Marko Rijavec: Rodovitnost

Če bi si moral nekako predstavljati vse ljudi, ki hodijo skozi moje življenje, bi jih kot veliko množico protestnikov postavil na Kongresni trg in jim v roke postavil transparente, prav vsem enake. Da bi jih gledal in da bi si jih za vselej zapomnil. Na njih bi pisalo: »Radi bi videli Jezusa!« (Jn 12,21) 

Prošnja po Bogu

Kajti vsi ti ljudje, vsi, ki trkajo na naša vrata, eni bolj, drugi manj pogosto, nasilni šefi, zoprni sosedje, hinavski sodelavci, naveličani in utrujeni sozakonci, zdolgočaseni najstniki, sitni otroci, vsi ti in še vsi ostali bolj ali manj prijetni ljudje hodijo predme in nečesa prosijo. Bolj kot imajo težko življenje, bolj kot so ranjeni in zapuščeni in lačni, bolj nasilna in bolj težka so njihova vprašanja, vedno ista vprašanja: »Pokaži mi Boga. Ne govori mi o njem, ne pelji mi ga pokazat v svojo cerkev. Pokaži mi ga tu in zdaj. Bodi ti, kar je On na križu. Bodi ti, kar je On v kruhu.«

Vsi bi radi videli Boga. V mojih reakcijah, v mojih odločitvah, v moji drži. In sicer nekaj takega, kar je bil Jezus na križu, nekaj takega, kar je danes Jezus v kruhu. Ali, kakor je rekel Jezus, radi bi videli seme, ki je padlo v zemljo njihovega življenja.

Logika semena

Težka zahteva, treba je biti iskren, zelo težka, ker jo v naši sodobnosti še posebno težko razumemo. Tale naš »wellness« čas je pač dolgost življenja postavil pred njegovo kakovost, golo obstajanje pred izpolnjenost. Zato je tudi strah pred žrtvijo, pred kakršnokoli odpovedjo tako zelo prisoten v vseh porah našega vsakdana, na vse kriplje si prizadevamo, da bi le nekako »rešili svoje življenje«, da bi to potekalo v smeri čim manjše izgube in čim večje koristi. Čudna logika, ko bi radi živeli življenje brez pomladi, da bi ga živeli brez velike noči.

Kajti za pomlad, za veliko noč je pač treba smrti, kdaj tudi konkretne smrti, nič ne bomo okolišili, brez nje ne gre, treba je trenutka, ko se za vsako ceno nehamo oklepati svojega življenja in se od njega poslovimo, da ga sprejemamo kot dar, ne kot svojo last, v tem je pač »večno življenje« (Jn 12,25), samo tako se pač v sebi napravi prostor za tisto, kar nam Bog želi dati. In če je to nek človek, prav. In če je to smrt, tudi prav. Tudi smrt je Božji dar. In vstopa v naše življenje zaradi življenja, ne zaradi pogube. »Ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.‹ To pa je rekel, da je označil, kakšne smrti bo umrl.« (Jn 12,32-33)

To je torej naša velika noč: vsak dan, vsakič znova preraščati sebičnost, ki ni samo v skopuštvu in pozabljanju na druge, ampak predvsem v tem, da bi živeli samo tako, kakor si sami želimo. To je velika noč, postati služabnik, ne gospodar svojega življenja, in to ni nič drugega kot ljubezen, ki je največja neumnost ekonomskega in tehničnega sveta. Zato jo tako težko razumemo, zato tako težko živimo.

A Jezus je jasen: kdor noče umreti, noče živeti. Za ljubezen pa je treba (tudi) smrti.

(misel ob 5. postni nedelji, leto B)

/0 KOMENTARJEV/

Nov križ na Flikovem znamenju

Odkar pomnim in odkar pomnijo moji starši, je na križišču mnogih poti med Gmajno in Hrušico stalo znamenje – Flikovo znamenje. Starejši pravijo, da se je tu med delom v gozdu ponesrečil mož. Mnogi smo se tu ustavljali, zmolili, se priporočali ali pa se med tekom vsaj kratko prekrižali.

Sveta znamenja padajo … in vstajajo nova

Pred nekaj tedni je znamenje izginilo. Nekdo ga je odnesel. Nekomu je bil po več desetletjih spomina v napoto.

Pred kakšnim tednom pa se je pojavil nov, v obliki lepega križa. Iz masivnega hrastovega lesa. Krajani najprej nismo vedeli, kdo ga je postavil, potem se je začelo šušljati, da so bili postavljavci možje iz Hrušice. Odlično so opravili svoje delo. Križ trdno stoji. Hvala možje!

Včeraj so dodali še Kristusovo telo in župnik ga je v prisotnosti kakih petnajstih vernikov, ki so nekako izvedeli za čas blagoslova, tudi blagoslovil.

Za koga smo molili pri blagoslovu?

Župnik Matej Štravs je v kratkem nagovoru povedal, da so taka znamenja, kraj Božjega dotika, in da se mimoidočih bližina Božjega lahko dotakne.

Prosili smo za vse, ki bodo tukaj mimo hodili, naj jih Božja Ljubezen blagoslavlja. Prosili smo za to, da bi ta križ dolgo ostal tukaj. Molili pa smo tudi za onega, ki je prejšnji križ odnesel, da bi se ga Bog dotaknil in ga obrnil k sebi. “Ne vemo iz kakšne stiske je ta človek tako ravnal”, je poudaril župnik. Obenem pa je župnik izrazil uvid, da je ta človek, kljub vandalizmu, storil nekaj dobrega za vnaprej – omogočil je postavitev novega križa.

Molili smo tudi za postavljavce križa in za darovalce Kristusovega telesa, naj tudi njih Bog blagoslavlja.

Sveta znamenja vabijo in vznemirjajo

Po Sloveniji je ogromno svetih znamenj, cerkvic po hribčkih, kapelic, križev, … Vse to so znamenja vernosti naših prednikov, po katerih smo prejeli vero tudi mi. Hvaležni smo za vero naših prednikov – samo pomislite, koliko vernih je moralo biti v vrsti od Jezusa Kristusa, preko apostolov do nas!

Vera pa se krepi tudi po takih svetih znamenjih, ki človeka spomnijo, da spotoma (=na poti) kaj zmoli – za svojo družino, za bližnje, za župnijo, mesto, Cerkev in celo Slovenijo.

Sveta znamenja – kot je ta križ – glasno govorijo o tem, da je v nas še pogled onkraj, pogled tja kamor se preselimo po smrti. To vznemirja pa če verjameš v večno življenje in tudi – če ne verjameš.

Sveta znamenja – kot je ta križ – glasno govorijo o tem, da je dobro moliti, prositi in se v tej drži že zahvaljevati za prejeto. In v nas se takrat naseli mir. Kot pravi sv. Pavel: Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu. (Filipljanom 4,6-7)

Sveta znamenja – kot je ta križ – glasno govorijo o tem kam so se naši predniki zatekali k tolažbi v težkih trenutkih življenja.

Sveta znamenja – kot je ta križ – glasno vznemirjajo tudi tiste, ki verjamejo, da na koncu poti stoji velik NIČ in jih tako znamenje moti. Molimo za milost vere. Za vse; vsem nam jo manjka. Vsi bi namreč lahko vzkliknili z glasom očeta ozdravljenega dečka: Verujem, pomagaj moji neveri! (Mr 9,24)

Naj se ob tem svetem lepem znamenju ustavljajo ljudje – hvala tudi za preprosto klopco – tu molijo, prosijo, se zahvaljujejo, jočejo, smejejo, … in se tudi spomnijo mož iz Hrušice, ki so to znamenje postavili.

Hvala možje iz Hrušice za križ!

Foto: Aleš Čerin

/2 komentarja/

Oznanila – 5. postna nedelja (21.3.2021)

AKTUALNI URNIK SVETIH MAŠ, OBHAJILA IN MOLITEV V NAŠI ŽUPNIJI

• Urnik svetih maš je do preklica naslednji:
– Štepanja vas: Delavniki: ob 8.00, 18.00 in ob 19.00. Nedelja in zapovedan praznik: 6.30, 8.00, 9.15, 10.30, 18.00 in 19.00
– Bizovik: torek in četrtek: ob 18.00, nedelja: 9.15 in 10.30

• Prejem svetega obhajila izven svete maše: Štepanja vas: delavniki: 8.30, 18.30 in ob 19.30, nedelja in zapovedan praznik: 7.05, 8.35, 9.50, 11.05, 18.35 in 19.35. Bizovik: torek in četrtek: 18.30, nedelja: 9.50 in 11.05

• VABILO K MOLITVI VEČERNIC: Bratje kapucini med tednom od ponedeljka do sobote ob 18.40.

• Maše preko spleta: so od ponedeljka do sobote ob 19.00 in v nedeljo ob 10.30.

OBVESTILA

• Nabirka današnje nedelje je namenjena za kritje stroškov ogrevanja. Že vnaprej Bog povrni. V tiskanih oznanilih, ki jih lahko dobite v cerkvi je objavljeno finančno poročilo župnije za preteklo leto.

• Zaradi novih pravil, ki veljajo v cerkvi v Sloveniji je lahko od 20. marca dalje v naših cerkvah v Štepanji vasi in Bizoviku navzočih 10 gospodinjstev hkrati.

• Teden družine poteka teden od 19. do 25. marca. Vabljeni k obisku svete maše in osebni družinski molitvi v ta namen za blagoslov v družinah.

Oljčne veje na cvetno nedeljo

• Cvetna nedelja bo prihodnjo nedeljo 28. marca: Pri vsem mašah bomo blagoslovili oljčne vejice in butare. Blagoslov bo potekal v cerkvi. Oljčne vejice lahko zadaj v cerkvi dobite že to nedeljo. Prostovoljni prispevki, so namenjeni za obnovo cerkva v Slovenski Istri. Bog povrni.

• Na cvetno nedeljo zvečer si boste lahko na spletni strani župnije ogledali pasijon, ki ga pripravljajo mladi iz naše župnije in bo letos v virtualni obliki. Zaključil pa se bo z adoracijo prihodnjo nedeljo zvečer.

• Natančna navodila v zvezi praznovanjem velike noči (veliki teden, blagoslovi jedil, velika noč) bodo objavljena prihodnjo nedeljo.

•VEČER Z ALEŠEM ČERINOM NA ZOOMU bo v sredo 24. marca ob 20.30 uri. Aleš bo spregovoril o:

V bolniški sobi med praznovanjem obletnice poroke

  • preživljanju dolgih mesecev karantene v bolniški sobi Kliničnega oddelka za hematologijo v Kliničnem centru in kaj se je naučil iz tega za korona karanteno,
  • odlični Božji ekipi zdravnikov, sester in drugega osebja in o pomenu hvaležnosti,
  • pomenu odnosov z bližnjimi v težki bolezni,
  • pomenu vere v Boga v preizkušnji težke bolezni ter o milostih, ki jih Bog daje,
  • veselju, ki je možno tudi v času težke bolezni,
  • tudi o tem, kako ga je Bog tolažil in o pomenu župnijskega in drugih občestev, ki molijo za brata v stiski.

Obenem, pa bi se rad vsem zahvalil za molitve in priprošnje.

• V postnem času vabljeni h križevemu potu v Bizoviku v četrtek ob 17.35 in ob nedeljah ob 9.00, v Štepanji vasi pa v petek ob 18.35 in ob nedeljah ob 18.35. Vsak petek ob 18.35 lahko križev pot spremljate preko spleten stran župnije Ljubljana Štepanja vas.

• Naš božji grob v Štepanji vasi je v postnem času odprt ob nedeljah med vsemi svetimi mašami. Obiščite ga.

• Sveta spoved: v postnem času vas vabimo k sveti spovedi. V Štepanji vasi smo bratje na razpolago za spoved med vsemi svetimi mašami med tednom in v nedeljo, v Bizoviku pa ob nedeljah med obema svetima mašama, to je do 9.55 do 10.20. Lepo vabljeni.

• Spovedni dan v župniji bo na cvetni petek, 26. 3. Bratje bomo v Štepanji vasi na razpolago za spoved od 7.30 do 12.00 in od 14.00 do 19.30, v Bizoviku pa od 16.00 do 17.30. Lepo vabljeni!
Kdaj kdo od bratov spoveduje:
– br. Primož: od 8.00 do 9.00 in od 17.00 do 18.30
– br. Luka: od 9.00 do 10.00 in od 15.30 do 17.00
– br. Klemen: 10.00 do 11.00 in od 18.30 do 19.00
– br. Matej: 11.00 do 12.00 in od 14.00 do 15.30, v Bizoviku od 16.00 do 17.30

• Verouk bo predvidoma od tega četrtka 25. marca dalje potekal v prostorih župnije. Podrobnejša obvestila bo vsakemu razredu poslal katehet otrok. Veroučenci morajo imeti maske, kateheti pa se bomo tedensko testirali.

• Učenci 9. razredov vabljeni k vpisu na katoliške srednje šole. Več

• Tematski pohod za zakonce in pare na Golovcu: Povabljeni na orientacijski pohod na nam, ki sta ga pripravila Marinka in Aleš Čerin. Zakonci in pa fantje in punce, ki se pripravljajo na poroko pa se bodo lahko tudi sprehodili po svoji življenjski poti. Natisnite si orientacijski karto, obujta gojzarje in pojdita na pot. Več naj tej spletni strani

POST JE ČAS MOLITVE, DOBRIH DEL IN SOLIDARNOSTI

Post nas nagovarja k poglobitvi našega odnosa z Bogom, k odpovedi in sočutju z ljudmi v stiskah. Slovenska Karitas nas v letošnjem postu, enako kot v preteklih letih, vabi na naslednje postne akcije.
1. 40 dni brez alkohola: Letošnja akcija poteka pod geslom: »Moja poteza«. Sodelujete lahko sami, z družino, kot skupina in v času akcije ne uživate in ne ponujate alkohola. Več informacij na www.brezalkohola.si.

2. Pomoč za jugovzhodno Evropo: V postnem času vas z akcijo Ne pozabimo… letos že štirinajsto leto vabimo k solidarnosti z revnimi v državah jugozahodne Evrope. Na mizici zadaj v obeh cerkvah lahko vzamete položnico.

3. Poglobimo postni čas: POSTNA MOLITEV: V Sveta Marija, ti si naša vodnica, vodiš naše korake do Sina. Prižigaš luč, kjer je tema, daješ upanje, kjer je obup, objemaš zapuščene in obvežeš rane ranjenih. Kljub trpljenju si upala, kljub krhkosti si nosila, kljub koncu si verjela. Ostala si brez vsega, a vendar neskončno ljubila. Naseli v nas mir, pomagaj nam v bolezni, pomagaj nam v praznini, z zdravilnim dotikom prebudi v nas vero.

4. Postna akcija za mlade: Resničnost je lepša 2021; Mlade ponovno vabimo k postni akciji Resničnost je lepša. Posebnost tokratne akcije smo zapakirali v besedni igri off-line in under-line. Mladim želimo pomagati odkriti lepoto notranjega duhovnega in čustvenega sveta, ki jim je velikokrat neznan. Preko petih korakov bomo prehodili post. Več o akciji, kjer so odprte prijave za zoom srečanja ali dostop do materialov Pastoralni delavci lahko na isti povezave pridobite dostop do materialov in z njimi obogatite srečanje svoje skupine mladih (vir).

5. Postna akcija v naši župniji: Denarne darove za Župnijsko Karitas boste lahko oddali v nabiralnika Karitas v obeh cerkvah. V zadnjem letu so se sredstva naše župnijske Karitas kar precej zmanjšala, zato smo za vsak dar iskreno hvaležni. Lahko pa boste za potrebne darovali tudi živila. V obeh cerkvah sta v ta namen postavljeni košari. Otroci bodo pri verouku lahko darovali v posebne kuverte, v katere bodo lahko zbirali v korist socialno ogroženim družinam.

POJASNILO SŠK: V TRENUTNIH RAZMERAH SO ZA KATOLIČANE VSA CEPIVA ETIČNO SPREJEMLJIVA

20.3.2021 Cerkev na Slovenskem COVID19, Katoliška cerkev, SŠK

Viale cepiva COVID-19

V zadnjih dneh so mediji povzeli stališče SŠK glede cepljenja proti COVID-19, ki je bilo objavljeno na spletni strani katoliške cerkve konec letošnjega januarja. Na SŠK pojasnjujemo, da so škofje v svoji izjavi poudarili, da je cepljenje koristno ter da naj bo cepljenje brezplačno, prostovoljno in da se ne sme diskriminirati tistih, ki se npr. iz zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti.

Katoliška cerkev vabi vse katoličane, da se po posvetu z osebnim zdravnikom odločijo za cepljenje ter s tem zaščitijo svoje zdravje in zdravje bližnjih. Glede na omejeno količino cepiv, ki je v Sloveniji na voljo, verniki trenutno nimajo možnosti izbire, s katerim cepivom se bodo cepili. Zato je SŠK mnenja, da se lahko verniki cepijo z vsemi dostopnimi cepivi: Pfizer-BioNTech, Moderna in AstraZeneca.

Na SŠK pričakujemo, da bo država čim prej zagotovila večje količine cepiv in s tem tudi možnost, da se katoličani odločimo za tista cepiva, ki so moralno ustreznejša.

Dr. Tadej Strehovec, generalni tajnik SŠK

Vir

TEDEN DRUŽINE 2021

Na praznik sv. Jožefa, v petek, 19. marca 2021, začenjamo teden družine. Prav na ta dan se z razglasitvijo papeža Frančiška začne tudi Leto družine Amoris Laetitiae, ki se bo zaključilo s svetovnim srečanjem družin v Rimu junija 2022.

Obenem smo tudi v letu sv. Jožefa, ki se je začelo 8. decembra 2020. Na Uradu za družino SŠK smo zato sklenili, da na praznik sv. jožefa, 19. marca, ob 20.00 v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani slovesno odpremo teden družine in hkrati Leto družine. V Tednu družine želimo približati cilje in namen Leta družine. Zato bodo po uvodnem nagovoru ljubljanskega nadškofa msgr. Stanislava Zoreta v eni uri predstavniki različnih področij družinske pastorale podali kratke predstavitve dela z zakonci, starši, družinami, pari v pripravi na zakon, ločenimi, ostarelimi in mladimi … Predstavitve bodo podane kot informacija, kdo vse deluje v naši Cerkvi, in kot vabilo, kam se verni lahko vključijo. Upamo lahko, da bo to tudi spodbudilo k nastanku še kakšnih skupin na župnijski ali škofijski ravni.

Odprtje se bo zaključilo s skupno molitvijo in blagoslovom ob 21.00. Za prenos v živo bo poskrbljeno preko Facebooka in YouTube kanala. Posnetek bo mogoče videti tudi kasneje skozi celotno leto.

Luka Mavrič, Urad za družino SŠK

Vir

IZJAVA KOMISIJE ZA EVANGELIZACIJO PRI SLOVENSKI ŠKOFOVSKI KONFERENCI: POŽIVIMO SLUŽBO SPRAVE

V ponedeljek, 25. januarja 2021, je zasedala Komisija za evangelizacijo pri Slovenski škofovski konferenci, ki opazuje aktualno dogajanje na področju evangelizacije in daje spodbude za delovanje pastoralnim delavcem. Izmed številnih odprtih vprašanj v današnjem svetu se komisija letos osredotoča na pomembnost sv. spovedi in iskanje bistvenega v času epidemije koronavirusa. Na to temo je pripravila naslednjo izjavo.

V času epidemije koronavirusa nam skrb za zdravje našega telesa kliče v spomin tudi skrb za zdravje našega duha. Med sedmerimi zakramenti sta ozdravljanju našega duha namenjena zlasti sveta spoved in bolniško maziljenje. Bolniško maziljenje na poseben način ozdravlja, kar se v nas pokvari po sveti birmi (confirmatio, unctio infirmorum!), sveta spoved pa ozdravlja, kar se v nas pokvari po svetem krstu (baptizatio, absolutio!): ‘baptizatio’ je potopitev, ‘absolutio’ je odveza od mlinskega kamna, ki nas drži pod vodo (Mt 18,6).

Apostol Pavel je svoje veliko poslanstvo pojmoval tudi kot službo sprave: ‘Namesto Kristusa smo poslani, kakor da Bog opominja po nas. Prosimo v imenu Kristusa: Spravite se z Bogom!’ (2 Kor 5,20). In apostol Jakob naroča svojim naslovljencem: ‘Priznavajte torej drug drugemu grehe in molite drug za drugega, da ozdravite! Veliko premore goreča molitev pravičnega’ (Jk 5,16).
Kako potrebna in zdravilna je spoved, nas spominja psalmist: ‘Dokler sem molčal, so moje kosti usihale zaradi mojega vpitja ves dan, kajti dan in noč je pritiskala name tvoja roka, moja moč je oslabela kot v poletni vročini. Potem pa sem ti svoj greh dal spoznati, svoje krivde nisem prikrival. Dejal sem: Priznal bom svoje grehe Gospodu. In ti si odpustil krivdo mojega greha’ (Ps 32,3-5).
V notranjosti svoje vesti človek odkriva postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati’ (KKC, 1776). Modri Sirah daje slikovito primerjavo: ‘Pazi tudi na svét vesti, zakaj nič ti ni bolj zvesto kakor ta. Zakaj vest daje včasih boljše pojasnilo kakor sedem čuvajev, ki so postavljeni na višini za ogledovanje’ (Sir 37,13-14).

Epidemija koronavirusa sama po sebi usmerja naš pogled v našo notranjost, ki je svetišče Svetega Duha (1 Kor 6,19).

Msgr. dr. Jurij Bizjak, predsednik Komisije za evangelizacijo pri SŠK

br. Matej Štravs, župnik

Foto: NickyPe, Pixabay (mačice), Judith Pollie on Unsplash (oljka), hakan german, Pixabay (cepivo), Aleš Čerin (osebni arhiv)

/0 KOMENTARJEV/

Postni nagovori naših duhovnikov 2021 (VIDEO)

Naši bratje so se odločili, da bodo delili svoje postne nagovore na župnijskem YouTube kanalu. Dodajamo tudi postne nagovore nadškofa msgr. Stanislava Zoreta OFM.

 

 

Nagovori nadškofa msgr. Stanislava Zoreta OFM

 

 

Foto: Lilia Macías, Cathopic

/0 KOMENTARJEV/

Oznanila – 4. postna nedelja (14. 3. 2021)

AKTUALNI URNIK SVETIH MAŠ, OBHAJILA IN MOLITEV V NAŠI ŽUPNIJI

• Urnik svetih maš je do preklica naslednji:
– Štepanja vas: Delavniki: ob 8.00, 18.00 in ob 19.00. Nedelja in zapovedan praznik: 6.30, 8.00, 9.15, 10.30, 18.00 in 19.00
– Bizovik: torek in četrtek: ob 18.00, nedelja: 9.15 in 10.30
• Prejem svetega obhajila izven svete maše: Štepanja vas: delavniki: 8.30, 18.30 in ob 19.30, nedelja in zapovedan praznik: 7.05, 8.35, 9.50, 11.05, 18.35 in 19.35. Bizovik: torek in četrtek: 18.30, nedelja: 9.50 in 11.05
• VABILO K MOLITVI VEČERNIC: Bratje kapucini med tednom od ponedeljka do sobote ob 18.40.
• Maše preko spleta: so od ponedeljka do sobote ob 19.00 in v nedeljo ob 10.30.

OBVESTILA

• Nabirka prihodnje nedelje bo namenjena za kritje stroškov ogrevanja. Že vnaprej Bog povrni. V tiskanih oznanilih, ki jih lahko dobite v cerkvi je objavljeno finančno poročilo župnije za preteklo leto.

• DAN MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM ZA PRENEHANJE EPIDEMIJE bo ta petek 19. 3. na praznik sv. Jožefa: Tiha molitev v župnijski cerkvi pred Najsvetejšim bo potekala od 8.30 do 18.00. Vabljeni

• VEČER Z ALEŠEM ČERINOM NA ZOOMU bo v sredo 24. marca ob 20.30 uri. Aleš nam bo spregovoril o tem kako je preboleval levkemijo in kako ga je bolezen približala Bogu. Župljanom se želi tudi zahvaliti za vso molitveno podporo. Lepo vabljeni.

• V postnem času vabljeni h križevemu potu v Bizoviku v četrtek ob 17.35 in ob nedeljah ob 9.00, v Štepanji vasi pa v petek ob 18.35 in ob nedeljah ob 18.35. Vsak petek ob 18.35 lahko križev pot spremljate preko spleten stran župnije Ljubljana Štepanja vas.

• Naš božji grob v Štepanji vasi je v postnem času odprt ob nedeljah med vsemi svetimi mašami. Obiščite ga.

• Sveta spoved: v postnem času vas vabimo k sveti spovedi. V Štepanji vasi smo bratje na razpolago za spoved med vsemi svetimi mašami med tednom in v nedeljo, v Bizoviku pa ob nedeljah med obema svetima mašama, to je do 9.55 do 10.20. Lepo vabljeni.

• Spovedni dan v župniji bo na cvetni petek, 26. 3. Bratje bomo v Štepanji vasi na razpolago za spoved od 7.30 do 12.00 in od 14.00 do 19.30, v Bizoviku pa od 16.00 do 17.30. Lepo vabljeni!

• Začetek gradnje skavtske hiše: V tem tednu se bo v Štepanji vasi začela gradnja skavtske hiše, v kateri bo sedež Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Najprej bodo porušili staro hišo, ki je že odkrita in leži med samostanom in župnijskim domom, nato pa se bo začela izgradnja nove hiše.

• Verouk bo do nadaljnjega potekal preko spleta. K verouku prihajajo otroci iz različnih razredov in šol in kar povečuje možnost okužbe. Kdaj se bo ponovno začel verouk v prostorih župnije, vas bomo obvestili.
• Učenci 9. razredov vabljeni k vpisu na katoliške srednje šole. Več
• Tematski pohod za zakonce in pare na Golovcu: Povabljeni na orientacijski pohod na nam, ki sta ga pripravila Marinka in Aleš Čerin. Zakonci in pa fantje in punce, ki se pripravljajo na poroko pa se bodo lahko tudi sprehodili po svoji življenjski poti. Natisnite si orientacijski karto, obujta gojzarje in pojdita na pot. Več naj tej spletni strani

POST JE ČAS MOLITVE, DOBRIH DEL IN SOLIDARNOSTI

Post nas nagovarja k poglobitvi našega odnosa z Bogom, k odpovedi in sočutju z ljudmi v stiskah. Slovenska Karitas nas v letošnjem postu, enako kot v preteklih letih, vabi na naslednje postne akcije.

1. 40 dni brez alkohola: Letošnja akcija poteka pod geslom: »Moja poteza«. Sodelujete lahko sami, z družino, kot skupina in v času akcije ne uživate in ne ponujate alkohola. Več informacij na www.brezalkohola.si.

2. Pomoč za jugovzhodno Evropo: V postnem času vas z akcijo Ne pozabimo… letos že štirinajsto leto vabimo k solidarnosti z revnimi v državah jugozahodne Evrope. Na mizici zadaj v obeh cerkvah lahko vzamete položnico.

3. Poglobimo postni čas: POSTNA MOLITEV: V Sveta Marija, ti si naša vodnica, vodiš naše korake do Sina. Prižigaš luč, kjer je tema, daješ upanje, kjer je obup, objemaš zapuščene in obvežeš rane ranjenih. Kljub trpljenju si upala, kljub krhkosti si nosila, kljub koncu si verjela. Ostala si brez vsega, a vendar neskončno ljubila. Naseli v nas mir, pomagaj nam v bolezni, pomagaj nam v praznini, z zdravilnim dotikom prebudi v nas vero.

4. Postna akcija za mlade: Resničnost je lepša 2021; Mlade ponovno vabimo k postni akciji Resničnost je lepša. Posebnost tokratne akcije smo zapakirali v besedni igri off-line in under-line. Mladim želimo pomagati odkriti lepoto notranjega duhovnega in čustvenega sveta, ki jim je velikokrat neznan. Preko petih korakov bomo prehodili post. Več o akciji, kjer so odprte prijave za zoom srečanja ali dostop do materialov Pastoralni delavci lahko na isti povezave pridobite dostop do materialov in z njimi obogatite srečanje svoje skupine mladih (vir).

5. Postna akcija v naši župniji: Denarne darove za Župnijsko Karitas boste lahko oddali v nabiralnika Karitas v obeh cerkvah. V zadnjem letu so se sredstva naše župnijske Karitas kar precej zmanjšala, zato smo za vsak dar iskreno hvaležni. Lahko pa boste za potrebne darovali tudi živila. V obeh cerkvah sta v ta namen postavljeni košari. Otroci bodo pri verouku lahko darovali v posebne kuverte, v katere bodo lahko zbirali v korist socialno ogroženim družinam.

IZJAVA KOMISIJE ZA EVANGELIZACIJO PRI SLOVENSKI ŠKOFOVSKI KONFERENCI: POŽIVIMO SLUŽBO SPRAVE

V ponedeljek, 25. januarja 2021, je zasedala Komisija za evangelizacijo pri Slovenski škofovski konferenci, ki opazuje aktualno dogajanje na področju evangelizacije in daje spodbude za delovanje pastoralnim delavcem. Izmed številnih odprtih vprašanj v današnjem svetu se komisija letos osredotoča na pomembnost sv. spovedi in iskanje bistvenega v času epidemije koronavirusa. Na to temo je pripravila naslednjo izjavo.

V času epidemije koronavirusa nam skrb za zdravje našega telesa kliče v spomin tudi skrb za zdravje našega duha. Med sedmerimi zakramenti sta ozdravljanju našega duha namenjena zlasti sveta spoved in bolniško maziljenje. Bolniško maziljenje na poseben način ozdravlja, kar se v nas pokvari po sveti birmi (confirmatio, unctio infirmorum!), sveta spoved pa ozdravlja, kar se v nas pokvari po svetem krstu (baptizatio, absolutio!): ‘baptizatio’ je potopitev, ‘absolutio’ je odveza od mlinskega kamna, ki nas drži pod vodo (Mt 18,6).

Apostol Pavel je svoje veliko poslanstvo pojmoval tudi kot službo sprave: ‘Namesto Kristusa smo poslani, kakor da Bog opominja po nas. Prosimo v imenu Kristusa: Spravite se z Bogom!’ (2 Kor 5,20). In apostol Jakob naroča svojim naslovljencem: ‘Priznavajte torej drug drugemu grehe in molite drug za drugega, da ozdravite! Veliko premore goreča molitev pravičnega’ (Jk 5,16).

Kako potrebna in zdravilna je spoved, nas spominja psalmist: ‘Dokler sem molčal, so moje kosti usihale zaradi mojega vpitja ves dan, kajti dan in noč je pritiskala name tvoja roka, moja moč je oslabela kot v poletni vročini. Potem pa sem ti svoj greh dal spoznati, svoje krivde nisem prikrival. Dejal sem: Priznal bom svoje grehe Gospodu. In ti si odpustil krivdo mojega greha’ (Ps 32,3-5).

V notranjosti svoje vesti človek odkriva postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati’ (KKC, 1776). Modri Sirah daje slikovito primerjavo: ‘Pazi tudi na svét vesti, zakaj nič ti ni bolj zvesto kakor ta. Zakaj vest daje včasih boljše pojasnilo kakor sedem čuvajev, ki so postavljeni na višini za ogledovanje’ (Sir 37,13-14).

Epidemija koronavirusa sama po sebi usmerja naš pogled v našo notranjost, ki je svetišče Svetega Duha (1 Kor 6,19).

Msgr. dr. Jurij Bizjak, predsednik Komisije za evangelizacijo pri SŠK

br. Matej Štravs, župnik

Foto: Matej Štravs (skavtska hiša), Aleš Čerin (cerkev sv. Ahacija nad vasjo Kališe pod Veliko planino)

/0 KOMENTARJEV/
,

Teološki simpozij 2021: Vloga očetov v luči sv. Jožefa (AUDIO)

V sredo, 10. marca 2021, je potekal teološki simpozij z naslovom Vloga očetov in moških v družinah ter njihova duhovnost v luči sv. Jožefa, ki ga je organizirala Teološka fakulteta UL. Krajše predavanje sta imela prof. dr. Tomaž Erzar in naš župljan dr. Tadej Stegu.

Prof. dr. Tomaž Erzar: Življenje z očetom

Življenje otrok, ki odraščajo brez očetov, je prepredeno z neizpolnjenimi potrebami po občudovanju, priznanju in potrditvi. Odraščajoči fantje posnemajo očetov značaj in se v svetu vedejo podobno, kot se je vedel njihov oče. Oče zato živi v vsakem od nas, kot dober ali slab zgled, kot praznina, kot obup ali nemir, in vsak od nas se celo življenje uči, kako biti oče: ne le biološki, ampak tudi čustveni in duhovni oče.

Kako v Jezusu živi sv. Jožef? Kako lahko odnos do sv. Jožefa pomaga moškemu, v katerem živi slab zgled očeta? In kako naj kristjan živi svojo moškost in očetovsko držo z dneva v dan?

Doc. dr. Tadej Stegu: Jožef pa je storil

Sveti Jožef ni delavec – aktivist, ampak zna predvsem poslušati in udejanjati božji načrt. Kot rejnik – oče otroku, ki ni njegov otrok, lahko navdihuje našo držo in odnose v družini in družbi, na prav poseben način pa tudi naše pastoralno delo.

Jožef se zaveda, da Jezus ni njegov otrok in ga vzgaja in skrbi zanj – v zavesti, da ni njegova last in njegov »projekt«, ampak ga vzgaja, da bi tudi Jezus sledil Očetovemu načrtu.

Ni vedno lahko priznati, da moj otrok, pa naj bo biološki ali ne, ne pripada meni, in mu pustiti svobodo, da odkrije pravega Očeta in njegov načrt. A to je Jožefovo poslanstvo. Pa tudi poslanstvo vseh, ki sodelujemo v pastorali in naj bi odkrivali in varovali rast božjega življenja v tistih, ki so nam zaupani.

Več na tej povezavi (vir)

Foto: Angélica Mendoza, Cathopic

/0 KOMENTARJEV/

Papež Frančišek imenoval msgr. dr. Maksimilijana Matjaža za novega celjskega škofa

Sveti oče Frančišek je 5. marca 2021 imenoval za celjskega škofa msgr. dr. Maksimilijana Matjaža, duhovnika mariborske nadškofije, ki je bil do sedaj profesor Svetega pisma na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž se je rodil 23. avgusta 1963 v Črni na Koroškem. Po osnovni šoli v Mežici je obiskoval srednjo ekonomsko šolo v Slovenj Gradcu. Opravil je tudi filozofsko-teološki študij na Teološki fakulteti v Ljubljani (1983-1988). V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1989 ter bil inkardiniran v nadškofijo metropolijo Maribor. Leta 1995 je končal biblični magistrski študij na Papeškem bibličnem inštitutu, leta 1998 pa doktoriral na Papeški univerzi Gregoriana pod mentorstvom prof. Klemensa Stocka s tezo Pomen motiva strahu v kristologiji Markovega evangelija (Furcht und Gotteserfahrung: die Bedeutung des Furchtmotivs für die Christologie des Markus. Forschung zur Bibel, 91. Würzburg: Echter Verlag, 1999). Leta 2000 se je izpopolnjeval na Frančiškanski biblični šoli v Jeruzalemu.

Od leta 1989 do 1991 je bil kaplan v Zrečah. Od leta 1991 do 1995 je študiral Sveto pismo na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu ter dosegel magisterij iz bibličnih ved. Študij je nadaljeval na Papeški univerzi Gregoriani, kjer je doktoriral iz biblične teologije leta 1998. Leta 2000 je študiral svetopisemsko arheologijo na Studium Biblicum Franciscanum v Jeruzalemu. Od leta 1998 je bil asistent na ljubljanski teološki fakulteti, od leta 2001 pa profesor-asistent na katedri za sveto pismo in judovstvo ter od leta 2011 izredni profesor za svetopisemske vede in judovstvo. Od leta 2013 je predstojnik Katedre za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti UL.

Od leta 2006 je bil član duhovniškega sveta nadškofije metropolije Maribor in od leta 2011 član kolegija svetovalcev. Bil je tudi duhovnik pomočnik v župniji Dravograd (1998-2010), v Zrečah (2010-2012), v pastoralni enoti Slovenj Gradec (2012-2013) in v župniji Šentilj (2013-2020).

Prof. Matjaž na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani predava predmete iz področja eksegeze Nove zaveze ter biblične teologije in antropologije. Njegovo temeljno raziskovalno področje, ki ga opravlja v programske skupine Judovsko-krščanski viri in razsežnost pravičnosti, je filološka, literarna in teološka analiza svetopisemskih besedil, s posebnim poudarkom na teološki, hermenevtični in antropološki interpretaciji. Raziskovanje vključuje vzporedni študij zgodovinskega okolja nastanka novozaveznega izročila in njene recepcije v prvih stoletjih ter razvoja biblične eksegeze, hermenevtike in prevajalskih načel. Je član ekipi prevajalcev slovenskega katoliškega prevoda Svetega pisma – Jeruzalemska izdaja (SPJ) ter član mednarodnega bibličnega združenja Studiorum Novi Testamenti Societas. Je urednik znanstvene revije Edinost in dialog ter predstojnik Zavoda Biblično gibanje, kjer deluje na področju biblične pastorale s posebnim poudarkom na popularizaciji Svetega pisma preko različnih združenj, šol, medijev in strokovnih ekskurzij.

Slovenski škofje iskreno čestitajo msgr. dr. Maksimilijanu Matjažu ter mu želijo obilo Božjega blagoslova pri vodenju celjske škofije.

Vir: spletna stran Katoliške Cerkve

/0 KOMENTARJEV/

Oznanila – 3. postna nedelja (7. 3. 2021)

AKTUALNI URNIK SVETIH MAŠ, OBHAJILA IN MOLITEV V NAŠI ŽUPNIJI

• Urnik svetih maš je do preklica naslednji:
– Štepanja vas: Delavniki: ob 8.00, 18.00 in ob 19.00. Nedelja in zapovedan praznik: – ob 6.30, 8.00, 9.15, 10.30, 18.00 in 19.00
– Bizovik: torek in četrtek: ob 18.00, nedelja ob 9.15 in 10.30

• Prejem svetega obhajila izven svete maše: Štepanja vas: Delavniki: ob 8.30, 18.30 in ob 19.30, Nedelja in zapovedan praznik: ob 7.05, 8.35, 9.50, 11.05, 18.35 in 19.35. Bizovik: torek in četrtek: ob 18.30, nedelja: ob 9.50 in 11.05

• VABILO K MOLITVI VEČERNIC: Bratje kapucini med tednom od ponedeljka do sobote ob 18.40
Maše preko spleta: so od ponedeljka do sobote ob 19.00 in v nedeljo ob 10.30

OBVESTILA

• Sveta spoved: v postnem času vas vabimo k sveti spovedi. V Štepanji vasi smo bratje na razpolago za spoved med vsemi svetimi mašami med tednom in v nedeljo, v Bizoviku pa ob nedeljah med obema svetima mašama, to je do 9.55 do 10.20. Lepo vabljeni.

• Začetek gradnje skavtske hiše: V tem tednu se bo v Štepanji vasi začela gradnja skavtske hiše, v kateri bo sedež Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Najprej bodo porušili staro hišo, ki je že odkrita in leži med samostanom in župnijskim domom, nato pa se bo začela izgradnja nove hiše.

• Naš božji grob je v postnem času odprt ob nedeljah dopoldne. Obiščite ga.

• Verouk: Ta teden se ponovno začenja verouk, ki bo do nadaljnjega potekal preko spleta. K verouku prihajajo otroci iz različnih razredov in šol in kar povečuje možnost okužbe. Kdaj se bo ponovno začel verouk v prostorih župnije, vas bomo obvestili.

• Učenci 9. razredov vabljeni k vpisu na katoliške srednje šole. Več

• Tematski pohod za zakonce in pare na Golovcu: Povabljeni na orientacijski pohod na nam, ki sta ga pripravila Marinka in Aleš Čerin. Zakonci in pa fantje in punce, ki se pripravljajo na poroko pa se bodo lahko tudi sprehodili po svoji življenjski poti. Natisnite si orientacijski karto, obujta gojzarje in pojdita na pot. Več naj tej spletni strani

POSTNI ČAS

V postnem času vabljeni h križevemu potu med tednom v Bizoviku v četrtek ob 17.35, v Štepanji vasi v petek ob 18.35, ob nedeljah v Bizoviku ob 9.00, v Štepanji vasi pa ob 18.35. Vabljeni, da križev pot tudi sami molite doma. Vsak petek ob 18.35 lahko križev pot spremljate preko spleten stran župnije Ljubljana Štepanja vas.
Postne pobožnosti s postnimi govori ob nedeljah zvečer letos ne bo.

POST JE ČAS MOLITVE, DOBRIH DEL IN SOLIDARNOSTI

Post nas nagovarja k poglobitvi našega odnosa z Bogom, k odpovedi in sočutju z ljudmi v stiskah. Slovenska Karitas nas v letošnjem postu, enako kot v preteklih letih, vabi na naslednje postne akcije: (Več informacij in gradiva najdete na spletni strani)

1. 40 dni brez alkohola: Letošnja akcija poteka pod geslom: »Moja poteza«. Sodelujete lahko sami, z družino, kot skupina in v času akcije ne uživate in ne ponujate alkohola. Več informacij na  www.brezalkohola.si.

2. Pomoč za jugovzhodno Evropo: V postnem času vas z akcijo Ne pozabimo… letos že štirinajsto leto vabimo k solidarnosti z revnimi v državah jugozahodne Evrope. Na mizici zadaj v obeh cerkvah lahko vzamete položnico.

3. Poglobimo postni čas: POSTNA MOLITEV: V Sveta Marija, ti si naša vodnica, vodiš naše korake do Sina. Prižigaš luč, kjer je tema, daješ upanje, kjer je obup, objemaš zapuščene in obvežeš rane ranjenih. Kljub trpljenju si upala, kljub krhkosti si nosila, kljub koncu si verjela. Ostala si brez vsega, a vendar neskončno ljubila. Naseli v nas mir, pomagaj nam v bolezni, pomagaj nam v praznini, z zdravilnim dotikom prebudi v nas vero.

4. Postna akcija za mlade: Resničnost je lepša 2021; Mlade ponovno vabimo k postni akciji Resničnost je lepša. Posebnost tokratne akcije smo zapakirali v besedni igri off-line in under-line. Mladim želimo pomagati odkriti lepoto notranjega duhovnega in čustvenega sveta, ki jim je velikokrat neznan. Preko petih korakov bomo prehodili post. Več o akciji, kjer so odprte prijave za zoom srečanja ali dostop do materialov Pastoralni delavci lahko na isti povezave pridobite dostop do materialov in z njimi obogatite srečanje svoje skupine mladih (vir).

5. Postna akcija v naši župniji: Denarne darove za Župnijsko Karitas boste lahko oddali v nabiralnika Karitas v obeh cerkvah. V zadnjem letu so se sredstva naše župnijske Karitas kar precej zmanjšala, zato smo za vsak dar iskreno hvaležni. Lahko pa boste za potrebne darovali tudi živila. V obeh cerkvah sta v ta namen postavljeni košari. Otroci bodo pri verouku lahko darovali v posebne kuverte, v katere bodo lahko zbirali v korist socialno ogroženim družinam.

Papež Frančišek imenoval msgr. dr. Maksimilijana Matjaža za novega celjskega škofa

5. 3. 2021 Celje, Škofija Celje

Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž – Foto: Skralovnik

Sveti oče Frančišek je 5. marca 2021 imenoval za celjskega škofa msgr. dr. Maksimilijana Matjaža, duhovnika mariborske nadškofije, ki je bil do sedaj profesor Svetega pisma na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž se je rodil 23. avgusta 1963 v Črni na Koroškem. Po osnovni šoli v Mežici je obiskoval srednjo ekonomsko šolo v Slovenj Gradcu. Opravil je tudi filozofsko-teološki študij na Teološki fakulteti v Ljubljani (1983-1988). V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1989 ter bil inkardiniran v nadškofijo metropolijo Maribor. Leta 1995 je končal biblični magistrski študij na Papeškem bibličnem inštitutu, leta 1998 pa doktoriral na Papeški univerzi Gregoriana pod mentorstvom prof. Klemensa Stocka s tezo Pomen motiva strahu v kristologiji Markovega evangelija (Furcht und Gotteserfahrung: die Bedeutung des Furchtmotivs für die Christologie des Markus. Forschung zur Bibel, 91. Würzburg: Echter Verlag, 1999). Leta 2000 se je izpopolnjeval na Frančiškanski biblični šoli v Jeruzalemu.

Od leta 1989 do 1991 je bil kaplan v Zrečah. Od leta 1991 do 1995 je študiral Sveto pismo na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu ter dosegel magisterij iz bibličnih ved. Študij je nadaljeval na Papeški univerzi Gregoriani, kjer je doktoriral iz biblične teologije leta 1998. Leta 2000 je študiral svetopisemsko arheologijo na Studium Biblicum Franciscanum v Jeruzalemu. Od leta 1998 je bil asistent na ljubljanski teološki fakulteti, od leta 2001 pa profesor-asistent na katedri za sveto pismo in judovstvo ter od leta 2011 izredni profesor za svetopisemske vede in judovstvo. Od leta 2013 je predstojnik Katedre za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti UL.

Od leta 2006 je bil član duhovniškega sveta nadškofije metropolije Maribor in od leta 2011 član kolegija svetovalcev. Bil je tudi duhovnik pomočnik v župniji Dravograd (1998-2010), v Zrečah (2010-2012), v pastoralni enoti Slovenj Gradec (2012-2013) in v župniji Šentilj (2013-2020).

Prof. Matjaž na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani predava predmete iz področja eksegeze Nove zaveze ter biblične teologije in antropologije. Njegovo temeljno raziskovalno področje, ki ga opravlja v programske skupine Judovsko-krščanski viri in razsežnost pravičnosti, je filološka, literarna in teološka analiza svetopisemskih besedil, s posebnim poudarkom na teološki, hermenevtični in antropološki interpretaciji. Raziskovanje vključuje vzporedni študij zgodovinskega okolja nastanka novozaveznega izročila in njene recepcije v prvih stoletjih ter razvoja biblične eksegeze, hermenevtike in prevajalskih načel. Je član ekipi prevajalcev slovenskega katoliškega prevoda Svetega pisma – Jeruzalemska izdaja (SPJ) ter član mednarodnega bibličnega združenja Studiorum Novi Testamenti Societas. Je urednik znanstvene revije Edinost in dialog ter predstojnik Zavoda Biblično gibanje, kjer deluje na področju biblične pastorale s posebnim poudarkom na popularizaciji Svetega pisma preko različnih združenj, šol, medijev in strokovnih ekskurzij.

Slovenski škofje iskreno čestitajo msgr. dr. Maksimilijanu Matjažu ter mu želijo obilo Božjega blagoslova pri vodenju celjske škofije.

Vir: spletna stran Katoliške Cerkve

IZJAVA KOMISIJE ZA EVANGELIZACIJO PRI SLOVENSKI ŠKOFOVSKI KONFERENCI: POŽIVIMO SLUŽBO SPRAVE

V ponedeljek, 25. januarja 2021, je zasedala Komisija za evangelizacijo pri Slovenski škofovski konferenci, ki opazuje aktualno dogajanje na področju evangelizacije in daje spodbude za delovanje pastoralnim delavcem. Izmed številnih odprtih vprašanj v današnjem svetu se komisija letos osredotoča na pomembnost sv. spovedi in iskanje bistvenega v času epidemije koronavirusa. Na to temo je pripravila naslednjo izjavo.

V času epidemije koronavirusa nam skrb za zdravje našega telesa kliče v spomin tudi skrb za zdravje našega duha. Med sedmerimi zakramenti sta ozdravljanju našega duha namenjena zlasti sveta spoved in bolniško maziljenje. Bolniško maziljenje na poseben način ozdravlja, kar se v nas pokvari po sveti birmi (confirmatio, unctio infirmorum!), sveta spoved pa ozdravlja, kar se v nas pokvari po svetem krstu (baptizatio, absolutio!): ‘baptizatio’ je potopitev, ‘absolutio’ je odveza od mlinskega kamna, ki nas drži pod vodo (Mt 18,6).

Apostol Pavel je svoje veliko poslanstvo pojmoval tudi kot službo sprave: ‘Namesto Kristusa smo poslani, kakor da Bog opominja po nas. Prosimo v imenu Kristusa: Spravite se z Bogom!’ (2 Kor 5,20). In apostol Jakob naroča svojim naslovljencem: ‘Priznavajte torej drug drugemu grehe in molite drug za drugega, da ozdravite! Veliko premore goreča molitev pravičnega’ (Jk 5,16).

Kako potrebna in zdravilna je spoved, nas spominja psalmist: ‘Dokler sem molčal, so moje kosti usihale zaradi mojega vpitja ves dan, kajti dan in noč je pritiskala name tvoja roka, moja moč je oslabela kot v poletni vročini. Potem pa sem ti svoj greh dal spoznati, svoje krivde nisem prikrival. Dejal sem: Priznal bom svoje grehe Gospodu. In ti si odpustil krivdo mojega greha’ (Ps 32,3-5).

V notranjosti svoje vesti človek odkriva postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati’ (KKC, 1776). Modri Sirah daje slikovito primerjavo: ‘Pazi tudi na svét vesti, zakaj nič ti ni bolj zvesto kakor ta. Zakaj vest daje včasih boljše pojasnilo kakor sedem čuvajev, ki so postavljeni na višini za ogledovanje’ (Sir 37,13-14).

Epidemija koronavirusa sama po sebi usmerja naš pogled v našo notranjost, ki je svetišče Svetega Duha (1 Kor 6,19).

Msgr. dr. Jurij Bizjak, predsednik Komisije za evangelizacijo pri SŠK

Vir: spletna stran Katoliške Cerkve

Foto: Yoksel 🌿 Zok, Unsplash

/0 KOMENTARJEV/

Večer z Alešem Čerinom na ZOOM-u: O veselju v preizkušnji levkemije

V naši župniji začenjamo z večeri na ZOOM-u. Enkrat mesečno bomo povabili kakšnega gosta, ki nam bo predstavil zanimivo temo, pričeval bo iz svojega življenja, na koncu pa mu bomo postavili še nekaj vprašanj.

Prvi gost bo Aleš Čerin, ki je v letu 2019 preživljal levkemijo (akutna mieloblastna levkemija). Zanj smo v naši župniji molili in se tudi zahvaljevali Bogu, da ga je še ohranil med nami.

Kdaj in kje: v sredo, 24. marca ob 20.30 na ZOOM-u. Prosimo prijavite se, da vam lahko pošljemo povezavo.

V bolniški sobi ob praznovanju 35. obletnice poroke (20. oktober 2019)

Aleš bo spregovoril o:

  • preživljanju dolgih mesecev karantene v bolniški sobi Kliničnega oddelka za hematologijo v Kliničnem centru in kaj se je naučil iz tega za korona karanteno,
  • odlični Božji ekipi zdravnikov, sester in drugega osebja in o pomenu hvaležnosti,
  • pomenu odnosov z bližnjimi v težki bolezni,
  • pomenu vere v Boga v preizkušnji težke bolezni ter o milostih, ki jih Bog daje,
  • veselju, ki je možno tudi v času težke bolezni.

Tudi o tem, kako ga je Bog tolažil in o pomenu župnijskega in drugih občestev, ki molijo za brata v stiski.

Obenem, pa bi se rad vsem zahvalil za molitve in priprošnje.

Foto: Mateja J. Potočnik, osebni arhiv Aleša Čerina

/0 KOMENTARJEV/

Srečanja v pripravi na birmo: preko ZOOM-a

»Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem.« (1 Jn 4,16)

Spoštovani starši, stari starši, botri, birmanci in animatorji!

Srečanja v pripravi na birmo na daljavo

Vljudno Vas vabim, da se pridružite srečanjem v pripravi na birmo na daljavo prek aplikacije Zoom. Termini različnih srečanj so objavljeni na spletni strani vesel.net pod zavihkom »aktualno«.

Na spletni strani lahko preberete tudi veliko o birmi, pripravi na birmo, knjigah …

Lahko se pridružite srečanjem za župnije, ki so napovedana, lahko pa tistim srečanjem, ki so objavljena poleg župnijskih. Takšni srečanji sta v marcu načrtovani za:

  • 27. 3. 21 ob 19h – I. del (Birma – zakrament ljubezni) in
  • 28. 3. 21 ob 19h – II. del (Pridi, Sveti Duh) – nadaljevanje vsebine

Srečanja bodo tudi v aprilu, maju, juniju, termini pa bodo objavljeni na spletni strani.

Prosim, izberite termin, ki Vam ustreza in se prijavite na drustvo.veselje@gmail.com.

Kdo se lahko prijavi?

Srečanj v pripravi na birmo na daljavo se lahko udeleži vsak, kdor želi, iz katere koli župnije, ne glede na potek priprave v svoji župniji.

Dobrodošli in lepo povabljeni ste starši, botri, birmanci, pa tudi stari starši, animatorji in drugi.

Potrebna je prijava do dne izvedbe srečanja, da Vam lahko pošljem povezavo.

Če ste prejeli to vabilo kot starši, vljudno prosim, obvestite o teh možnostih priprave še izbrane botre in druge Vaše znance, prijatelje, sorodnike, za katere menite, da bi se lahko udeležili priprave na birmo na tak način. Najlepša hvala.

O društvu VESELje

  • Na božični dan, 25. 12. 2020 smo ustanovili Društvo VESELje, ki želi biti blago navzoče v slovenskem prostoru krepitve različnih vidikov veselja, utemeljenega v (L)ljubezni. Še posebej želimo krepiti veselje znotraj birmanske duhovnosti ter pastorale. Če želite, lahko tudi Vi postanete člani tega društva, hvaležni pa bomo za vsako duhovno in materialno podporo.
  • Biblične skupinice na daljavo so lepa priložnost za branje in premišljevanje Božje besede in pogovor ter molitev ob izbranih odlomkih. Gre za vsebinsko in duhovno bogata srečanja, ki na daljavo potekajo redno, vsak teden. Termini skupinic so ob torkih dopoldan, popoldan in zvečer ter v četrtek zvečer. Več je na spletni strani vesel.net. Če Vas veseli druženje z Božjo besedo na tak način, iskreno dobrodošli. Hvala tudi, če boste posredovali to informacijo naprej, še komu.

Želim Vam vse dobro, predvsem obilo zdravja in naj Vas povsod spremljata obilen

Božji blagoslov ter Marijino varstvo!

S hvaležnostjo Vas lepo pozdravljam in se veselim naših srečanj 🙂

Polona Vesel Mušič

Foto: spletna stran vesel.net, Os Filhos de Maria, Cathopic

/0 KOMENTARJEV/