Naš oratorij je bil letos okrnjen, a zato nič manj zabaven (FOTO)

Letos je oratorij zaradi vsem znanih epidemioloških okoliščin potekal v nekoliko bolj okrnjeni, a zato nič manj zabavni obliki.

Udeležilo se ga je manj otrok kot ponavadi (bilo jih je 35), zato smo lahko animatorji (bilo nas je 24) brez večjih težav poskrbeli za dosledno upoštevanje zdravstvenih priporočil, k čemur je pripomogla tudi tehnična ekipa z vestnim razkuževanjem občutljivih površin (kljuke …).

Oratorij smo pričeli v nedeljo, 28. junija in ga zaključili v sredo, 1. julija. Le trije oratorijski dnevi in enourni uvodni program v nedeljo, pa smo vseeno uspeli prikazati celotno zgodbo o pogumu in moči zaupanja v Božjo pomoč – preko svetopisemske zgodbe o kraljici Esteri.

Skozi kateheze smo tudi osvetlili pomembne vidike zgodbe, najprej v skupni katehezi z bratom Mirom, nato pa pod vodstvom animatorjev po skupinah.

Otroci so lahko tudi preizkusili ročne spretnosti na raznovrstnih delavnicah; od izdelave lastne majice, origamija, praskank pa do padala (ne zase J). Svoj razgrajaški in igrivi potencial pa so lahko v polnosti sprostili na skrbno pripravljenih vélikih igrah.

Skoraj vse dejavnosti so se vršile zunaj na različnih lokacijah, s poudarjeno vlogo župnijskega travnika. Na prostem pa se je vršila tudi jutranja igrica o kraljici Esteri, ki jo je zaigrala izbrana ekipa še posebej zavzetih in delavnih animatorjev.

Oratorij smo sklenili v sredo s sveto mašo in še zadnjo izvedbo oratorijske himne.

Po oratoriju je v četrtek zvečer in celoten petek v Podzemlju ob Kolpi potekalo družabno srečanje za animatorje, ki je bilo nadvse prijetno.

[modula id=”4315″]

/0 KOMENTARJEV/

Srečal sem fanta, ki me je pozdravil z ‘dober dan’

Kam je šlo ono čisto navadno pozdravljanje med ljudmi? Tale fantek je želel in znal. Zaradi očeta in mame, ki sta ga naučila.

Dober dan!

V starem delu Krškega sem prehitel fanta starega kakih 10 let. Gotovo me ni mogel poznati, ker sem le občasno v Krškem.

Lepo je pozdravil: “Dober dan!”

Odzdravim in odhitim malo naprej. Pa malo pomislim v slogu ‘redko-slišim-pozdrav-od otrok-v Ljubljani’, se obrnem nazaj in ga pohvalim: “Fant, zelo lepo znaš pozdravljati!”.

Odgovori z novim presenečenjem: “Hvala.”

“Kdo te je naučil pozdravljati?”

“Starši.” Skomigne z rameni kot da je to nekaj najbolj normalnega.

Se obrnem še enkrat k njemu: “Pohvali očeta in mamo, da te tako lepo učita vljudnosti.”

“Hvala, bom.”

Grem naprej, a ko se ozrem še enkrat nazaj, opazim, da fant vstopa v avto. Tak preprost.

Pristopim, potrkam in očeta pohvalim za odlično vzgojo. Odgovor očeta: “Hvala.” Kaj pa drugega.

Voščila sva si obilo lepega in odšel sem domov v Ljubljano.

Prešlo mu je v navado

Fantu je pozdravljanje in lepo obnašanje očitno prešlo že v navado. Pozdravlja namreč vse po vrsti in ne samo poznanih.

Seješ misel, žanješ dejanje. Seješ dejanje, žanješ navado. Seješ navado, žanješ značaj. Seješ značaj, žanješ usodo. – Ralph Waldo Emerson

Zna se tudi zahvaliti za pohvalo, kar pogosto ni v navadi niti pri odraslih. Po navadi rečemo kaj v stilu: “Saj ni nič takega!”

Otrokom je treba vcepiti navade, tako, da večkrat od otroka zahtevamo, da ponovi določena dejanja. Tako se primejo in postopno preidejo v navado. Poleg tega pa morata biti starša zgled – morata to delati. Oba.

In otroka opozarjati. Oba.

Dosledno.

Ralph Waldo Emerson je zapisal: “Seješ misel, žanješ dejanje. Seješ dejanje, žanješ navado. Seješ navado, žanješ značaj. Seješ značaj, žanješ usodo.”

Starša tega mladeniča se tega držita. Sejeta lepe navade. Žela bosta dober značaj in – verjamem – dobro usodo.

Gregor Čušin o navadah. Tudi o eni posebni navadi.

Vir: Avdio arhiv Radia Ognjišče

Priporočam vsakodnevno poslušanje Čušinovih duhovnih pomislekov. Tule.

Vir: blog Preprostost

Foto: Jessica Lewis,  Pexels (slika je simbolična)

/0 KOMENTARJEV/

Oznanila – 13. nedelja med letom

IZ ŽIVLJENJA NAŠE ŽUPNIJE

  • POPRAVILO OZVOČENJA V OBEH CERKVAH: V teh dneh smo v obeh cerkvah s strokovnjakom pogledali ozvočenje.
    Ker je potreba, bomo v počitniškem času v cerkvi v Bizoviku zamenjali mikrofone in zvočnike, v cerkvi v Štepanji vasi pa bomo prav tako v tem času zamenjali mikrofone. To nas bo stalo okrog 1.300 evrov.
    Ko bomo obnavljali notranjost cerkve v Štepanji vasi, pa bo potrebno zamenjati tudi vse zvočnike. Ozvočenje bo prenovil Marko Sevšek, ki ima sedež svojega podjetja na Litijski cesti v naši župniji in je na novo ozvočil že zelo veliko cerkva po vsej Sloveniji.

VABIMO VAS

  • LETNI ORATORIJ Letošnji poletni oratorij se začne v nedeljo 28. junija in bo potekal do srede 1. julija. Prvi dan oratorija bo namenjen staršem in otrokom. Dobimo se pri maši na župnijskem travniku ob 9. v Štepanji vasi. Po maši bo sledil krajši program za otroke in starše, ki bo trajal predvidoma do 10.45. Če kakšna družina ne more priti v nedeljo, se otrok pridruži oratoriju v ponedeljek. Priporočamo se za finančno pomoč.
    Osrednji lik letošnjega oratorija, ki bo potekal pod geslom Zaupam, zato si upam, bo kraljica Estera. Celoten oratorij bo letos po potekal po manjših skupinah, tako da se otroci iz različnih skupin ne bodo mešali med seboj. Ker bo program v večini potekal zunaj, bomo na župnijskem travniku postavili več šotorov. Na oratorij se je prijavilo 40 otrok in 25 animatorjev in animatorjev pomočnikov. Oratorij priporočamo v vaše molitve.
  • CELODNEVNO ČEŠČENJE v Bizoviku bo v soboto, 11. julija. Sveta maša bo ob 8.00, nato češčenje Najsvetejšega do 11.00. Popoldne bo češčenje od 16.00 dalje. Litanije Srca Jezusovega in evharistični blagoslov bo ob 18.30, sklepna maša pa ob 19.00.
  • KRIŠTOFOVA NEDELJA bo v nedeljo 26. julija 2020, pod geslom: »ZA VSAK SREČNO PREVOŽEN KILOMETER STOTIN ZA MISIJONSKI AVTO.« Zahvaljevali se bomo za Božje varstvo na naših cestah in poteh. Radi sodelujmo v misijonski akciji MIVA z zbiranjem sredstev za avtomobile in druga prevozna sredstva, ki jih naši misijonarji in misijonarke nujno potrebujejo za misijonsko delo. Že vnaprej Bog povrni. Po vsaki maši bomo blagoslavljali avtomobile, kjer boste lahko oddali vaš dar, ki ga bomo posredovali misijonski pisarni.
  • ŽEGNANJSKA NEDELJA v Štepanji vasi bo v nedeljo, 26. julija ob 9.15, v Štepanji vasi. V primeru lepega vremena bo sveta maša zunaj na travniku. Lepo vabljeni. Pevska vaja za vse pevce bo v petek, 24. julija ob 20.00, v župnijskem domu.

Ta dan ne bo maše ob 10.30 v Štepanji vasi, maša v Bizoviku bo že ob 8.00.

  • ŽEGNANJSKA NEDELJA v Bizoviku bo v nedeljo, 2. avgusta 2020. Slovesna maša bo ob 9.15. V primeru lepega vremena bo sveta maša zunaj na travniku. Pevska vaja za vse pevce bo v petek, 31. julija ob 20.00 (v Bizoviku). Maše v Štepanji vasi bodo kot ob drugih nedeljah.
  • SKAVTSKI POLETNI TABORI 2020: volčiči: od 17. do 23. avgusta, četa od 15. od 24. julija, noviciat popotnikov in popotnic od 13. do17. julija, popotniki in popotnice od 7. do 13. julija.
  • URADNE URE V POČITNICAH: Uradne ure: 1. 7. do 31. 8. bodo v ponedeljek, torek, četrtek in petek po večerni maši, to je ob 19.40.
  • SPREMENJEN URNIK MAŠ:
    – ŠTEPANJA VAS: Nedelje 8:00, 9:15 (ob lepem vremenu čez celo poletje na travniku pred cerkvijo), 10:30, 19:00. Enak urnik je na zapovedane praznike.
    Maše med tednom v počitnicah: od 1. julija do 31. avgusta med tednom ne bo jutranje svete maše.
    – BIZOVIK: Nedelje in zapovedani prazniki: 9.15 (ob lepem vremenu čez celo poletje pred cerkvijo).
    Od 1. 6. do 31. 8. ni svetih maš med tednom.
    – Svete maše preko spletne strani: Vse maše v Štepanji vasi lahko spremljate preko avdio povezave na župnijski spletni strani.
  • Pravila ravnanja pri sveti maši v cerkvi: Občasno bomo bratje pri nedeljskih mašah imeli obred blagoslova vode in kropljenje vernikov od oltarja. Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore. Ob vstopu v cerkev si mora razkužiti roke, nadeti zaščitno masko in v cerkvi ohranjati medosebno razdaljo 1,5 metra (to ne velja za družine in člane skupnega gospodinjstva). Na koru so lahko organist in pevci, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo 1,5 metra. Pevci morajo uporabljati maske. Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Delivec obhajila pri obhajanju nosi masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.

IZ ŽIVLJENJA SLOVENSKE CERKVE

  • Diakonska in mašniška posvečenja v Sloveniji v letu 2020: V Katoliški cerkvi v Sloveniji bo leta 2020 v štirih škofijah ter v eni redovni skupnosti posvečenih 6 novih diakonov in 7 novih duhovnikov.
    – Misijonska družba (CM) – lazaristi: Diakon Rok Vinko Žlender iz župnije Maribor – Sv. Marija bo prejel mašniško posvečenje v ljubljanski stolnici 29. junija 2020 ob 9. uri.
    – Škofija Koper: Diakonsko posvečenje bo 25. junija ob 10.00 v koprski stolnici. V diakona bo posvečen Tilen Kocjančič iz župnije Bertoki.
    – Nadškofija Ljubljana: Diakonsko posvečenje bo 25. junija v župniji Ježica ob 10.00, mašniško posvečenje pa v ljubljanski stolnici 29. junija ob 9.00. V diakona bosta posvečena Peter Čemažar iz župnije Ljubljana – Ježica ter Boštjan Dolinšek iz župnije Stranje. V duhovnika bodo posvečeni: Janez Potisek iz župnije Dol pri Ljubljani, Anže Cunk iz župnije Sv. Lovrenc-Kokrica, Martin Leban iz župnije Jesenice, Matej Rus iz župnije Šentvid pri Stični ter Tilen Oberwalder Zupanc iz župnije Jarše. Mašniško posvečenje bo neposredno prenašal Radio Ognjišče.
    – Nadškofija Maribor: Diakonsko posvečenje bo 28. junija ob 16.00 v mariborski stolnici. V diakona bo posvečen Simon Lampreht iz župnije Sv. Andrej-Svečina.
    – Škofija Novo mesto: Diakonsko posvečenje in mašniško posvečenje bo v novomeški stolnici 29. junija ob 16.00. V diakona bosta posvečena Jakob Piletič iz župnije Kostanjevica na Krki ter Janez Meglen iz župnije Krka. V duhovnika bo posvečen Blaž Franko iz župnije Šentjernej.

Papež Frančišek dodal nove vzklike v Lavretanske litanije

Kongregacija za bogoslužje je 20. junija 2020 objavila pismo predsednikom škofovskih konferenc o novih vzklikih v lavretanskih litanijah: Mati usmiljenja, Mati upanja in Tolažba beguncev.

Prefekt omenjene Kongregacije kardinal Robert Sarah je v pismu zapisal, da Marija “kot romarica proti svetemu Jeruzalemu, da bi uživala v neločljivem občestvu s Kristusom, svojim Ženinom in Odrešenikom, Cerkev stopa po poteh zgodovine v zaupanju Vanjo, ki je verovala Gospodovi besedi. Iz evangelija vemo, da so se namreč Jezusovi učenci od samih začetkov naučili slaviti »blagoslovljeno med ženami« in računati na njeno materinsko priprošnjo. Krščanska pobožnost je Devici Mariji, ki je privilegirana in zanesljiva pot do srečanja s Kristusom, skozi stoletja prihranila nešteto naslovov in vzklikov. Tudi v današnjem času, ki je prepreden z razlogi za negotovost in zmedenost, se Božje ljudstvo še posebno z naklonjenostjo in zaupanjem pobožno zateka k njej.”

Kardinal Sarah še dodaja, da “kot razlagalec tega čutenja je papež Frančišek, ko je sprejel izražene želje, odločil, da se v obrazec litanij blažene Device Marije, ki jim pravimo »Lavretanske«, vnesejo vzkliki »Mati usmiljenja«, »Mati upanja« in »Tolažba beguncev«. Prvi vzklik bo umeščen za »Mati Cerkve«, drugi za »Mati milosti božje«, tretji pa za »Pribežališče grešnikov«.”

br. Matej Štravs, župnik

Foto: Miro Meden (gorsko cvetje, gorska cerkvica), Vid Rus (cerkev v Bizoviku) – letalo je pilotiral naš novi skavtski voditelj Matej Jurca, naslovnica Družine (Tatjana Splichal), Aleš Čerin (cerkvica sv. Sobote, Bukov vrh nad Poljanami)

/0 KOMENTARJEV/

Marko Rijavec: Obsoditi zlo v sebi

Marko Rijavec, župnik v Idriji in pisec na Družini, je spregovoril o treh skušnjavah, vedno istih, večno starih kakor človekovo srce. V svoji človeškosti se z njimi sooči tudi Jezus.

Gre za njegovo življenjsko izbiro, ne le za stvar trenutka, za smer njegove poti, za bistvene točke njegovega življenja, ki naj bi pomagale k odločitvi tudi vsakemu njegovemu učencu. Gre za odločitev proti zlu in za Boga.

Matej te Jezusove odločitve zapiše kot upor skušnjavam, ki je upor zlu v sebi, na začetku nerazpoznavnemu in nenevarnemu, da bi ga njegovi učenci znali razpoznavati in se ob življenjskih vprašanjih prav odločati. Gre namreč za stvari, ki od samega začetka, preko njegovih izbir, določajo človekovo pot.

Sebičnost

Prva skušnjava, prva globoka človekova želja je kruh iz kamnov ali »reši samega sebe«. Prva stvar, na katero se obesi zlo, je vedno naš prastrah po izgubi življenja, ki nam je seveda dan, da bi svoje življenje varovali kot nekaj svetega, ne pa zato, da bi ga zadržali zase.

Zlo nas najprej navdušuje za sebičnost, in sicer tako, da nam ljubezen, delitev svojega z drugim, odpoved, nekaj, od česar ne bi imeli nobene koristi, predstavi kot nekaj smrtonosnega, kot nekaj, kar nam bo življenje odvzelo in ne podarilo.

Jezus skušnjavo premaga s tem, da se odloči za vrednoto, ki je višja ne samo od trenutne koristi, temveč tudi od njegovega življenja. Tako da svojemu življenju resnično vrednost in smisel. Njegova izbira je Božja beseda, ki je »izpolnjena v eni zapovedi, namreč: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Gal 5,14)

»Svoboda«

Druga skušnjava je »svoboda«, ki jo večinoma razumemo kot stanje, v katerem lahko počnemo vse, kar se nam zahoče, drugače rečeno, ko nehamo biti služabniki in postanemo gospodarji.

Zlo se obesi na občutek lagodnosti, ki ga to prinaša in ga imamo vsi tako radi. Problem te želje je, da s tem, ko sam postanem »gospodar«, vse ostale ljudi (in Boga) naredim za služabnike svoje »svobode« in jih tako zlorabljam za svoje želje in cilje.

Jezus skušnjavo v sebi razbije tako, da se odloči za resnično svobodo, ki je zmožnost, da se kljub željam odločamo za prav in dobro. »Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za življenje po mesu, temveč služíte drug drugemu po ljubezni.« (Gal 5,13)

Moč

Tretja skušnjava je moč nad drugimi, ki se vedno zgradi na isti predpostavki – da se s tem zaobljubimo zlu in iz svojega življenja izključimo Boga. Vedno namreč izbiramo samo med dvema možnostma, ali bomo služabniki zla ali Boga, to je edina izbira. Medtem ko prva zagotavlja moč in oblast, druga preko nemoči prinese bližino, mir, ljubezen.

Ne moremo pa imeti obojega. Zato Jezus v odgovoru na skušnjavo Boga postavi kot prvega, sebe pa kot njegovega služabnika.

Prva nedelja postnega časa nam daje nalogo prepoznati in obsoditi zlo v sebi in ga izgnati iz svojih izbir. To je namreč začetek odrešenja, ki ga oznanja Jezus: da v svojih odločitvah izberemo Božjo, ponavadi težjo pot.

(misel ob 1. postni nedelji, leto A)

Vir: Blog Marka Rijavca Beseda za srce

Foto: Vijendra Singh,  Unsplash

/0 KOMENTARJEV/

Dan molitve in posta za domovino

Če kdaj, potem sedaj – v teh nemirnih in negotovih časih, če kaj potem je to pravi odgovor – molitev in post. Vabljeni k sodelovanju pri molitvi in postu za domovino – za spreobrnjenje vsakega od nas in duhovni preporod našega naroda.

Osrednja molitev bo potekala neprekinjeno v ljubljanski stolnici in se bo zaključila s sveto mašo za domovino, ki jo bodo  darovali slovenski škofje 24.6.2020 ob 17.30. Pridružite se katerikoli skupini.

V ljubljanski stolnici – od 23.6. od 17.30 do 24.06. do 17.30

Devetdnevnica za lažjo pripravo

Ob 30-letnici slovenske demokracije in ob 29. rojstnem dnevu naše države že desetič po vrsti, vabimo, da se pod geslom SKUPAJ ZA SKUPNO DOBRO – S TEBOJ BOMO ZMOGLI pred dnevom državnosti molitveno povežemo v …

… devetdnevnici za domovino, ki bo od 16. do 24. junija 2020.

V času devetdnevnice bo vsak dan ob 5.00 zjutraj na Radiu Ognjišče molitev rožnega venca. Pridružite se molivcem v kapeli Radia Ognjišče. Če se ne morete pridružiti osebno v kapeli, v osebni molitvi izročaj našo domovino Bogu.

V sredo 17.6.2020 ob 17.00 bo potekala okrogla miza, na kateri bodo udeleženci razmišljali o tem, kaj nas povezuje in kaj nam je skupno. Okrogla miza ne bo javna zaradi korone. Prenos okrogle mize bo prenašal Radio Ognjišče. Gostje: ga. dr. Ljubica Jelušič, g. prof. dr. Žiga Turk, g. dr. Jože Možina, g. prof. DDr. Klemen Jaklič, g. dr. Ernest Petrič

Zmoli molitev za domovino

Jezus Kristus, Ti si gospodar zgodovine, potrebujemo Te.
Ranjeni smo in v stiski.
Prosimo Te, da nam olajšaš bremena bolečin in nas krepčaj v boju.
Poveži naše družine in skupnosti,
naj bomo odgovorni za skupno dobro
in naj širimo resnico o življenju.
Daj nam poguma, da bomo ljubili vse – brez izjeme,
zlasti pa uboge in bolne, ki so Tvoji posebni prijatelji.
Daj, da bomo odpuščali tistim, ki nas žalijo
in zavračali vsako zlo
ter delali za mir in spravo.
Prosimo Te, podeli nam svojega Svetega Duha in Njegove darove,
da bomo uresničili voljo usmiljenega Očeta
in postali ljudstvo veselega upanja.
Jezus Kristus, Gospodar zgodovine,
blagoslavljaj našo domovino,
bodi z nami zdaj in v prihodnjem času.
Amen.

Vsak dan.

Nadškof Stanislav Zore: Skupaj za skupno dobro – s Teboj bomo zmogli

Papež Frančišek v okrožnici »Laudato si« za zemljo pravi, da je »naš skupni dom kakor sestra, s katero si delimo življenje, in dobra kakor mati, ki nas sprejema v svoje naročje« (1). Tudi domovina, naša domovina in vsaka domovina na tem svetu je tak skupni dom določeni človeški skupnosti, in bi bilo prav, da bi nanjo gledali kakor na sestro in kakor na dobro mati. Dom ni samo hiša oziroma skupnost, v kateri si se rodil in v kateri si zrasel. Dom je prostor, kjer se človek nauči odgovornosti in solidarnosti. Dom je prostor, ki nas vzgaja, da postajamo drug drugemu bratje in sestre, ki v skrbi drug za drugega vzdržujejo tudi svoj skupni dom. Tako oblikovani medsebojni odnosi dom in tudi domovino oblikujejo v skupnosti, ki je kakor dobra mati, ki nas sprejema v svoje naročje.

Skrb za ta prostor, skrb za naš skupni dom, pa naj bo to zemlja, domovina ali očetova in materina hiša zahteva sodelovanje vseh, ki želijo in hočejo tukaj biti doma. Vsak mora prispevati to, kar ima, da bo deležen tudi tistega, kar nima. Drugače povedano, vsak mora darovati, včasih tudi žrtvovati svoje, da bo mogel biti obogaten s tem, kar ni njegovo, a postane tega deležen prav po tej medsebojnem sodelovanju in podelitvi.

Skrb za domovino pomeni najprej, da vsak odgovorno opravlja svoj poklic in svojo službo. Ne glede na to, na kateri stopnji družbene lestvice se nahaja ali v kateri plačni razred spada, mora svoje delo opravljati pošteno in odgovorno – zase in za svojo družino, obenem pa tudi za tiste, ki ga za to delo plačujejo.

Skrb za domovino potem pomeni, da uporabljamo vsa demokratična sredstva in poti za oblikovanje takšne politike, ki bo v resnici v službi skupnega dobrega. Čisto vsak državljan je dolžan (čeprav vem, da nam danes ta beseda ni všeč, ker bolj ljubimo pravice kakor dolžnosti, a enih ni brez drugih) sodelovati v političnem življenju domovine – eni v strankarski in državni politiki, drugi tako, da damo svoj glas na volitvah za ljudi, ki jim verjamemo.

Kristjanova skrb za domovino pa sega še onkraj tega. Za kristjana ni dovolj, da je dober in pošten delavec ter da je odgovoren in dejaven državljan. Kristjan mora za svojo domovino tudi prihajati pred Boga. Zaveda se namreč, da je domovina skrb posameznih članov te skupnosti, je pa tudi Božji dar, ki nam je bil dan v veselje in v odgovornost. Zato kristjan sebe in vse svoje brate in sestre, ki se trudijo za našo skupno domovino, v molitvi polaga pred Boga, saj se zaveda, da vsako človeško delo potrebuje tudi blagoslov od zgoraj, da bo rodilo dober sad.

Zato bomo tudi letos v pripravi na dan državnosti obhajali molitveno devetdnevnico, h kateri toplo vabim vse kristjane. Poštenje, sposobnost, odgovornost in molitev naj bodo temelj, na katerem bomo gradili prihodnost naše domovine.

Grafika: 24 ur molitve in posta za domovino, Aleš Čerin (Kranjska lilija)

/0 KOMENTARJEV/

Na oratoriju o kraljici Esteri: Zaupam, za to si upam

Letos bomo skozi oratorijsko zgodbo spoznavali vrednote, ki nas jih uči svetopisemska kraljica Estera.

Preberi v Svetem pismu o kraljici Esteri.

Kdaj in kako

  • Oratorij se bo letos začel po nedeljski maši 28. 6. ob 9.00, ki bo lepem vremenu na travniku.
  • Po maši bomo animatorji otrokom in staršem predstavili oratorijsko temo in nekaj osnovnimi stvarmi glede poteka letošnjega oratorija.
  • Oratorij bo potekal 3 dni, od ponedeljka 29. 6. da srede 1. 7..
  • Oratorij je namenjen vsem otrokom, ki so letos zaključili prvi do vključno sedmi razred, starejši pa ste povabljeni med animatorje.
  • Glede prehrane in ostalih higienskih podrobnosti glede oratorija, si preberite dodane smernice.
  • Otroci naj imajo na oratoriju obleko primerno za dejavnosti zunaj, s sabo v nahrbtniku pa copate, zaščitno masko ki si jo bodo po potrebi nadeli, hrano in pijačo, toliko da bo dovolj za oratorijski dan.
  • Dan na oratoriju se bo začel ob 9.00 na župnijskem travniku, otroci pa lahko pridejo v jutranje varstvo pol ure pred začetkom oratorija. Zaključil pa se bo ob 16.00.

Prijave

  • Prijave bodo možne do petka 19. 6.. Če bo premalo prijav, bomo morali oratorij odpovedati.

Izpolni prijavnico

  • Zaradi varnostnih ukrepov, ki smo jih sprejeli za varnost vaših otrok in tudi vas, bo letos nekaj stvari drugače kot prejšnja leta. Tako ne bo izleta in oratorijskih majic, na oratorij pa tudi ne bomo sprejemali predšolskih otrok.
  • Prispevek za otroka je 15€. Poravnate ga poravnate ob prijavi.

Se že veselimo ponovnega srečanja!

Grafika: Spletna stran Oratorij.net

/0 KOMENTARJEV/

Oznanila – Nedelja sv. Trojice

IZ ŽIVLJENJA NAŠE ŽUPNIJE

Zahvale: Ob koncu veroučnega leta se iskreno zahvaljujem vsem katehetom, ki ste v tem šolskem letu učili verouk. Hvala …

  • Mini Božič,
  • Tini Čerin,
  • Heleni Cerček,
  • s. Petri Mohorko,
  • Špeli Škulj,
  • Teji Černe,
  • Kaji Šoštarič,
  • Robiju Fariču,
  • br. Mirotu Pavšku.

Bog vam povrni za vse.

Navodila za župnijo v času umirjanja korona virusa: Na podlagi navodil slovenskih škofov za čas začasne umiritve epidemije COVID-19 smo v župniji sprejeli naslednja konkretna navodila za našo župnijo. Navodila veljajo do preklica. Prosimo, da navodila preberete in se ravnate po njih.

Več informacij dobite na župnijski spletni strani na tem naslovu.

Sveta maša – POMEMBNO: Udeležba pri sveti maši je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo.

Urnik svetih maš OB NEDELJAH: Štepanja vas: 7:30, 9:00 (ob lepem vremenu na travniku pred cerkvijo), 10:30, 19:00. Bizovik:9.15 (ob lepem vremenu pred cerkvijo).

Pravila ravnanja pri sveti maši V CERKVI:

  • Pri prihodu in odhodu iz v cerkve si razkužite roke. Brez razkuževanja ne morete v cerkev. Razkužilo zagotovi župnija.
  • Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev je umaknjena. Pri vstopu v cerkev se spoštljivo pokrižajte in pokleknite. Občasno bomo bratje pri nedeljskih mašah imeli obred blagoslova vode in kropljenje vernikov od oltarja.
  • V cerkvi ohranjajte medosebno razdaljo 1,5 metra. V Štepanji vasi se usedete na stole, ki so označeni s trakom, v Bizoviku se usedete na mesta, ki so označena za sedenje. Člani istega gospodinjstva lahko sedite skupaj.
  • V primeru, da boste stali ali sedeli bližje kot 1,5 metra do drugega, ki ni član vašega gospodinjstva, morate OBVEZNO nositi zaščitno masko (npr. če bo v cerkvi več ljudi).
  • Otrokom in mladoletnikom ni treba nositi mask. Zanje veljajo enaka navodila kot v šolah. Na splošno v cerkvi še vedno priporočamo uporabo mask.
  • Med mašo se ne dotikamo stolov in drugih predmetov. Duhovniki bomo imeli med sveto mašo ciborije s hostijami za vernike pokrite.
  • Pobiranje darov vernikov je med darovanjem.
  • Rokovanje ob pozdravu miru bomo opustili. Priporoča se, da si pozdrav miru izrazite s poklonom ali pogledom.
  • Po koncu svete maše se pomikajte k vratom najprej tisti, ki ste bližje izhodu. Upoštevajte medsebojno razdaljo 1,5 metra. Pri izhodu si razkužite roke. Po vsaki sveti maši bomo cerkev temeljito prezračili.
  • Na koru so lahko organist in pevci, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo 1,5 metra. Vsem pevcem priporočamo uporabo mask.
  • Pri pripravi za sveto mašo nam bodo znova pomagali mežnarji.
  • Ministranti bodo pri bogoslužju sedali ali stali na ustrezni razdalji od duhovnika.
  • Bralci bodo ponovno začeli z branjem beril.

Sveto obhajilo:

  • Duhovnik bo imel med obhajanjem zaščitno masko. Pred obhajilom in po njem si bo razkužil roke.
  • Duhovnik se med obhajanjem ne sme dotikati rok vernikov.
  • Sveto obhajilo prejemate samo na roko.
  • Ko greste k obhajilu in ko se vračate, mora biti med verniki v vrsti vsaj 1,5 metra razdalje.
  • Priporoča se, da k obhajilu pridete z zaščitno masko.
  • Ko prejmete obhajilo na roko, se od duhovnika oddaljite 2 metra in zaužijete sveto obhajilo.
  • Preden se obhajate, si odmaknete zaščitno masko tako, da zaščitno masko s prosto roko NA ENI STRANI primete za ušesno zanko in si jo snamete z uhlja. Na drugi strani zaščitna maska obvisi na uhlju. Potem zaužijete hostijo in si zaščitno masko s prijemom samo za ušesno zanko namestite nazaj, tako da pokrijete nos in usta.

Spovedovanje:

  • V Štepanji vasi bratje spovedujemo pred svetimi mašami zunaj na desni strani cerkve.
  • Med sveto mašo bomo za spoved na razpolago v spovednici v cerkvi.
  • V spovednici bo med duhovnikom in spovednikom PVC folija.
  • Spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko.
  • Pri izstopu iz spovednice spovedanec pusti vrata odprta, da se spovednica zrači.
  • Kadar bo možno bo en spovednik spovedoval zunaj cerkve drugi pa v spovednici v cerkvi.
  • V Bizoviku bomo bratje na razpolago za sveto spoved pred sveto mašo v spovednici.
  • Za spoved nas lahko prosite tudi po sveti maši, ko bo spoved lahko potekala tudi v cerkvi izven spovednice. Lahko se na vsakega brata obrnete po telefonu ali e-pošti in se z njim dogovorite za termin svete spovedi ali duhovnega pogovora.

Župnijska pisarna: Od ponedeljka 8. junija je v času uradnih ur ponovno odprta župnijska pisarna. Od 1. julija do 31. avgusta bo župnijska pisarna odprta po večerni sveti maši ob 19.45 uri.

Krsti, poroke, pogrebi: Veljajo enaka pravila, kot pri svetih mašah.

Obiskovanje bolnikov: Ponovno obiskujemo bolnike na domovih. Prosimo vas, da nas obvestite, kdo od bolnikov si želi obisk duhovnika. V smrtni nevarnosti kadarkoli pokličite br. Mateja Štravsa (031 434 520).
Bolnika bomo zagotovo obiskali v najkrajšem možnem času in mu podelili zakramente. V župniji se lahko ponovno srečujejo skupine. Srečanja potekajo zunaj na župnijskem travniku ali v učilnicah. Kadar srečanja potekajo v učilnicah, je potrebno ohranjati medsebojno razdajo 1,5 metra. Če to ni možno je potrebno nositi masko. Prostore je potrebno redno in temeljito zračiti. Ponovno je redno odprta župnijska Karitas.

VABIMO VAS

Prvo obhajilo: Prvo obhajilo v v Štepanji vasi bo v soboto 13. junija ob 9.30 (ob primernem vremenu zunaj, drugače v cerkvi).

Birma: Birmo v župniji bomo imeli jeseni. Predviden termin je 20. september ob 9.00.

Poletni oratorij: Glede na trenutne razmere smo se odločili, da bo letošnji oratorij potekal od ponedeljka 29. junija do srede 1. julija. Pri izvedbi oratorija bomo upoštevali navodila in predpise državnih ustanov in navodila, ki smo jih prejeli od Oratorija Slovenija. Prijave zbiramo do petka 19. junija (izpolni prijavnico). Na oratorij letos sprejemamo otroke od 1. do 7. razreda. 8. razred so pomočniki animatorjev. Več informacij o oratoriju

Skavti: Ponovno potekajo skavtska srečanja, ki so v večini zunaj. Sklep skavtskega leta z sveto mašo bo v nedeljo 21. junija ob 10.30 z sveto mašo pri cerkvi Bizoviku. V primeru, slabega vremena bo maša v cerkvi. Skavtske obljube bodo predvidoma v nedeljo 13. septembra. Skavti vabijo otroke, ki bodo jeseni šli v 3 in 4. razred, da se jim pridružijo. Prijave

NEDELJA SV. TROJICE

V preteklosti so ob naravnih nesrečah in nadlogah ljudje – tudi na Zahodu – napolnili cerkve, državni voditelji pa so vse pozvali k molitvi. Čeprav je danes vse drugače, je ob izbruhu pandemije k molitvi poleg mnogih cerkvenih voditeljev pozvalo tudi nekaj svetovnih državnikov in vidnih osebnosti. Nepozaben je bil poziv južnoafriškega vrhovnega sodnika Mogoenga: “Vse, ki znajo moliti, vabim, naj imajo od danes naprej molitev za nepogrešljivo.”

Žal dandanes v življenju vedno več ljudi Bog ne igra nobene vloge. Ker so se poleg tega – zaradi omenjenega širjenja virusa – po vsem svetu zaprle tudi cerkve, se mnogi sprašujejo, kje je zdaj tu Bog, če sploh obstaja. Je tudi on v nedostopni karanteni? Kje oziroma pri kom lahko najdemo pravo uteho in upanje?

V času krize iščemo upanje. Italijanski novinar Mattia Ferrasi je 10. marca 2020 za časopis New York Times zapisal naslednje: “Čeprav blagoslovljena voda ni razkužilo za roke, molitev pa ne cepivo, je za verujoče vera glavni vir duhovnega zdravja in upanja. Je orožje proti obupu, psihološka in čustvena opora in zato sestavni del dobrega počutja. Za mnoge je vera temeljni vir življenjskega smisla. Vsaka vera trdi, da ima odgovor na temeljna življenjska vprašanja, še zlasti na tista, ki so povezana s trpljenjem in preizkušnjami. Če to trditev vzamemo dovolj resno, postane prazna vrednota celo telesno zdravje, če ne služi nekemu višjemu cilju.”

(Iz knjige: Kje je Bog v času korona virusa?, str 25- 27, John C. Lennox)

br. Matej Štravs, župnik

Foto: Miro Meden (Triglavska roža); Aleš Čerin (cerkev); Christine Sandu, Unsplash (razkuževanmje rok); Vanderlei Longo from Pexels (molitev)

/0 KOMENTARJEV/

Navodila slovenskih škofov v slovenskih cerkvah v času začasne umiritve epidemije COVID-19

Slovenski škofje ordinariji smo na 119. redni seji Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala 1. junija 2020 v Ljubljani, sprejeli nove ukrepe na področju ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine do individualnega in kolektivnega vidika svobode veroizpovedi ter se odločili za dodatno sproščanje preventivnih ukrepov pri javnem bogoslužju v cerkvah.

Nova navodila veljajo od torka, 2. junija 2020, do preklica. S tem navodilom prenehajo veljati Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19, ki so bila v veljavi od 4. maja 2020.

Da bi preprečili širjenje epidemije COVID-19 in ohranili zdravje vernikov ter slovenskega prebivalstva, škofje ordinariji skladno z Zakonikom cerkvenega prava (kan. 455, § 1–2 ZCP), Direktorijem za pastoralno službo škofov Apostolorum successores (čl. 31 in 64) ter v okviru avtonomije ustavno zagotovljene svobode veroizpovedi, ob upoštevanju državnih predpisov in predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov določamo naslednje:

Sveta maša

Duhovniki obhajajo svete maše z verniki pod naslednjimi pogoji:

  • Udeležba je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.
  • Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore. Ob vstopu v cerkev si mora razkužiti roke in v cerkvi ohranjati medosebno razdaljo 1,5 metra (to ne velja za družine in člane skupnega gospodinjstva). V primeru, da to ni mogoče, mora nositi zaščitno masko. Otrokom in mladoletnikom ni treba nositi mask; zanje veljajo enaka navodila kot v šolah.
  • Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev mora biti umaknjena. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo. Duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
  • Na koru so lahko organist in pevci, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo 1,5 metra. Vsem pevcem priporočamo uporabo mask.
  • Duhovniki imajo med sveto mašo ciborije s hostijami za vernike pokrite.
  • Rokovanje ob pozdravu miru se opusti. Priporoča se, da se pozdrav miru izrazi s poklonom ali pogledom.
  • Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Priporoča se, da ima delivec obhajila pri obhajanju masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.
  • Ko verniki prihajajo v cerkev in odhajajo iz nje, naj upoštevajo medosebno razdaljo.
  • Duhovnik, ki je prehlajen, ima vročino oziroma kaže druge simptome bolezni, ne sme javno maševati.

Pobiranje darov vernikov je med darovanjem. Priporoča se, da tisti, ki pobira darove vernikov, nosi masko.

Po vsaki sveti maši je treba cerkev temeljito prezračiti.

Sveta maša na prostem je dovoljena pod prej navedenimi pogoji z upoštevanjem medosebne razdalje oziroma uporabo maske ter razkuževanjem rok.

Duhovniki naj prenehajo prenašati svete maše po spletu. V veljavi ostanejo prenosi svetih maš po televiziji in radiu, ki so namenjeni starejšim in bolnim.

Zakrament svete spovedi

  • Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) ter se spovednico redno prezračuje in čisti. Spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko. Priporoča se, da se zakrament svete spovedi obhaja na prostem, v cerkvah, kapelah in veroučnih prostorih, ki jih je treba redno prezračevati. V vsakem primeru je treba zagotoviti spovedno tajnost. Pri spovedi v cerkvi, kapeli ali veroučnem prostoru oziroma izven spovednice spovedanec in spovednik ohranjata razdaljo 1,5 metra.
  • Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.

Obhajanje zakramentov krsta, prvega obhajila, birme, poroke in bolniškega maziljenja

  • Za obhajanje zakramenta svetega krsta veljajo enaki pogoji kot za sveto mašo. Pred krstom in po njem si mora krščevalec razkužiti roke. V primeru zaporednih krstov je treba prostore prezračiti.
  • Po presoji duhovnika in po posvetu s starši ustrezno pripravljenih otrok je mogoče podeliti zakrament prvega svetega obhajila. Za otroke, ki še niso pripravljeni, se obhajanje zakramenta prvega svetega obhajila preloži na jesenski čas oziroma kot določi župnik. Število prvoobhajancev je odvisno od velikosti cerkve in števila predvidenih vernikov, ki se bodo udeležili prvega svetega obhajila.
  • Obhajanje zakramenta svete birme je dovoljeno z upoštevanjem navodil, kakor veljajo za sveto mašo. Kjer je potrebno, bodo nove termine birm posamezne škofije uskladile z župniki. Birmanci morajo imeti vsaj tri neposredna srečanja s katehetom, opraviti devetdnevnico in srečanje z birmovalcem. Birme so lahko tudi na prostem. Duhovnik za birmovalca pripravi manjšo posodo z razkužilom oziroma alkoholne robčke. Namesto pozdrava miru je priklon.
  • Za obhajanje zakramenta svetega zakona veljajo enaki pogoji kot za sveto mašo.
  • Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik, ki obišče bolnika na domu, naj nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov za prve petke so dovoljeni.

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogrebi

  • Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju navodil državnih ustanov.

Kateheza, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji in župnijske slovesnosti

  • Verouk se začne izvajati vzporedno s poukom v osnovni šoli. Pri verouku veljajo enaka zdravstvena navodila, kot veljajo v šolah.
  • Poletni oratoriji in počitniško druženje oziroma delavnice lahko v dogovoru s krajevnim ordinarijem potekajo ob upoštevanju navodil in predpisov državnih ustanov.
  • Župnijske slovesnosti potekajo ob upoštevanju določil, kot veljajo za sveto mašo.

Katoliške izobraževalne in vzgojne ustanove

  • Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje,Ministrstva za zdravje RS ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS.

Katoliške karitativne ustanove

  • Katoliške karitativne ustanove nadaljujejo svoje delo in poslanstvo pomoči v enakem obsegu ob upoštevanju državnih navodil ter že sprejetih varnostnih ukrepih.

Bogoslužni in drugi cerkveni prostori

  • V cerkvah in kapelah je možna osebna ali skupna molitev zdravih vernikov pod pogoji, ki veljajo za udeležbo pri sveti maši.
  • Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba zračiti in redno čistiti (kljuke vrat, klopi, tla). Vernikom mora biti v cerkvi pri vhodu na voljo razkužilno sredstvo za roke.
  • V cerkvah je lahko postavljena zaprta posodo z blagoslovljeno vodo za osebno rabo vernikov pod pogojem, da se posoda z zunanje strani redno razkužuje.
  • Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi so lahko odprti za obiskovalce pod naslednjimi pogoji: v pisarni je samo en obiskovalec, ki mora ohranjati razdaljo 1,5 metra, nositi masko ter si ob vstopu razkužiti roke. Duhovnik ali uslužbenec, ki dela v pisarni, odprti za javnost, mora prostore pogosto zračiti. O odprtju in urniku posameznega urada odloča vsak ordinarij oziroma odgovorna oseba posebej.

Splošna priporočila

  • Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da nadaljujejo molitev za zdravje in blagoslov našega naroda ter konec epidemije.

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in zaostrovanja državnih navodil, bo vsak škof ordinarij za svojo škofijo sprejel dodatne omejitve na področju verskega oziroma bogoslužnega življenja župnij.

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in socialnih omrežjih ter v krajši obliki na oglasnih deskah. Dodatne informacije so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

Vir: Katoliška cerkev

Foto: Christine Sandu, Unsplash

/0 KOMENTARJEV/

Marko Ivan Rupnik: Skušnjava prisilne edinosti je zares delo za ateizem

Po avdio posnetku zapisan prevod drugega dela homilije p. Marka Rupnika, 31. 5. 2020.

Apd 2,1-11; Jn 20,19-23

Različnost v občestvu – to je naš Bog. Poslušati Besedo in jo izraziti v svojem mesu – to so binkošti. Binkošti so bile praznik izročitve Postave, toda postava je ostala vedno zunanja. Dovolj je pomisliti, kako se prerok trudi, ko sporoča: Bog želi, da bi Postava prešla notri, v srce, ljudje pa jo imajo raje na kamnih. Kako je težko, da bi postava prešla v srce! Ustvarja edinost, ki pa ni svobodna, saj manjka ljubezen. Medtem ko pa postava Duha, ne samo, da združuje, ampak usposablja, da ji privoliš iz ljubezni, z ljubeznijo in v ljubezni, kot pravi Pavel. Postava Duha ustvarja edinost od znotraj, ko vse nagiblje proti istemu izviru, ki postane cilj. Ne gre namreč za to, da se ta izvir doseže, ampak, da se ga izrazi. Preko nas se bo izvir pokazal za cilj. Brez Svetega Duha tega ni mogoče razumeti. Ljudje ne morejo razumeti, da nekdo služi drugemu zaradi istega življenja in iste ljubezni, pri kateri sta udeležena in ju združuje. Tega ni mogoče razumeti.

Solovjov v svojih razmišljanjih pravi, da smo z zunanjimi strukturami, s katerimi smo hoteli ustvariti enotnost Cerkve, naredili ogromno škodo. Kaj pomeni cerkvena enotnost vere, ki je vsiljena s strukturo zunanjega predpisa, norme? Ni mogoče. V zadnjih stoletjih smo to počeli. Evangelij smo postavili nazaj v staro Postavo in smo popačili, pokvarili tudi staro Postavo. Postaviti krščenega v zunanjo strukturo edinosti pomeni popačiti evangelij, pokvariti evangelij. To ni mogoče. Vendar se je prav to zgodilo: stari mehovi in novo vino, oboje se pokvari. Dejansko, poglejte, bodimo resni pri Besedi: če ni prostora, da uresničimo edinost kot različnost in različnost kot občestvo, smo preprečili Bogu, da bi obstajal na tej zemlji. Kajti Bog je to. Skušnjava prisilne edinosti je zares delo za ateizem, kot so dokazala zadnja stoletja. Če pomislimo, da so morali priti ljudje in začeti bitko osvobajanja od religioznega kalupa! Se zavedate, kam smo prišli?! Zadnja stoletja lahko beremo kot: zdaj propada krščanstvo. Toda 2. vatikanski koncil nam odpira neko drugo okno: pomlad Svetega Duha, osvobajanje evangelija in človeka od kalupa, ki mu je naložen. Ni tako preprosto, kot se zdi. Religiozno smo lahko tudi zelo popolni, toda, kaj izražajo naša človeška dejanja? Kaj smo šli delat na druge celine? Ni tako preprosto.

Lahko mislimo na to, da živimo veliko pomlad. Toda pot bo dolga in ne bo lahka. Kajti od tega kalupa, ki nas je hotel narediti vse enake, da bi vsi govorili enako, mislili enako … kot pri Babilonskem stolpu, smo prešli na drugi breg: moraš biti ti sam! Gre za dve plati ene realnosti. In zdaj smo pod tem drugim bičem. In je težko razumeti edinost iz ljubezni, da se nekdo podredi drugemu – kakor je govoril Ignacij za predstojnike, da bi morali biti tako popolni v ljubezni, da bi v drugemu prebujali svobodno privolitev, še preden bi spregovorili – tega ni mogoče razumeti, če ne pripadaš istemu izviru. Brez tega se ne da razumeti, kako živeti eden v drugem.

Toda, kako se zaključi dogodek v Apd 2? Ne ravno dobro, kakor tudi ne nekateri Kristusovi čudeži, ko so mu dejali, da dela z Belzebulom … Tukaj pa, da so se napili, da so bili prestrašeni in zaprti zaradi tragedije in so se nekoliko potolažili s pijačo … Vedno se najde racionalna razlaga, znanstvena razlaga, ki je neizpodbitna. Če se nekdo napije, je pijan in počne čudne stvari. To je znanost, tega ni moč izpodbiti. Tako počnemo tudi mi, komaj se nekje v Cerkvi pojavi kje kakšno občestvo … to zavrnemo … Špidlik je nekoč v Velehradu dejal: »Vsakič, ko se v Cerkvi dotaknemo svobode, kot izraza občestva, se hudič prebudi. Kajti tega se ne sme dotakniti.«

V binkoštih umre vase zaverovano bivanje in se rodi bivanje, v katerem se preko nas pokaže, da smo Njegovo delo. »Njegova stvaritev smo« (Ef 2,10), nismo samouresničenje, nismo uresničenje od zunaj, ampak smo njegova stvaritev, kajti On nas pozna, nas posluša in se potem izrazi preko nas.

Foto: Gerd Altmann, Pixabay

/0 KOMENTARJEV/

Branje Božje besede po metodi Figulus odslej zunaj na travniku

Kar nekaj časa se pod vodstvom naše župljanke dr. Polone Vesel Mušič srečujeta dve skupini, ki se poglabljata v Božjo besedo po metodi Figulus. Ker korona časi niso dovoljevali srečanj “v živo”, so za nekaj časa delovali individualno preko e-pošte.

Gradiva si lahko naložite in jih počasi predelate tudi vi. Najdete jih tule (glej pod ARHIV).

Sedaj so karantena predpisi malo popustili, tako, da se bosta skupini srečevali zunaj. Seveda na primerni razdalji. Do konca junija bodo tako srečanja ob torkih ob 9h-11h in ob 17h-19h na župnijskem travniku. Kdor želi, je lepo povabljen in dobrodošel, da se pridruži.

Tudi na ZOOM-u

V juniju pa se je mogoče pridružiti tudi srečanjem ob Božji besedi po metodi Figulus prek aplikacije Zoom. Termina sta: ob sredah od 18h do 20h in ob petkih od 20h do 22h.

Več informacij in možnost prijave

Kaj točno je Figulus?

Figulus (lat. lončar) je ena od metod za branje in premišljevanje Božje besede, ki je nastala na Hrvaškem (začetnik je Josip Lončar), pri nas pa jo uvaja Boštjan Hari, ki pravi: »Metoda Figulus pomaga ljudem pri osebnem srečevanju z Bogom, kot tudi v skupnosti. Pomaga spoznavati Boga, ob tem pa tudi sebe. Če se ne spoznavamo vedno globlje, v življenju ne moremo napredovati in rasti. Jezus je tisti, ki razkriva, kdo smo in kaj želi, da postanemo. Dobro je, da Sveto pismo prebiramo sami in ga premišljujemo, a ob tem je nujno, da ga prebiramo tudi v skupnosti, da ne pride do površnih ali napačnih osebnih interpretacij in razumevanja. Zato je tečaj Figulus odlična priložnost.«

Več o metodi

Foto: StockSnap, Pixabay

/0 KOMENTARJEV/