos v naši župniji še več svetih maš.
Svete maše v cerkvi v Štepanji vasi bodo ob naslednjih terminih:
V Bizoviku bosta sveti maši:
• BLAGOSLOV DOMA NA SVETE VEČERE: Na sveti večer, petek, 24. decembra, že dokončamo jaslice, nato po starodavnem običaju blagoslovimo domove in stanovanja z blagoslovljeno vodo in s kajenjem ter molimo rožni venec ali vsaj del. Kadilo in blagoslovljeno vodo dobite v obeh cerkvah.
• SLOVESNI PRAZNIK SV. ŠTEFANA, ZAVETNIKA NAŠE ŽUPNIJE, je v nedeljo 26. decembra. Glavna slovesnost bo ob 9.15. Sveto mašo bo daroval pomožni ljubljanski škof Franc Šuštar. Po maši bo blagoslov konj in avtomobilov. Zaradi epidemije bo pred cerkvijo ograjen prostor, kjer bodo konji. Za vstop v ta prostor so potrebni PCT pogoji. Tudi zunaj imejte maske.
Maše na praznik sv. Štefana so ob 6.30, 8.00, 9.15, 11.00 (zaradi glavne slovesnosti pol ure kasneje), in ob 19.00 uri, v Bizoviku bo maša ob 8.00 uri (ne ob 9.15). Maše v domu starejših občanov ne bo.
Na božič in na praznik svetega Štefana bo cerkev v Štepanji vasi odprta ves dan.
• 26. december je tudi državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti.
• Silvestrovo je v petek, 31. decembra. ZAHVALNA MAŠA za iztekajoče se leto bo ob 19.00. Lepo vabljeni.
• Novo leto in praznik Marije Božje matere in dan miru je v soboto 1. januarja. Na ta dan je tudi in 60. ROJSTNI DAN NAŠE ŽUPNIJE. Maše bodo: v Štepanji vasi ob 8.00, 10.30 in 19.00, v Bizoviku ob 9.15. V prihodnjem letu bomo imeli v župniji več dogodkov, s katerimi bomo praznovali 60. letnico župnije.
• Praznik Gospodovega razglašenja ali sveti trije kralji je v petek 6. januarja. Nabirke pri svetih mašah na ta dan bodo namenjene za trikraljevsko misijonsko akcijo.
MOLITEV DRUŽINE OB ADVENTNEM VENCU
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Dobri in usmiljeni Bog, blagoslovi naš adventni venec, da nas bo spremljal v dneh pričakovanja in upanja.
Poživi ob njem našo vero in naše življenje usmerjaj k dobremu. Prosimo te združi in ozdravi vse, kar je potrto in ranjeno.
Sveče tega adventnega venca naj razsvetljujejo in ogrevajo ne samo naš dom, ampak tudi naša srca.
V naših srcih naj sveti tvoja blaga luč in iz njih prežene mraz, temo in obup.
Pred svetlobo sveč naj se iz našega doma umakneta prepir in nemir. Zažarita pa naj tvoja ljubezen in upanje.
Prosimo te v teh adventnih dneh, bodi z nami v našem domu, da se bomo v njem počutili varne.
Sij sveč na adventnem vencu naj nas spominja, na tvojo navzočnost med nami. Če si ti z nami, če si v nas, smo sposobni dojeti, da si neizmerna skrivnost.
Naredi iz naše hiše dom, v katerem bomo radi prebivali. Blagoslovi torej ta adventni venec in z njim vse v našem domu, ki ga razsvetljujejo njegove sveče.
Dobri in usmiljeni Bog, Oče, Sin in Sveti Duh. Amen.
Pridigo nadškofa Stanislava Zoreta pri sveti maši za zdravje in konec epidemije si preberite na spletni strani Katoliške Cerkve.
https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-sveti-masi
br. Matej Štravs
Foto: Aleš Čerin (adventni venec), Luka Modic (razstava)
Zbiranje hrane za medicinsko osebje: “En sam ni nič, to je mozaik, ki je ustvaril lepo sliko.” (VIDEO)
Akcija zahvale ljudem z veliko začetnico je lepo uspela. Hvala vsem, ki ste organizirali in darovali. Osebju Kliničnega centra, še posebej na COVID oddelkih želimo osebnega miru in veselja ob Božiču in mnogo lepega v novem letu. Hvala za vsa vaša prizadevanja in srčnost v boju za človeška življenja.
Peter Bergant, vodja akcije: “Pripeljali smo nekaj dobrega, zato ker smo vam hvaležni za vaše delo. To ni edino presenečenje iz Bizovika. Nekaj pripravljamo tudi na božični dan, 25. decembra. Naj ostane to še skrivnost.”
Iva Žnidaršič: “Presenečeni smo nad dobrim odzivom. En sam ni nič, to je mozaik, ki je na koncu ustvaril eno lepo sliko. Ker spoštujemo medicinsko osebje in njihovo delo z vsem srcem. Prinašamo pozdrave in sočutje od ljudi, ki so darovali.”
Predstavnik Kliničnega centra: “Zahvaljujemo se za to donacijo. Pomembna je tudi zato, da vidimo, da ljudje od zunaj mislijo na nas in nas podpirajo. Res hvala za vašo srčnost.”
Foto: zajem zaslona You Tube posnetka