Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19

Podrobna navodila slovenskih škofov ob sproščanju ukrepov v zvezi z bogoslužji, zakramenti in drugimi dejavnostmi. Naši bratje se bodo podrobneje dogovorili in pripravili natančnejša navodila glede naše župnije.

Slovenski škofje se zahvaljujemo duhovnikom, ki v času epidemije COVID-19 ostajajo zvesti pastirji zaupanega ljudstva. Mnogi kot pravi očetje skrbijo, da župnijske in druge skupnosti kljub telesni razdalji ostajajo povezane in tako krepijo naše krščanske družine. Posebna zahvala velja redovnikom in redovnicam za vse molitve in delo, ki ga v tem času namenjajo Bogu in ljudem. Zahvaljujemo se tudi vsem vernikom, ki potrpežljivo in požrtvovalno sprejemajo omejitve javnega bogoslužja ter tako prispevajo k zaustavitvi širjenja epidemije ter varujejo ostarele, bolne in druge ogrožene skupine, ki bi se lahko brez sprejetih ukrepov okužile in imele resne zdravstvene težave z mnogimi tragičnimi posledicami. Obenem čestitamo vsem strokovnim in vladnim službam, da so s svojim ravnanjem prispevali k omejitvi širjenja epidemije.

Slovenski kristjani smo letos doživeli veliko noč podobno kot apostoli na velikonočno jutro: zaprti v svojem domu in med svojimi bližnjimi. Gospod je vstal in je z nami na vseh naših življenjskih poteh, še posebej v preizkušnjah, zato zaupamo, da je pred nami svetla prihodnost žive vere. Naša vera v vstalega Jezusa Kristusa je močnejša od pregrad in telesnih meja. Želimo si, da se naša občestva čim prej ponovno združijo ob oltarni mizi, vendar ob tem ne smemo pozabiti, da nevarnost epidemije ni minila in da se razmere lahko hitro zaostrijo.

Slovenski škofje ordinariji smo na seji Stalnega sveta Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala 23. aprila 2020, sprejeli nove ukrepe na področju ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine do individualnega in kolektivnega vidika svobode veroizpovedi ter se odločili za postopno vzpostavitev javnega bogoslužja v cerkvah. Čeprav epidemija COVID-19 še ni končana, želimo vernikom z novimi navodili omogočiti dostop do zakramentov in življenja v župnijah. Nova navodila veljajo od ponedeljka, 4. maja 2020, do preklica. S tem navodilom prenehajo veljati Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanje širjenja COVID-19, ki so bila v veljavi od 13. marca 2020.

Da bi preprečili širjenje epidemije COVID-19 in ohranili zdravje vernikov ter slovenskega prebivalstva, škofje ordinariji skladno z Zakonikom cerkvenega prava (kan. 455, § 1–2 ZCP), Direktorijem za pastoralno službo škofov Apostolorum successores (čl. 31 in 64) ter v okviru avtonomije ustavno zagotovljene svobode veroizpovedi in ob upoštevanju državnih predpisov ter predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov določajo naslednje:

I) Sveta maša

1. Župniki in drugi duhovniki obhajajo svete maše z verniki pod naslednjimi pogoji:

a) Udeležba je dovoljena samo zdravim osebam, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature. Starejšim, kroničnim bolnikom in drugim zdravstveno ogroženim osebam priporočamo, da še naprej svete maše spremljajo po televiziji, radiu ali spletu, saj je to zaradi njihovega zdravstvenega stanja najvarneje.

b) V cerkvi mora vsak vernik nositi svojo zaščitno masko oz. temu primerno zaščito (šal, ruta ipd.).

Pravilna namestitev in odstranitev maske za enkratno uporabo (Vir: Vlada RS)

c) Pri vhodu v cerkev si mora vernik razkužiti roke z ustreznim razkužilnim sredstvom, ki ga zagotovi župnik oz. župnijski sodelavci. Če župnija ne more zagotoviti razkužilnega sredstva, se župnik obrne na lokalno civilno zaščito oz. škofijskega ekonoma. Če razkužila ni mogoče zagotoviti, svetih maš z udeležbo vernikov ni mogoče obhajati.

d) Verniki morajo v cerkvi in v klopeh ohranjati medsebojno varnostno razdaljo vsaj 1,5 metra, kar pomeni, da mora biti vsaj vsaka druga vrsta prazna. Te omejitve ne veljajo za družine oz. osebe, ki živijo v istem gospodinjstvu.

e) V cerkvi ali drugem zaprtem prostoru je lahko naenkrat največ toliko oseb, kolikor jih prostor lahko sprejme ob upoštevanju varnostne razdalje 1,5 metra.

f) Sodelovanje diakonov, ministrantov, bralcev beril oz. drugih bogoslužnih sodelavcev je mogoče samo ob upoštevanju varnostne razdalje 1,5 metra. Izjema so le nujna opravila med sveto mašo (podaja bogoslužnih predmetov ipd.).

g) V zakristiji, kjer se duhovnik in sodelavci pripravljajo na sveto mašo, se mora upoštevati razdalja 1,5 metra. Če je zakristija majhna in te razdalje ni možno spoštovati, se bogoslužni sodelavci pripravijo v cerkvi.

h) Maske nosijo vsi sodelavci pri bogoslužju, razen duhovnika.

i) Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev mora biti umaknjena (glej 24. točko tega navodila), zato duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).

j) Dovoljeno je ljudsko petje. Na koru so lahko organist in solist ali družina, ki živi v istem gospodinjstvu in poje cerkvene pesmi, ob upoštevanju ustrezne razdalje 1,5 metra. Sodelovanje pevskega zbora med sveto mašo ni dovoljeno zaradi bližine med pevci in možnosti okužbe.

k) Pozdrav miru oz. rokovanje se opusti.

l) Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko brez izjeme. Preden se obhajajo, si verniki s prosto roko odmaknejo masko, takoj po zaužitju svete hostije pa si masko zopet namestijo čez obraz. Med verniki v vrsti mora biti vsaj 1,5 metra razdalje. Duhovnik oz. delivec obhajila mora imeti pri obhajanju masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.

m) Ko verniki prihajajo v cerkev in odhajajo iz nje, naj upoštevajo medsebojno razdaljo 1,5 metra. Ob koncu svete maše naj se k vratom pomikajo najprej verniki, ki so bližje izhodu, ter se čim prej oddaljijo od vrat, da ostalim omogočijo nemoten prehod.

2. Pobiranje darov vernikov je med darovanjem. Kdor pobira darove vernikov, mora nositi masko.

3. Po vsaki sveti maši je treba cerkev temeljito prezračiti (vsaj 30 minut).

4. Če je cerkev premajhna, da bi se v njej verniki lahko udeležili svete maše ob upoštevanju varnostnih ukrepov medosebne razdalje, naj duhovniki uvedejo dodatne nedeljske svete maše (npr. sobotna večerna sveta maša, ki velja za nedeljsko, dodatna nedeljska sveta maša itd.).

5. Sveta maša na prostem je dovoljena ob upoštevanju državnih in občinskih zakonov ter pod prej navedenimi pogoji. Trenutno državni predpisi določajo, da so javni dogodki z več kot 5 osebami prepovedani. Če bo prišlo do spremembe tega števila s strani civilne oblasti, lahko duhovniki darujejo svete maše na prostem z upoštevanjem omejitve števila navzočih vernikov. Zadrževanje v zaprtih prostorih ali na prostem pred sveto mašo ali po njej je podvrženo civilnim predpisom in ni dovoljeno.

6. Škofje ordinariji s tem odlokom do preklica dovoljujejo, da verniki dolžnost nedeljske svete maše izpolnijo tako, da se udeležijo svete maše enkrat v tednu na kateri koli dan. Bolniki in ostareli, ki ne morejo v cerkev, ter drugi zdravstveno ogroženi naj sveto mašo spremljajo po medijih, prejmejo duhovno obhajilo ter darujejo Bogu svoje molitve in trpljenje (prim. kan. 1248, § 2 ZCP).

Grafika pred vstopom v cerkev

II) Zakrament svete spovedi

7. Spovedovanje v spovednicah in spovednih kabinetih ni dovoljeno. Zakrament svete spovedi je dovoljeno obhajati na prostem, v cerkvah, kapelah in veroučnih prostorih, ki jih je treba redno prezračevati. V vsakem primeru je treba zagotoviti spovedno tajnost. Pri spovedi spovedanec in spovednik nosita zaščitno masko in ohranjata razdaljo 1,5 metra.

8. Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.

III) Podeljevanje zakramentov krsta, prvega obhajila, birme, poroke in bolniškega maziljenja

9. Posamično podeljevanje zakramenta svetega krsta je dovoljeno ob navzočnosti najožjih sorodnikov oz. največ 15 oseb, ki med seboj ohranjajo ustrezno in obredu primerno razdaljo ter nosijo zaščitne maske. V primeru zaporednih krstov je treba prostore predhodno prezračiti.

10. Po presoji duhovnika in po posvetu s starši ustrezno pripravljenih otrok je mogoče podeliti zakrament prvega svetega obhajila v skupinah z največ 5 prvoobhajanci ob nedeljah oz. delavnikih. Za druge otroke, ki še niso pripravljeni, se podeljevanje zakramenta prvega svetega obhajila preloži na jesenski čas.

11. Podeljevanje zakramenta birme je zaradi osebnega stika med birmancem in birmovalcem preloženo na jesenski čas oz. čas po začetku novega veroučnega leta. Nove termine birm bodo posamezne škofije uskladile z župniki.

12. Podeljevanje zakramenta svetega zakona je dovoljeno ob navzočnosti najožjih sorodnikov oz. največ 15 oseb, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo ter nosijo zaščitne maske.

13. Podeljevanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo.

IV) Pogrebi

14. Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju navodil državnih ustanov. Pogrebni obred se opravi v navzočnosti najožjih sorodnikov. Pogrebna sveta maša je lahko darovana ob upoštevanju določil v poglavju I) Svete maše tega navodila.

15. Med pogrebom je treba upoštevati medsebojno razdaljo 1,5 metra.

V) Kateheza, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji in šmarnice, župnijske slovesnosti

16. Do preklica po župnijah ni verouka in drugih oblik izobraževanja ter župnijskih srečanj (sestanki ŽPS in ŽGS, izobraževanja, duhovni seminarji, kulturna srečanja, razstave, koncerti, proslave itd.). Izobraževanje in srečanja lahko potekajo na daljavo po spletu. Kateheti naj v dogovoru z župniki prosijo starše, da manjkajočo snov predelajo skupaj s svojimi otroki. Vsebina je dostopna na uradni spletni strani Slovenskega katehetskega urada oz. župnij.

17. Poletni oratoriji in počitniško druženje oz. delavnice lahko potekajo ob upoštevanju navodil in predpisov državnih ustanov.

18. Branje šmarnic za odrasle lahko poteka po cerkvah v okviru rednih svetih maš oziroma po kapelah in hišah ob upoštevanju državnih navodil. Šmarnice za otroke v cerkvah letos odpadejo. Otroci in odrasli so povabljeni, da prisluhnejo spletnim prenosom šmarnične pobožnosti (Radio Ognjišče, TV Exodus in drugi spletni prenosi). Gradivo za otroke in odrasle je objavljeno tudi na spletni strani Slovenskega katehetskega urada.

19. Župnijske slovesnosti lahko potekajo zgolj ob upoštevanju določil v poglavju I) Svete maše tega navodila in upoštevanju medosebne varnostne razdalje 1,5 metra.

VI) Katoliške izobraževalne in vzgojne ustanove

20. Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ministrstva za zdravje RS ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS.

VII) Katoliške karitativne ustanove

21. Katoliške karitativne ustanove nadaljujejo svoje delo in poslanstvo pomoči v enakem obsegu ob upoštevanju državnih navodil ter že sprejetih varnostnih ukrepih.

VIII) Bogoslužni in drugi cerkveni prostori

22. V cerkvah in kapelah je možna osebna ali skupna molitev zdravih vernikov pod pogojem, da so v prostoru osebe med seboj oddaljene vsaj 1,5 metra in se upoštevajo ostali preventivni ukrepi (maske, uporaba razkuževalnih sredstev in zračenje prostora).

23. Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba zračiti in redno razkuževati z razkužilnimi sredstvi (kljuke vrat, klopi, tla). Vernikom mora biti v cerkvi pri vhodu na voljo razkužilno sredstvo za roke. Vsak, ki vstopi v cerkev, mora poskrbeti za osebno varnost pred okužbo, tako kot velja za vstopanje v javne prostore: razkužiti si mora roke in si nadeti zaščitno masko. Prav tako ohranja medsebojno razdaljo vsaj 1,5 metra. Če teh pogojev ni mogoče zagotoviti, cerkev oz. kapela ne sme biti odprta za javnost.

24. Pri vhodu v cerkev v kropilnikih ne sme biti blagoslovljene vode. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo, kar nadomesti pokrižanje z blagoslovljeno vodo.

25. V cerkvah je lahko postavljena zaprta posodo z blagoslovljeno vodo za osebno rabo vernikov pod pogojem, da se posoda z zunanje strani redno razkužuje.

26. Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi so odprti za obiskovalce le po predhodnem dogovoru za nujne zadeve, ki jih ni mogoče urediti po telefonu ali spletu. V tem primeru je lahko v pisarni samo en obiskovalec, ki mora nositi zaščitno masko ter si mora ob vstopu razkužiti roke. Duhovnik oz. uslužbenec, ki dela v pisarni, odprti za javnost, mora prav tako nositi ustrezno zaščito in prostore pogosto zračiti. O odprtju in urniku posameznega urada odloča vsak ordinarij oz. odgovorna oseba posebej.

27. V samostanih naj redovnice in redovniki omejijo izhode ter stike z zunanjimi obiskovalci. V samostanskih kapelah morajo biti kropilniki z blagoslovljeno vodo izpraznjeni. Glede obhajanja svetih maš naj se dogovorijo s krajevnim škofom. Pri svetih mašah v samostanih naj ne bo zunanjih obiskovalcev.

IX) Splošna priporočila

28. Vsem starejšim vernikom (še zlasti starejšim kroničnim bolnikom) priporočamo, naj bodo še naprej preventivno izolirani ter naj posvetijo čas molitvi za zdravje bolnikov, zdravstvenega osebja in čimprejšnji konec epidemije.

29. Vsi verniki naj upoštevajo splošno higieno kihanja in kašljanja v robec oz. zgornji del rokava, medosebno razdaljo vsaj 1,5 metra, redno umivanje rok ter nošenje ustreznih zaščitnih sredstev. Obraza (oči, nosu in ust) naj se ne dotikajo z nečistimi/neumitimi rokami. Izogibajo naj se tesnih stikov z ljudmi, ki kažejo znake nalezljive bolezni.

30. Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da v zahtevnem času epidemije nadaljujejo molitev za zdravje in blagoslov našega naroda. V mesecu maju naj okrepijo pobožnosti v čast devici Mariji. Prav tako naj se slovenska katoliška občestva pridružijo molitvi papeža Frančiška in vsak dan zmolijo rožni venec za prenehanje epidemije.

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja stanja in zaostrovanja državnih navodil, bomo škofje sprejeli dodatne omejitve na področju verskega oz. bogoslužnega življenja naših skupnosti.

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in družabnih omrežjih ter v krajši obliki na oglasnih deskah. Dodatne informacije, navodila in novice so objavljene na spletni strani SŠK na tej povezavi.

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK
Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK
Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof
Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof
Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

Foto: Aleš Čerin

/0 KOMENTARJEV/

Opazili smo: Mož je pred duhovniki dobra katoliška ovčica, drugače pa …

Aleš Čerin na svojem blogu odgovarja na vprašanje krščanske žene glede svojega moža, ki je navzven dobra katoliška ovčica, v družini pa čisto drugačen. Kaj naj stori?

Vprašanje

Tole vprašanje sem dobil pred časom: Rada vas poslušam in berem in se vam zahvaljujem za prispevke. Imam le eno pripombo. Ves čas poudarjate pomen edinosti med možem in ženo. Pa ne gre vedno.

Moj mož se je po poroki zelo spremenil. V družbi vernih kolegov in duhovnikov se še vedno obnaša kot dobra katoliška ovčica, v družini pa je čisto drugače. Recimo, pred otroki stalno zaničuje Cerkev. Temu se uprem.

Ko se peljemo z avtom se ne priveže. Alarm tuli, otroci ga prosijo, naj se priveže, on pa nič. Na prehodu za pešce pred otroki hodi v rdečo, jaz jih pa zadržujem, da ne gredo za njim v nevarnost. In še bi lahko naštevala … Jaz od otrok zahtevam, da se v avtu privežejo, da ne hodijo v rdečo, da hodijo v cerkev. S tem seveda možu nasprotujem – tudi vpričo otrok. Pomembno se mi zdi, da ohranim sebe in otroke žive.

Pogovarjati se noče. Išče izgovore, češ naj ne težim, naj ne kompliciram, da nima časa za take reči. Prosim, napišite tudi kaj na to temo.

Janja

Obnaša se kot tepec

Draga Janja, res vam ni lahko. Vaš mož se obnaša kot tepec (SSKJ: omejen, neumen človek). Namerno sem uporabil težak izraz. Ne morem drugače reči.

Omejenost se kaže v njegovi nezmožnosti videti prihodnost svojih otrok, ki bodo ponesli zgled očetovega obnašanja v svoja življenja. Tako obnašanje je tudi neumno. Kdo pa želi škoditi svojim otrokom!

Postavlja se nad pravila. Pred otroki.

Kot oče je odgovoren, da otroke pripravi na realnost življenja. Ena od realnosti življenja pa so zakoni, predpisi, pravila, … ki se jih vaš mož ne drži. S tem dela škodo otrokom, ki se bodo naučili – od očeta!, da se pravil ni treba držati.

On, ki bi moral biti varuh pravil, avtoritete, se postavlja “nad”. Tega se bodo navzeli tudi otroci, posplošili na vse avtoritete in še nadgradili. Sami ugotavljate, da je to smrtno nevarno. Res je. Morda bo nekoč vajin sin vozil avto, ne upošteval pravil, divjal … zapeljal s ceste in se ubil. Bog ne daj da bi bilo tako!

Mož je v družini tudi tisti, ki zagotavlja varnost. Vi se seveda ne morete počutiti varne, če pa so ogrožena življenja vaših otrok.

Vaš mož je tudi dvoličen – pred vernimi se obnaša ‘kot dobra katoliška ovčica’, v družini pa govori – kar na splošno – zaničevalno o Cerkvi. Ni je hitrejše poti stran od Boga, kot je dvoličen odnos in dvolično obnašanje. Otroci bodo postali – najkasneje v puberteti – cinični, zaničevalni do Cerkve in bodo vero izgubili.

Pogovarjati se noče

Pravite, da mož pogovor zavrača, kar je izjemno neljubeče in nespoštljivo do vas. Lahko ga spomnite, da je pri poroki obljubil, da vas bo ‘ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja’. Možje in žene se pač moramo pogovarjati. S tem gradimo edinost, ki edina omogoča tako vzgojo otrok, da bodo pripravljeni na realnost življenja. In gradnja edinosti ni opcija, pač pa nekaj kar se mora (prim. 1 Mz 2,24).

Lahko vaju pripelje do ločitve

Ošabno obnašanje vašega moža seveda vodi v slabe odnose, v stalne spore, … sčasoma to pripelje do ločitve. Če se pa že ne bosta ločila (ker bo mož še vedno želel igrati ‘dobro katoliško ovčico’), bosta sčasoma postala zajedljiva, manipulativna, polna prezira in zamer. Slab zgled za otroke tudi glede vstopanja v zakonsko zvezo.

Edinosti z neumnostjo ni!

Razčistimo kar takoj na začetku: edinost z neumnostjo nikakor ne pride v poštev. To ste sami dobro ugotovili. Življenje vaših otrok je pač pomembno in ga je treba zavarovati. To delate. Hvala Bogu.

Vi se zavedate problema, mož pa ne. Ali pa to skriva in se izmika. Ali pa nagaja. Ne vemo kaj je prinesel iz mladosti. Najbrž se noče spremeniti. Torej lahko delujete le vi.

Kaj konkretno storiti?

Kot krščanska žena ste dolžni ‘ljubiti in spoštovati moža vse dni svojega življenja’. To ste ob poroki obljubili. Takrat niste izrekli nobenih izjem, recimo: “… razen, če se mož obnaša kot tepec.”

Morda je videti, da zagovarjam taka dejanja. Nikakor ne! A brez naravnanosti na ljubezen in spoštovanje, brez potrpežljivosti ter brez ljubečega in spoštljivega delovanja ne bo šlo.

  1. Molitev: Sklepam, da sta verna zakonca. “Neusmiljeno” začnite moliti za moža, za njegovo spreobrnjenje. In tudi zase, da ga boste mogli ‘ljubiti in spoštovati’, četudi se obnaša kot tepec. Težko je, vem. A če Bog ne obupa nad grešnikom, tudi vam ni treba. Molitev je na prvem mestu. In ne na zadnjem, ko vse drugo odpove.
  2. Spoštovanje: Izkazujte mu, da ga spoštujete, tudi če se obnaša kot tepec. Obenem pa ne pustite, da mož hodi po vas – da ste njegov predpražnik (kot pravi Emerson Eggerichs v knjigi Ljubezen in spoštovanje). Spoštovanje moža ne pomeni, da zagovarjate njegova dejanja, da dopuščate, da se kar ponavljajo. Spoštujte ga, ker je preprosto vaš mož, ker je ustvarjen po Božji podobi (prim. 1 Mz 1,26), ker je Božji dar vam in vajinim otrokom. In ne zato ker bi si to zaslužil. Si ne.
  3. Potrpežljivost in upanje: Težko rečem, če se bo mož odzval na vaše izkazovanje spoštovanja. Še težje je reči, kdaj se bo odzval. Lahko dolgo vztraja v neumnostih. A vseeno, mi kristjani upamo celo proti upanju, kar pomeni, da – kot pravi papež Frančišek – je naše upanje sposobno iti onstran človeškega razmišljanja.
  4. Svetovanje: Poiščita si dobrega zakonskega terapevta, ki ima krščanske korenine. Pika. In oba hodita. Če mož ne bi hotel, mu bo treba pomagati k odločitvi. Tudi tako, da rešujete svojo kožo in kožo svojih otrok s tem, da odidete.

Včasih tepci pri svojem vztrajajo do konca. Tak svetopisemski tepec je Nabal, mož od Abigajle (1 Sam 25). Ni se dobro izteklo zanj, za Abigajlo se pa je. Vse dobro vam želim.

Foto: Nathan Dumlao, Unsplash

Članek je bil najprej objavljen na Preprostost.si.

/0 KOMENTARJEV/

Škofje: Ponovno odprtje cerkva

Slovenski škofje bodo v ponedeljek, 4. maja 2020, ponovno odprli cerkve za udeležbo vernikov pri svetih mašah in drugih bogoslužjih.

Pogoji za udeležbo vernikov pri sveti maši bodo razkuževanje rok pred vstopom v cerkev ter obvezna nošnja mask.

V ta namen bodo škofje izdali posebna navodila, v katerih bodo zapisana določila za prejem zakramentov (sveta spoved, krst, poroka, bolniško maziljenje). Navodilo bo javno objavljeno v četrtek, 30. aprila 2020.

Dr. Tadej Strehovec, generalni tajnik SŠK

Vir: Katoliška Cerkev

Foto: Aleš Čerin

/0 KOMENTARJEV/

Oznanila – 3. velikonočna nedelja

GODOVI TEDNA

IZ ŽIVLJENJA NAŠE ŽUPNIJE

  • Zahvala: Bog povrni vsem, ki ste v zadnjem tednu darovali za župnijo in za svete maše. Iskrena hvala vsem družinam, ki ste posnele pesmi in berila za naša bogoslužja. Če bi katera družina še rada s petjem sodelovala pri bogoslužjih se lahko obrne na br. Mateja Štravsa. Kdor bi rad sodeloval z branjem beril pri bogoslužjih pa naj se obrne na Matejo Šuškovič ali na br. Mirota Pavška.
  • Molitvena ura v času korona virusa bo ponovno jutri ob 20. uri. Spremljate jo lahko na radiu Ognjišče in preko Facebook strani nadškofa Stanislava Zoreta.
  • Danes v naši župniji obhajamo Florjanovo nedeljo. Maša z gasilci je bila v Bizoviku ob 9.15. Vsem gasilcem, bizoviškim in štepanjskim, iskreno čestitamo ob prazniku, nanje in na njihovo človekoljubno dejavnost kličemo božji blagoslov. Bog Vam povrni za vso pomoč v župniji.
  • Romanje v Medžugorje, ki je bilo predvideno v tem tednu odpade. Plačilo, ki ste ga dali ob prijavi vam bomo vrnili.
  • V tem tednu so umrli: Alenka Tot iz Celovške 122, Andreja Dinghauser iz Skopske 4, Dragica Pincolič iz Nussdorferjeve 7, Dragica Kastelic iz Jakčeve 13, in Zdeno Mostarac iz Steletove 4. Kdaj so pogrebne svete maše si poglejte na župnijski spletni strani pod rubriko Od nas so se poslovili. Gospod daj jim večni pokoj. In večna luč naj jim sveti. Naj počivajo v miru. Amen.
  • Prvi petek in sobota v mesecu: Obiska bolnikov na domovih ta mesec še ne bo. Češčenje Najsvetejšega bo v petek po večerni maši do 21. ure. Češčenje bomo prenašali preko župnijske spletne strani.
  • Šmarnice: V petek, 1. maja na praznik sv. Jožefa – delavca se začenjajo šmarnice, ki bodo potekale ves maj.
    Šmarnice za otroke in družine o Mariji bomo preko župnijske spletne strani v živo prenašali vsak dan ob 18.30 uri. Te šmarnice se bodo zaključile z litanijami, krajšo adoracijo in blagoslovom z Najsvetejšim nekaj pred 19. uro.
    Šmarnice za odrasle bomo imel med mašo ob 19. uri. Ker bodo litanije in adoracija že pred sveto mašo, po maši ne bo več litanij in adoracije. Zato ste vabljeni, da se litanijam in adoraciji pridružite že pred sveto mašo. Šmarnice za odrasle je letos napisal Bogdan Dolenc in bodo spregovorile o angleškem kardinalu Johnu Henry Newmanu, ki je bil lani razglašen za svetnika.
    Na župnijski spletni strani boste lahko sledili šmarnicam, ki jih je napisal naš br. Klemen Verdev. Lepo vabljeni, da se pridružite šmarnični pobožnosti.

Vabimo vas, da si na župnijski spletni strani preberete navodila o delovanju župnije v tem času.

  • Z mašami v cerkvi bomo začeli jutri v ponedeljek 11. maja. Med tednom bo v cerkvi v Štepanji vasi v maša ob 19. uri. Prav tako bo tudi vsak dan med tednom ob 19. uri sveta maša preko spleta.
    Prihodnjo nedeljo 17. maja bodo maše v cerkvi v Štepanji vasi ob 8. uri in 19. uri. Ob 10.30 bo ob primernem vremenu sveta maša na župnijskem travniku, ob slabem vremenu v cerkvi.
    V Bizoviku bo sveta maša ob 9.15 ob primernem vremenu pred cerkvijo, ob slabem vremenu v cerkvi.
    Maša preko spleta z otroškimi šmarnicami bo ob 9.15 uri. Kadar bo potrebno bo v Štepanji vasi in v Bizoviku tudi ozvočenje pred cerkvijo. Prihodnjo nedeljo bomo objavili dopolnjen urnik svetih maš.
  • SPOVEDOVANJE: V soboto 16. maja bomo bratje v cerkvi pred oltarjem spovedovali po naslednjem razporedu:
    v Štepanji vasi:
    o 9h – 10h br. Matej Nastran
    o 10h -11h br. Miro
    o 15h – 16h br. Klemen
    o 15h – 17h br. Matej Štravs
    v Bizoviku:
    o 15h – 17h br. Matej Štravs

    Na razpolago za sveto spoved smo vam tudi po vsaki sveti maši, ko nas lahko vedno osebno prosite.
    Lahko se na vsakega brata obrnete po telefonu ali e-pošti in se z njim dogovorite za termin svete spovedi ali duhovnega pogovora. Naši kontakti:
    o br. Matej Nastran: 031 364 316, matej.nastran@gmail.com
    o br. Miro Pavšek: 068 197 694, miro.pavsek@gmail.com
    o br. Matej Štravs: 031 434 520, matej.stravs@gmail.com
    o br. Klemen Verdev 031 264 858, klemen.verdev@rkc.si

  • V torek je praznik sv. Leopolda Mandiča, ki je zavetnik našega samostana: Na koncu maš bomo vsem skupaj podelili blagoslov z relikvijami sv. Leopolda.
  • Svetovni dan družine je v petek. Molimo za družine.
  • V tem tednu sta bili pokopani Marija Jerman in Jožica Praprotnik. Gospod, daj jima večni mir in pokoj. In večna luč naj jima sveti. Naj počivata v miru. Amen.
  • Vljudno vas prosimo, da se po maši ne zadržujete v skupinah na javnih površinah. V Štepanji vasi je javna površina cesta, ki vodi do cerkve vse do slavoloka. Prostor med slavolokom in cerkvijo ter in travnik ob pokopališču so v lasti župnije. V Bizoviku je zemljišče znotraj obzidja okoli cerkve in okolica Klančarjeve domačije v lasti župnije. Pred in po maši se ne zadržujte na javnih površinah.

CERKEV NA SLOVENSKEM

TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE PRESTAVLJEN: V sporočilih za april smo vabili in pisali, da bomo imeli, tako kot vsako leto, pred nedeljo Dobrega pastirja teden molitve za duhovne poklice. V ta namen je bila pripravljena knjižica z gradivom: »Duhovni poklic – zaklad v glinasti posodi«, ki jo je uredil g. Ervin Mozetič in je bila poslana po škofijah. Zaradi nastalih razmer, ko ne moremo skupaj obhajati svete maše in skupaj moliti, bo molitveni teden za duhovne poklice prestavljen na tisti čas, ko bo to mogoče. Ne moremo določiti časa, čeprav bi si želeli, da bi imeli ta teden molitve pred praznikom sv. Petra in Pavla ali pa pred molitvenim dnevom za duhovne poklice v začetku septembra, ko se zberemo po škofijah v naših Marijinih svetiščih. Datum za teden molitve bomo pravočasno sporočili. Molitev za duhovne poklice ni omejena le na teden molitve ali na dan molitve za duhovne poklice. Vedno smo k temu povabljeni in zato je prav, da s to prošnjo in zavzeto molitvijo pridemo pred Gospoda tudi sedaj na nedeljo Dobrega pastirja. Sedanje raz mere zaradi koronavirusa nas močno spodbujajo, da molimo za nove duhovne poklice.

OBVESTILA ZAVODA KATOLIŠKA MLADINA: V želji, da mlade podpremo v razmerah, v katerih smo se znašli zaradi epidemije COVIDA-19, smo pri Katoliški mladini postavili novo spletno stran Skozivihar.si.
Takole stran predstavi Jure Čehovin, sodelavec Katoliške mladine: “S stranjo želimo spodbuditi mlade, da situacijo vzamejo kot priložnost za rast in poglobitev svojega življenja. Na stran smo postavili vsakodnevne spodbude, nasvete, kako si urediti dan, in koristne povezave za kvalitetno preživljanje prostega časa. Vabimo tudi h »kofetkanju«, pri katerem mlade spodbujamo, da pokličejo prijatelja, s katerim spregovorita o različnih temah. Sklop tem smo poimenovali »Blagoslovi«, da bi se sedaj, ko so nam nekatere stvari odvzete, zavedali, s čim vse nas Bog blagoslavlja. Stran se bo v prihodnje nadgrajevala z različnimi vsebinami.”

VABILO PAPEŽA FRANČIŠKA, MOLITVI ROŽNEGA VENCA V MAJU

Sveti oče Frančišek je 25. aprila 2020 naslovil na katoličane posebno pismo s povabilom, da bi v mesecu maju, ki je na poseben način Marijin mesec, molili rožni venec s prošnjo, da bi nam Božja Mati Marija pomagala v preizkušnji pandemije.

Papež v pismu vabi vernike, naj po domovih ta mesec molijo rožni venec, skupaj v družini ali sami z dodanima dvema molitvama, ki ju je dal na razpolago vsem. Papež Frančišek je podkrepil vabilo z besedami: »Naša Mati nam bo pomagala, da se bomo z več vere in upanja soočili s tem časom preizkušnje, ki ga prestajamo«.

Sveti oče opisuje rožni venec kot preprosto in močno orodje, ki nam lahko pomaga v tem času preizkušnje zaradi epidemije. K pismu papež prilaga dve molitvi, ki ju verniki zmolijo ob sklepu rožnega venca. Na tak način želi sveti oče povabiti katoličane, da bi kot povezano občestvo molili za vse, ki trpijo, so preizkušani ali delujejo kot zdravstveno osebje in lajšajo trpljenje bolnikom.

Foto: Marina Pershina, Pixabay

/0 KOMENTARJEV/

Bela nedelja v času korona virusa

Božja beseda

Čez osem dni je prišel Jezus (Jn 20,19-31)

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila vrata tam, kjer so se učenci zadrževali, iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«

Tomaža, enega izmed dvanajstérih, ki se je imenoval Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah rane od žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval.«

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!«

Jezus je vpričo svojih učencev stóril še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi; ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Mesija, Božji Sin, in da bi s tem, da vérujete, imeli življenje v njegovem imenu.

Pomen bele nedelje

V Katoliški Cerkvi letos 19. aprila praznujemo 2. velikonočno nedeljo, imenovano tudi belo nedelj, ki je obenem tudi nedelja Božjega usmiljenja. Ime bela nedelja (lat. Dominica in albis) izvira iz starokrščanskih časov, ko so novokrščenci, ki so prejeli zakrament sv. krsta med velikonočno vigilijo, ves teden po veliki noči prihajali k bogoslužju v belih oblačilih.

Uporaba belih oblačil, ki so znamenje čistosti, je izpričana od 4. stoletja, poseben pomen pa so dobila v 17. stoletju, ko so jezuiti na nedeljo po veliki noči uvedli skupinsko prvo obhajilo. Bela barva ima v bogoslužju močen simboličen pomen; je seštevek vseh barv mavrice, polnost nerazlomljene svetlobe, izraža začetek in konec, polnost in praznino.

Bela nedelja je tudi nedelja Božjega usmiljenja

Sveti papež Janez Pavel II. je razglasil poljsko redovnico Favstino Kowalsko za svetnico ter ob tej priložnosti določil, da se bo prva nedelja po veliki noči “odslej v vsej Cerkvi imenovala nedelja Božjega usmiljenja.”

Papež se je pri tem oprl na javno razodetje, posebej na Božjo besedo te nedelje, ki nazorno govori o Božjem usmiljenju, povod pa je bilo Jezusovo razodetje sestri Favstini: “Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel sveto obhajilo, bo dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči. Povej ranjenim ljudem, da se morajo zateči k mojemu usmiljenemu Srcu in dal jim bom svoj mir. Preden pridem kot pravičen sodnik, pridem kot kralj usmiljenja. Kdor zavrne moje usmiljenje, se sam obsodi.”

Povezanost praznika Božjega usmiljenja in 2. velikonočne nedelje kaže na simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi, kar predstavlja razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Vir: Spletna stran Katoliške cerkve v Sloveniji

Kako bomo praznovali

Cerkev v Sloveniji Župnija Ljubljana Štepanja vas
Televizijski prenos sv. maše ob 10.00 (TV SLO 2)

Televizijski nagovor nadškofa Zoreta ob 11.30 na  TV SLO 1

 Video prenos svetih maš preko župnijske spletne strani bo ob 8.00, 9.15 in 10.30

Ob 19.00 adoracija s petim rožnim vencem Božjega usmiljenja, ki jo bomo v živo prenašali preko župnijske spletne strani. Video prenos adoracije je na tej povezavi.

Sveta Favstina Kowalska in Božje usmiljenje

Favstina Helena Kowalska je bila rojena 25. 8. 1905 v vasi Glogowiec na Poljskem kot tretja izmed desetih otrok. Z dvajsetimi leti je stopila v Apostolsko kongregacijo Naše Usmiljene Gospe. Goreča ljubezen do Boga in ljudi jo je vodila na vrh darovanju in junaštvu. Odlikovala se je s posebno pobožnostjo do Božjega usmiljenja in z zaupanjem v Jezusa in s tem navdušila tudi vsakega, ki jo je poznal. Umrla je 5.10. 1938 v duhu svetosti v samostanu svojega reda v Krakovu.

Gospod je dal navodila s. Favstini za podobo usmiljenega Jezusa z napisom: Jezus, zaupam vate. Gospod želi, da je slika čaščena in ji dodal velike obljube: “Obljubljam, da duša, ki bo častila podobo usmiljenega Jezusa, ne bo pogubljena. Jaz sam bom zaščitil tako dušo kot svojo lastno čast.”

Pobožnost, ki je našemu Gospodu najljubša, je čaščenje njegovega trpljenja ob uri, ko se spominjamo njegove smrti na križu. Skozi trpljenje in smrt Jezusa Kristusa se nam je odprlo Božje kraljestvo.

Jezus je takole naročil sv. Favstini: “Meni najdražja molitev je molitev za spreobrnjenje. Veš, hči moja, to je molitev, ki jo vedno slišim in uslišim. Želim, da vedno bolj spoznavaš ljubezen, ki gori v mojem srcu za duše, in razumela boš to, ko boš premišljevala o mojem trpljenju. Kliči moje usmiljenje na uboge grešnike, želim njihovo spreobrnjenje. Ko moliš to molitev s skesanim srcem in z zaupanjem za nekega grešnika, bom tej duši podal milost spreobrnjenja. To je molitev: O kri in voda, ki sta pritekli iz srca Jezusovega kot vir usmiljenja za nas, zaupam v vaju.“ (Dn 1,187).

Peti rožni venec Božjega usmiljenja

Hvala župljanom župnije Senožeče in župniku Pavlu Kodelji.

Dodatni viri o Božjem usmiljenju

Foto: Dorothée QUENNESSON, Pixabay

/0 KOMENTARJEV/

Devetdnevnica Božjega usmiljenja v času korone

DEVETDNEVNICA BOŽJEGA USMILJENJA od velikega petka do druge velikonočne nedelje

To devetdnevnico, lahko molimo ob vsakem času, vendar je posebno pomembno, če jo molimo od velikega petka osmega dne po osmem dnevu”, kot pripravo na praznik Božjega usmiljenja.

“Osmi dan” je že za prve kristjane pomenil dan, v katerega smo iz “ujetosti sedmih dni” prestopili s svetim krstom. Kristus je vstal dan po “sedmem dnevu”, to je bil starozavezni Gospodov dan, dan ko je Bog sklenil stvarjenje in izpeljal izvoljeno ljudstvo iz Egipta. Bog je stvarjenje dopolnil, ko ga je iztrgal smrti. Zato se je resnično stvarjenje zgodilo na velikonočno jutro, zato je to “osmi dan”. Praznovanje velikonočne nedelje je raztegnjeno na osem dni. V tem času so novokrščeni nosili bele obleke. Janez Pavel II. je nedeljo velikonočne osmine, belo nedeljo preroško imenoval za praznik Božjega usmiljenja.

Osmi dan, je dan vstajenja, za nas je osmi dan krst, začetek večnega življenja. Teden po veliki noči je »en sam dan«.

Natisni devetdnevnico …

VSAK DAN MOLIMO:

– Molitev dneva
– Rožni venec Božjega usmiljenja
– Vzklike Božjemu usmiljenju

*  * *

PRVI DAN (veliki petek, če molimo pred nedeljo Božjega usmiljenja)

»Danes mi privedi vse človeštvo, posebej grešnike, in jih potopi v morje mojega usmiljenja. Tako boš potolažila mojo bridko žalost, ki me prevzema zaradi izgube duš.«

Neizmerno usmiljeni Jezus, tvoja lastnost je usmiljenje do nas in odpuščanje. Ne glej na naše grehe, temveč na naše zaupanje v tvojo neskončno dobroto, ter nas vse sprejmi v bivališče svojega nadvse usmiljenega Srca, in ne dovoli, da bi ga kdaj zapustili.
Neizmerno usmiljeni Jezus, od tebe prihaja vse, kart je dobrega, pomnoži nas v milost, da bomo dostojno izvrševali dela usmiljenja. Tako bodo tisti, ki gledajo na nas, hvalili Očeta usmiljenja, ki je v nebesih.
Goreče te prosimo zaradi tvoje ljubezni, po kateri si zedinjen z Očetom in Svetim Duhom.

        O vsemogočnost usmiljenega Boga,
rešitev za grešnega človeka,
ti si usmiljenje in morje sočutja,
pomagaš tistemu, ki te vdano prosi.

Večni Oče, usmiljeno poglej na uboge grešnike in na vse človeštvo, ki je v neizmerno usmiljenem Jezusovem Srcu; in po njegovem bridkem trpljenju nam izkaži svoje usmiljenje, da bomo slavili vsemogočnost tvojega usmiljenja vekomaj. Amen.

DRUGI DAN (velika sobota)

»Danes mi privedi duhovnike in redovnike ter jih potopi v moje brezmejno usmiljenje. Ti so mi dali moč, da sem vzdržal v bridkem trpljenju; po njih se kakor po pretočnih napravah izliva na človeštvo moje usmiljenje.«

Neizmerno usmiljeni Jezus, od tebe prihaja vse, kar je dobrega, pomnoži v nas milost, da bomo dostojno izvrševali dela usmiljenja. Tako bodo tisti, ki gledajo na nas, hvalili Očeta usmiljenja, ki je v nebesih.

        Vir božje ljubezni,
V čistih srcih si gost.
Potopljena v morje usmiljenja
Žarijo kakor zvezde, jasne kakor zarja.

Večni Oče, usmiljeno poglej na družbo izvoljenih v svojem vinogradu, na duhovnike in redovnike, ter jih obdari z močjo svojega blagoslova. Po sočutnem Srcu svojega Sina, v katerem so zaobjeti, jim podeli svojo moč in razsvetljenje, da bodo mogli druge voditi po poteh odrešenja in z njimi prepevati hvalnico tvojemu nepojmljivemu usmiljenju vekomaj. Amen.

TRETJI DAN (velikonočna nedelja)

»Danes mi privedi pobožne in zveste vernike ter jih potopi v morje mojega usmiljenja. Ti so me tolažili na križevem potu; bili so kaplja tolažbe v morju bridkosti.«

Neizmerno usmiljeni Jezus, ki iz zakladnice svojega usmiljenja deliš obilje milosti, sprejmi nas v bivališče svojega nad vse usmiljenega Srca in ne dopusti nam nikoli iz njega oditi.

Goreče te za to prosimo po tvoji neizmerni ljubezni, s kakršno se tvoje Srce vnema do nebeškega Očeta.

        Skrivnostni so čudeži usmiljenja;
niti grešnik niti pravičnik jih ne dojame.
Na nas gledaš z očesom usmiljenja
in vse priteguješ k svoji ljubezni.

Večni Oče, milostno poglej na zveste vernike kot na dediščino svojega Sina in jim po njegovem bridkem trpljenju podeli svoj blagoslov; obdaj jih s svojim trajnim varstvom, da ne bodo izgubili ljubezni in zaklada svete vere, marveč bodo z vso množico angelov in svetnikov slavili tvoje brezmejno usmiljenje vekomaj. Amen.

ČETRTI DAN

»Danes mi privedi pogane in tiste, ki me še ne poznajo. V svojem bridkem trpljenju sem mislil tudi nanje in njihova prihodnja gorečnost je tolažila moje Srce. Potopi jih v morje mojega usmiljenja.«

Neizmerno usmiljeni Jezus, ki si luč vsega sveta, sprejmi v bivališče svojega nadvse usmiljenega Srca vse tiste, ki te še ne poznajo. Naj jih razsvetlijo žarki tvoje milosti, da bodo tudi oni skupaj z nami slavili tvoje čudovito usmiljenje, in ne dopusti jim oditi iz bivališča svojega nadvse usmiljenega Srca.

Naj luč tvoje ljubezni
razsvetli temino duš.
Daj, da bi te duše spoznale
In z nami slavile tvoje usmiljenje.

Večni Oče, usmiljeno poglej na tiste, ki ne verujejo v tvojega Sina, in na one, ki te še ne poznajo, saj so zaobjeti v neizmerno usmiljenem Jezusovem Srcu. Pritegni jih k luči evangelija. Vsi ti ne vedo, kako velika sreča je ljubiti tebe. Stori, da bodo slavili radodarnost tvojega usmiljenja vekomaj. Amen.«

PETI DAN

»Danes mi privedi ločene brate ter jih potopi v morje mojega usmiljenja. V bridkem trpljenju so trgali moje telo in srce, to je, mojo Cerkev. Če se vrnejo v edinost Cerkve, se zacelijo moje rane in se mi s tem olajšajo muke.«

Za tiste, ki so trgali oblačilo tvoje edinosti,
priteka iz tvojega Srca studenec usmiljenja.
Vsemogočnost tvojega usmiljenja, o Bog,
lahko tudi te duše izpelje iz zmot.

Neizmerno usmiljeni Jezus, ki si dobrota sama, ti ne odrekaš razsvetljenja tistim, ki te prosijo. Sprejmi v bivališče svojega neizmerno usmiljenega Srca naše ločene brate ter jih s svojo lučjo pritegni v edinost Cerkve.
Ne dopusti jim oditi iz bivališča svojega nadvse usmiljenega Srca, temveč stori, da bodo tudi oni poveličevali velikodušnost tvojega usmiljenja.
Večni Oče,  usmiljeno poglej na naše ločene brate, ki so zapravili tvoje darove in zlorabili tvoje milosti s trdovratnim vztrajanjem v svojih zmotah. Ne glej na njihove zmote, marveč na ljubezen svojega Sina in na njegovo bridko trpljenje, ki ga je zanje vzel nase, saj so tudi oni vključeni v nadvse usmiljenem Jezusovem Srcu, da bodo tudi oni slavili tvoje veliko usmiljenje vekomaj. Amen.

ŠESTI DAN

»Danes mi privedi krotke in ponižne vernike in otročiče ter jih potopi v moje usmiljenje. Ti so najbolj podobni mojemu Srcu; tolažili so me v bridkem smrtnem trpljenju. Gledal sem nanje kakor na zemeljske angele, ki bodo čuvali moje oltarje. Nanje izlivam potoke milosti. Mojo milost more sprejeti samo ponižen človek; ponižne obdarjam s svojim zaupanjem. «

Neizmerno usmiljeni Jezus, ti sam si dejal: »Učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen,« sprejmi v bivališče svojega nadvse usmiljenega Srca krotke in ponižne vernike in otročiče. Ti navdušujejo vsa nebesa in so posebno zadovoljstvo nebeškega Očeta, so dišeč šopek pred božjim prestolom, so vonj, ki  opaja samega Boga. Ti imajo trajno bivališče v tvojem nadvse usmiljenem Srcu in nenehno pojejo hvalnico ljubezni in usmiljenja.

Resnično ponižna in krotka
duša že tu na zemlji uživa raj.
Vonj njenega ponižnega srca
navdušuje samega Stvarnika.

Večni Oče, usmiljeno poglej na krotke in ponižne vernike ter na otročiče, ki so zaobjeti v bivališču nadvse usmiljenega Jezusovega Srca: Ti so najbolj podobni tvojemu Sinu; njihov vonj se z zemlje dviga vse do tvojega prestola. Oče usmiljenja in vse dobrote, po ljubezni in veselju, ki ju gojiš do njih, te goreče prosim, blagoslovi ves svet, da bomo vsi skupaj prepevali slavo tvojemu usmiljenju  vekomaj. Amen.

SEDMI DAN

»Danes mi privedi vernike, ki posebej častijo in slavijo moje usmiljenje, ter jih potopi v moje usmiljenje. Ti so najbolj občutili moje trpljenje in so najgloblje razumeli mojega duha. So živi odsev mojega usmiljenega Srca. V prihodnjem življenju bodo blesteli v posebnem sijaju, nobeden ne pride v peklenski ogenj, vsakega bom ob smrtni uri posebej branil.«

Neizmerno usmiljeni Jezus, tvoje Srce je ljubezen sama, sprejmi v bivališče svojega nadvse usmiljenega Srca tiste vernike, ki posebej častijo in slavijo veličino tvojega usmiljenja. Ti so močna sila samega Boga; sredi vseh stisk in nasprotovanj vztrajajo, zaupajoč v tvoje usmiljenje. Združeni s teboj na svojih ramenih nosijo vse človeštvo.
Po smrti ne bodo strogo sojeni, temveč jih bo ob smrtni uri objelo tvoje usmiljenje.

Dušo, ki slavi dobroto svojega Gospoda,
on posebej ljubi.
Vedno je blizu živemu izviru
in črpa milosti iz božjega usmiljenja,

Večni Oče, usmiljeno poglej na tiste vernike, ki častijo in slavijo tvojo največjo lastnost, to je tvoje nepojmljivo usmiljenje, in so zaobjeti v nadvse usmiljenem Jezusovem Srcu. Ti so živi evangelij, njihove roke so polne del usmiljenja, srce pa prepolno veselja, Najvišjemu prepeva pesem usmiljenja.
O Bog, goreče te prosim, izkaži jim svoje usmiljenje zaradi   upanja in zaupanja, ki so ga imeli do tebe. Naj se nad njimi izpolni Jezusova obljuba, saj je dejal: »Tiste, ki bodo častili to moje nepojmljivo usmiljenje, bom kakor svojo čast sam branil v življenju, posebej ob smrtni uri.«

OSMI DAN

Danes mi privedi duše, ki so v ječi vic, in   jih potopi v globine mojega usmiljenja; naj potoki moje krvi pogasijo njihov ogenj. Vse te duše neizmerno ljubim, saj zadoščujejo moji pravičnosti; ti jim moreš prinesti olajšanje.

Zajemi iz zaklada moje Cerkve vse odpustke in jih daruj zanje. Ko bi poznala njihovo trpljenje, bi zanje neprestano darovala duhovno miloščino in poravnavala dolgove moji pravičnosti.«
Neizmerno usmiljeni Jezus, ti sam si dejal, da hočeš usmiljenja; glej, v bivališče tvojega neizmerno usmiljenega Srca vodim vse verne rajne, ki jih tako ljubiš, a se vendar morajo odkupiti tvoji pravičnosti.
Naj studenca krvi in vode, ki sta privrela iz tvojega Srca, pogasita ognjeni plamen vic, da bodo tudi tam slavili moč tvojega usmiljenja.

Iz strašne vročine ognja v vicah
se dviga vzdihovanje k tvojem usmiljenju.
Duše okusijo osvežitev, uteho in olajšanje
v izlitem potoku krvi in vode.

Večni Oče, usmiljeno poglej na vse trpeče verne rajne v vicah, ki so zaobjeti v nadvse usmiljenem Jezusovem Srcu. Zaradi bridkega trpljenja Jezusa, tvojega Sina, in bridkosti, ki je preplavljala njegovo presveto dušo, izkaži svoje usmiljenje dušam, ki so pod pogledom tvoje pravičnosti. Ne glej nanje drugače kakor skozi rane tvojega preljubega Sina Jezusa, saj verujemo, da sta tvoja dobrota in usmiljenje brezmejni. Amen.

DEVETI DAN (nedelja Božjega usmiljenja)

»Danes mi privedi mlačne duše in jih potopi v globine mojega usmiljenja. Ti zelo boleče ranijo moje Srce. V vrtu Getsemani je moja duša občutila največji odpor prav zaradi mlačnih duš. Oni so bili vzrok, da sem rekel: »Oče, naj gre ta kelih mimo mene, če je to tvoja volja.« – Njihova poslednja možnost rešitve je v tem, da se zatečejo k mojemu usmiljenju.«

Neizmerno usmiljeni Jezus, ti si usmiljenje samo, v bivališče tvojega neizmerno usmiljenega Srca vodim mlačne duše. Naj se te mlačne duše, ki so podobne mrličem in te navdajajo s takim odporom, ogrejejo v ognju tvoje čiste ljubezni.
O nadvse usmiljeni Jezus, izkaži jim vsemogočnost svojega usmiljenja, pritegni jih v žarišče svoje ljubezni ter jih obdari s svojo ljubeznijo, saj ti zmoreš vse.

Ogenj in led se ne moreta združiti,
saj bo ogenj ugasnil ali se bo led stopil.
Toda tvoje usmiljenje, o Bog,
more pomagati še večji bedi.

Večni Oče, usmiljeno se ozri na mlačne duše, zaobjete v nadvse usmiljenem Jezusovem Srcu. Oče usmiljenja, zaradi bridkega trpljenja tvojega Sina in njegovega tri ure dolgega umiranja na križu, te goreče prosim, dovoli, da bi tudi oni slavili globino tvojega usmiljenja (prim. 1209-1229).

ROŽNI VENEC BOŽJEGA USMILJENJA

Na običajni rožni venec molimo:

Na prvih treh jagodah:
Oče naš., Zdrava, Marija., Vera. .

Pri vseh petih desetkah molimo:
a) Pri velikih jagodah:
Večni Oče, darujem Ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.

b) Pri malih jagodah (desetkrat):
Po njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.

Na koncu dodamo (trikrat):
Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.

***

Jezus je sestri Faustini dejal:”Moli stalno ta rožni venec, ki sem ti ga razodel. Kdor ga bo molil mu bom podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.”

VZKLIKI BOŽJEMU USMILJENJU

(pri devetdnevnici je zaželjeno, da jih dodamo na koncu)

To niso litanije, temveč vzkliki Božjemu usmiljenju. Jezus je razodel sv. Favstini veliko moč teh vzklikov. »Božja ljubezen je cvet, usmiljenje pa sad tega cveta. Če kdo dvomi, naj bere te vzklike Božjemu usmiljenju in našel bo zaupanje!«

Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči,
Božje usmiljenje, ki si se razodelo v stvarjenju nebeških duhov,
Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje,
Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet,
Božje usmiljenje, ki nam daješ nesmrtno življenje,
Božje usmiljenje, ki nas varuješ zasluženih kazni,
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha,

Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje,
Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran,
Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega,
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja,
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkvi, ki obsega vesoljni svet,
Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov,
Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore,
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva,
Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri,
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov,
Božje usmiljenje, ki posvečuješ pravične,
Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete,
Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim,
Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca,
Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo,
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi,
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo,
Božje usmiljenje, mir umirajočim,
Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja,
Božje usmiljenje, ki lajšaš trpljenje dušam v vicah,
Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih,
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere,
Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev.

V.: Bog je usmiljen in poln svetosti, počasen z jezo, poln dobrote.
O.: Zato bom vekomaj klical Božje usmiljenje.

Molimo.

O Bog, tvoje usmiljenje je neskončno, tvoja milost neizčrpna. Milostno poglej na nas, pomnoži v nas delo svojega usmiljenja , da ne bomo obupali tudi v največjih preizkušnjah, temveč bomo bolj zaupali v Božjo voljo, ljubezen in usmiljenje. – Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, Kralju usmiljenja , ki s teboj in s Svetim Duhom izkazuje usmiljenje vekomaj. Amen.

Vir: Župnija Kamnje, župnik Rafko Klemenčič

Foto: Myriam Zilles, Pixabay

Slika Jezusa: Klara Farič

/0 KOMENTARJEV/

Misijon na Radiu Ognjišče: Zmeraj se veselite … Tudi ob levkemiji in koroni?

Naš župljan Aleš Čerin na Radijskem misijonu na Radio Ognjišče o preizkušnjah in veselju.

Dve logiki

Se smemo v teh dneh, ko nas koronavirus zapira v samoto naših domov, ko se nam je življenje obrnilo na glavo, ko ljudje tudi umirajo, … spraševati, če si upamo živeti v veselju? Se to danes sploh spodobi? Da niso na Radiu Ognjišče malo usekali mimo s tole današnjo temo?

Če bi presojali le z našega – torej s človeškega vidika – so prav gotovo udarili mimo. A obstaja še drug pogled – Božji. Ta je pa čisto drugačen. Namreč, kot beremo v preroku Izaiju, Njegove misli niso naše misli in Njegove poti niso naše poti (prim. Iz 55,8) in kot pravi Pavel v pismu Korinčanom, to kar je za nas ljudi modrost je za Boga norost (prim. 1 Kor 3,19).

Ha, torej moramo obrniti logiko – od človeške k Božji logiki. Pa dajmo. Tokrat na primeru veselja v preizkušnjah.

Zmeraj se veselite …

V Svetem pismu nas Sveti Pavel uči, da naj se zmeraj veselimo, naj tudi neprenehoma molimo in se v vsem zahvaljujemo (prim. 1 Tes 5, 16-18). Pa kaj se je svetemu Pavlu malo zmešalo zaradi vseh bičanj, kamnanja in zaporov, vsega hudega kar je doživel? Mož je, kot rečeno mnogokrat tepen, pogosto v velikih stiskah, z zelo skrajnimi izrazi kot so: zmeraj se veselite, neprenehoma molite, v vsem se zahvaljujte, izrazil Božja navodila za naše obnašanje. V vseh življenjskih situacijah. Da bi le razumeli.

Ali si sploh upamo danes reči takole: veselimo in zahvaljujmo se ob pojavu korona virusa. Glede na Pavlovo naročilo bi morali. Kaj pa drugega pomeni besedica zmeraj, kot brez izjeme, vedno ali kot je zapisano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika: ob vseh primerih in ob vseh priložnostih (SSKJ). Torej tudi na primer ob pojavu zahtevnega virusa.

Veseliti se tudi ob levkemiji?

In tudi ko te zadane levkemija, ki sem jo imel priložnost skusiti pred kratkim. Spomnim se, ko sva v bolniški sobi z ženo razpravljala prav o teh Pavlovih besedah – namreč o nenehnem veselju in zahvaljevanju v vsem – in se kar nisem mogel veseliti ob levkemiji, nisem mogel biti zanjo hvaležen. Kako naj bi se veselil hude bolezni, kako naj bi se veselil kemoterapije, ki me je vedno izmučila, kako naj bi se veselil večmesečne izolacije in kako naj bi bil hvaležen za izkušnjo hoje med življenjem in smrtjo?

Pa me je žena opomnila, da naj se za začetek veselim in naj bom hvaležen za to kar trenutno imam: za dostop do učinkovitih zdravil, za odlične zdravnike, za prijazne sestre, za tak zdravstveni sistem, ki deluje. V resnici sem se tega začel veseliti in se za to zahvaljevati – Bogu in tudi konkretnim ljudem. Česa se pa lahko zdaj veselimo ob pojavu kornavirusa?

Kadar prideš v preizkušnje, imej to za čisto veselje. Zakaj že?

Če je sveti Pavel govoril bolj na splošno, pa Sveti Jakob na začetku svojega pisma pojasni takole: Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost. (Jak 1,2-3)

Tole se mi izlušči iz povedanega: Imaš preizkušnjo – bodi vesel, ker ti preizkušnja omogoča testiranje tvoje vere, ki bo potem bolj stanovitna. Sem pogledal še angleški prevod, ki namesto besede stanovitnost uporablja besedo vzdržljivost (endurance).

Torej, preizkušnje dajejo mojo vero – kakopak – na preizkušnjo in tako postane bolj vzdržljiva. Torej je ne bo zamajal vsak veter in težje jo bom izgubil. In pa, več kot je preizkušenj, bolj bo vera vzdržljiva. Evo, to je razlog za veselje.

Bog je dober. Vedno.

Vera nas – kot se prebere v YOUCAT, Katekizmu katoliške cerkve za mlade – vodi k osebnemu stiku z Bogom in zato sem pripravljen Bogu verjeti vse kar pove o sebi (YOUCAT 22).

Kje pa Bog govori o sebi? V Svetem pismu. In ko ga beremo, ko Božjo besedo po veri vzamemo zares, ko se učimo in spoznavamo kaj je Bog povedal o sebi, kaj je Jezus oznanjal in delal, si s tem dajemo možnost, da to spravljamo v vsakodnevno življenjsko prakso in da se ob težkih življenjskih situacijah, odločimo PRAV. Tako nam resnica pomaga, da postopoma postajamo boljši ljudje, tako izboljšujemo odnose s svojimi bližnjimi – z ženo, otroki, starši, prijatelji, sodelavci. Še en dober razlog za veselje!

Sam sem v veri prepričan, da je Bog dober, da je vse – prav vse – kar dela in dopušča, dobro, da ima torej dober načrt zame – tudi v bolezni. In da se bo bolezen dobro končala, pa ne glede na to kako gledam s človeškimi očmi na končni izid. V veri namreč gledam preko konca zemeljskega življenja.

In v veri lahko vse kar sem, izročim v Božje roke. Takrat pa se v človeka naseli mir. Tudi v težki preizkušnji. Spet dober razlog za veselje.

Tole moje logično utemeljevanje veselja v preizkušnji bi lahko morda koga zavedlo v to, da je verovati v preizkušnji čisto lahko. Ni. In ne gre avtomatsko. Izmoliti je treba in si pomagati z zakramenti, ki nam jih Cerkev daje.

Dva vira veselja

Pa še nekaj je, začeti moramo ločevati dva osnovna vira veselja:

  • veselje, ki ga daje ta svet in
  • veselje, ki ga daje Bog.

Veselje, ki ga daje ta svet, je recimo veselje ob dobri hrani, dobri pijači, luksuznem bivanju, z dragimi avtomobili, ob pohajkovanju v oddaljene kraje, …. Saj z veseljem ob vseh teh rečeh ni nič narobe. Da je le pridobljeno na boguvšečen način.

Pa vendarle – ne daje gotovosti. Pogosto je kratkotrajno – pride in tudi gre. In če kakšna od dobrin gre, nismo več veseli. Recimo, sedaj ko ne moremo svobodno pohajkovati naokoli, smo že nesrečni. Ni veselja. Na veselje, ki ga daje svet se tudi ne moremo zanesti, ko pridejo težke preizkušnje – recimo izguba ljubljene osebe, težka bolezen.

Povzetek večernega pogovora na Radiu Ognjišče. Skupaj z ženo Marinko. Tema: veselje.

Na veselje, ki ga daje Bog pa se vedno lahko zanesemo. Namreč, veselja, ki ga daje Bog in je – kot pravi Pavel v pismu Galačanom en od sadov Duha (prim. Gal 5,22-23), ne more zmanjkati in nič nam ga ne more vzeti. Ker nam je bilo obljubljeno. Jezus nam ga je namreč obljubil, ko je rekel: Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. 11 To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. (Jn 15,10-11).

Veselje, ki nam ga Bog daje, tudi ni minljivo. Jezus ni nič govoril o minljivosti tega veselja, samo dva pogoja je postavil:

  • da se držimo Njegovih zapovedi in
  • da ostajamo v Njegovi ljubezni.

Pod tema dvema pogojema bo Jezusovo veselje v nas! Še enkrat: nič nam ga ne more vzeti. Si predstavljate: Njegovo veselje bo v nas! Vedno.

Ati, mami hvala za vero.

A tudi za to potrebujemo – vero. Vsaj majhno, morda veliko le kot gorčično zrno (Mt 17,20) tisto navadno, tradicionalno, magari le tisto, ki smo jo prinesli iz naših družin.

Potem pa bo Bog že poskrbel, da bo naša vera zrasla. Pogosto za to uporabi preizkušnje.

Pa smo spet na začetku. Veselimo se torej ob preizkušnjah in se zanje zahvaljujmo! Tudi ob levkemiji in tudi ob koroni.

Prispevek za Radijski misijon na Radiu Ognjišče, ki je potekal pred veliko nočjo v začetku aprila 2020.

Foto: Marinka Čerin

/0 KOMENTARJEV/

Gospod nadškof Alojz Uran radi vas imamo

Po zelo težki bolezni, pospremljen z molitvami mnogih, se je danes poslovil upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran.

Kdo ni poznal najbolj veselega nadškofa Alojza Urana! S svojo veselo naravo, z legendarno lepim glasom in vnet za prepevanje, je povsod kamor je prišel, prinesel veselje. Kamorkoli je prišel, je odmevalo petje. In pa spodbudne besede, vedno trdno zasidrane v Božji besedi. Hvala Gospod za takega škofa.

Pogosto je bil tudi v naši župniji. Z veseljem se ga spominjamo.

Njegovim svojcem želimo Božje tolažbe.

Takole je zapel pesem Gospod, ti veš. Hvala Radio Ognjišče.

Sožalje tudi od državnih voditeljev

  • Ob smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Alojzija Urana je predsednik republike Borut Pahor izrazil iskreno sožalje nadškofu msgr. dr. Zoretu in Slovenski škofovski konferenci. (Vir: Spletna stran predsednika RS, Boruta Pahorja)
  • Premier Janez Janša je ljubljanskemu nadškofu metropolitu msgr. Stanislavu Zoretu danes v telefonskem razgovoru izrekel iskreno sožalje ob smrti upokojenega nadškofa. Kot je poudaril predsednik vlade je upokojeni nadškof Alojz Uran s svojim zgledom, odprtostjo in neumorno voljo bil eden pomembnih gradnikov slovenske Cerkve. “Katoliško občestvo je izgubilo predanega pastirja, ki je s svojimi dejanji deloval v dobrobit slovenskega naroda,” je v pogovoru še poudaril premier.  (Vir: Spletna stran predsednika vlade RS)

Življenjepis g. nadškofa Alojza Urana

Nadškof msgr. Alojz Uran se je rodil 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno Goro kot zadnji od treh otrok v kmečki družini. Maturiral je leta 1964 na bežigrajski gimnaziji. Po študiju na Teološki fakulteti v Ljubljani ga je nadškof Jožef Pogačnik na praznik apostolov sv. Petra in Pavla 29. junija 1970 posvetil v duhovnika. Novo mašo je imel 12. julija 1970 v domači župniji Šmartno pod Šmarno Goro.

Svojo prvo duhovniško službo je kot stolni vikar (kaplan) nastopil v stolni župniji Ljubljana – Sv. Nikolaj, kjer je ostal do leta 1973. Od leta 1973 do 1977 je bil na študiju v Rimu. Na Katehetskem inštitutu Pedagoške fakultete Papeške salezijanske univerze je opravil katehetsko pedagoško specializacijo in leta 1977 študij zaključil z magisterijem o katehezi odraslih. Po vrnitvi v Ljubljano je istega leta postal rektor malega semenišča pri sv. Petru v Ljubljani. Leta 1980 je bil imenovan za župnika župnije Ljubljana – Šentvid.

Papež Janez Pavel II. ga je 16. decembra 1992 imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa, 31. decembra 1992 pa je bil imenovan za kanonika in dekana stolnega kapitlja ter za arhidiakona prvega arhidiakonata. Na praznik Gospodovega razglašenja 6. januarja 1993 je bil v Rimu posvečen v škofa. Ob posvečenju si je izbral geslo: »Da, Oče.«

Bil je član Škofijskega in Medškofijskega katehetskega sveta, član in voditelj Komisije za duhovne poklice ter predavatelj na Teološko-pastoralni šoli, ki deluje v okviru Teološke fakultete v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Novi Gorici. Bil je tudi voditelj Škofijskega odbora za duhovne poklice in odgovoren za duhovne poklice pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Leta 1996 je pripravljal in koordiniral prvi papežev obisk v Sloveniji. Od leta 2000 do 2006 je bil delegat SŠK za pastoralo Slovencev po svetu.

Papež Janez Pavel II. je 25. oktobra 2004 imenoval msgr. Urana za ljubljanskega nadškofa metropolita, umeščen pa je bil 5. decembra 2004 v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Msgr. Uran je bil 34. rezidencialni škof ljubljanske nadškofije in četrti metropolit po obnovi ljubljanske metropolije leta 1969 ali peti metropolit v zgodovini ljubljanske (nad)škofije.

Kot ljubljanski nadškof je bil veliki kancler Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Na praznik sv. Nikolaja, 6. decembra 2004, je bil izvoljen za podpredsednika SŠK, 21. januarja 2005 pa je bil imenovan za člana 7. razreda za svetovne religije pri Evropski akademiji znanosti in umetnosti. Slovenski škofje so nadškofa Urana 11. oktobra 2005 imenovali za odgovornega škofa v Slovenski oznanjevalni komisiji, na 34. redni seji SŠK 16. marca 2007 pa so ga slovenski škofje v skladu s statutom SŠK izvolili za predsednika SŠK.

Papež Benedikt XVI. je 28. novembra 2009 sprejel odpoved službi ljubljanskega nadškofa Urana v skladu s kan. 401, § 2 Zakonika cerkvenega prava (ZCP).

Po uradni upokojitvi se je nadškof Uran z velikim veseljem in gorečnostjo posvetil duhovnemu spremljanju različnih skupin na številnih romanjih. Poletne mesece je običajno preživljal na božjepotnih Svetih Višarjah, kjer je s posebno domačnostjo sprejemal Marijine častilce, maševal in spovedoval. V ljubljanski nadškofiji je bil rad v pomoč pri birmovanju in drugih župnijskih slovesnostih. Med ljudmi bo ostal v trajnem spominu zlasti po svojem izrednem pevskem talentu, lepem glasu in svoji topli, dobrodušni človeški naravi. Rad se je srečeval z ljudmi in kmalu je s svojim vedrim razpoloženjem spodbudil, da se je oglasila ljudska pesem.

Zadnja leta je njegovo zdravje vedno bolj pešalo in omejevalo njegove dejavnosti. Duh je bil voljan, a telo vedno bolj slabotno. Svojo zemeljsko pot je zaključil v jutru velike sobote, 11. aprila 2020, in odšel k svojemu nebeškemu Očetu ter mu še enkrat izrazil svojo popolno pripravljenost: »Da, Oče.« in odšel v svoj nebeški dom.

Zaradi izrednih razmer koronavirusa bo pogreb v družinskem krogu v ljubljanski stolnici. Ko bo nevarnost virusa minila, bo zanj opravljena slovesna maša zadušnica v ljubljanski stolnici. O tem bomo pravočasno obvestili.

Vir: Katoliška cerkev Slovenije

Foto: Maja Rokavec Photography, Matjaž Maležič (škof Uran in Stane Bešter)

/0 KOMENTARJEV/

Velikonočna nedelja v času korona virusa

Voščilo bratov kapucinov

Doživeto obhajanje Kristusove in naše velike noči vam želimo »Kristus je zares vstal in živi. Aleluja.« On je naše upanje na večno življenje. Ni nam znana prihodnost, znano nam je veliko več. Znan nam je cilj – objem Vstalega. Sedaj, ko se ne moremo zbirati v cerkvi smo vabljeni, da v naše domove povabimo vstalega Jezusa. Lepo praznovanje želimo.

++ Upokojeni nadškof Alojz Uran in ga. Albina Senica, mama Marka Senica

V tem tednu sta umrla upokojeni nadškof Alojzij Uran in Albina Senica, mama našega sobrata Marka Senica. Vabljeni, da zanju molimo.

Maša za Albino Senica, ki jo bomo v prenašali preko župnijske spletne strani bo jutri na velikonočni ponedeljek ob 8. uri zjutraj. Gospod daj jima večni pokoj. In večna luč naj jima sveti. Naj počivata v miru. Amen.

Božja beseda

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 20,1-9)

Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba. Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«

Peter in óni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu. Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehítel in prvi prišel h grobu. Sklônil se je in videl povôje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil. Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povôje, ki so ležali tam, in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, a ne ob povôjih, temveč posebej zvit na drugem mestu.

Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval. Nista še namreč razumela Pisma, da mora Gospod vstati od mrtvih.

Pomen velike noči

Praznik velike noči je praznik naše vere v Kristusa, ki je med nami kot živi Bog. Krščanski Bog ni oddaljeno božanstvo, temveč je naš prijatelj, spremljevalec, sopotnik in brat. Z nami je v vseh življenjskih situacijah, predvsem v uri trpljenja in smrti.

Naša življenjska zgodba se prepleta s Kristusovim vstajenjem. Njegovo vstajenje je zagotovilo našega vstajenja in večnega življenja.

V postnem času smo molili križev pot. Ta se ne konča pri XIV. postaji, ko Jezusa položijo v grob, ampak s tako imenovano XV. postajo, z Jezusovim vstajenjem na velikonočno jutro.

Žene in učenci so po srečanju z vstalim Gospodom postali velikonočne priče. Vsak izmed nas je Gospodov učenec. Jezus ponavlja svoje besede meni in tebi: »Vstal sem in sem še naprej z vami!«

Kako bomo praznovali?

Cerkev v Sloveniji Župnija Ljubljana Štepanja vas
Škofje vabijo, da se ob 8. uri po družinah zberemo pri velikonočnem zajtrku.

Ob 8.00 po vsej Sloveniji zvonijo zvonovi.

Televizijski prenos sv. maše ob 10.00 na TV SLO 2

Televizijski nagovor nadškofa Zoreta ob 11.38 na TV SLO 1

Papežev blagoslov Mestu in svetu (Urbi et Orbi) ob 11.55 na TV SLO 1

 Video prenos svetih maš preko župnijske spletne strani bo ob 6.30, 9.15 in 10.30.

Ob 8. uri zjutraj zvonijo zvonovi v obeh cerkvah. Ob 8.00 se po družinah zberemo pri velikonočnem zajtrku.

Velikonočni zajtrk

Škofje vabijo vse vernike (družine) v Sloveniji, da se ob 8.00 zberejo na velikonočnem zajtrku in zmolijo naslednjo molitev:

Blagoslov velikonočnega zajtrka

Znamenje križa.

Oče naš.

Molimo. Nebeški Oče, blagoslovi ta velikonočni zajtrk. Naj nas velikonočni prazniki tako prenovijo, da bomo vedno bolj hrepeneli po duhovni hrani ter jo našli v tvoji besedi in sveti evharistični skrivnosti. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Protipotresna pobožnost

Na veliko noč, 12. aprila 2020, ob 20.00 bo prenos zaobljubljene protipotresne pobožnosti na Radiu Ognjišče in na nadškofovem Facebook uradnem profilu.

Foto: Marinka Čerin

/0 KOMENTARJEV/

Velika sobota v času korona virusa

Pomen velike sobote

To je dan, ko  častimo in molimo Jezusa v božjem grobu, hkrati pa ta dan blagoslavljamo velikonočna jedila, s katerimi obhajamo velikonočni praznik doma.

Božja beseda

Božja beseda je zelo obsežna. Preberite si jo na Hozana.si.

Velikonočni ogenj

Blagoslov velikonočnega ognja letos odpade.

Blagoslov velikonočnih jedi

Cerkev v Sloveniji Župnija Ljubljana Štepanja vas
Blagoslov velikonočnih jedil bo na TV SLO 1 ob 15.00 in 17.30.

Po poročilih ob 17.00 pogovor z duhovnikom Robertom  Friškovcem TV SLO 1.

 Video prenos blagoslova velikonočnih jedil preko župnijske spletne strani bo ob 15.00.

Blagoslov jedi doma

Slovenski škofje ordinariji določajo, da je zaradi epidemije veljaven blagoslov jedil po televiziji oz. radiu.

Verniki lahko doma sami spoštljivo blagoslovijo velikonočna jedila po spodnjem obredu:

Blagoslov velikonočnih jedil

1. Znamenje križa

2. Desetka rožnega venca

3. Božja beseda

Berilo iz pete Mojzesove knjige (Mz 8, 2-3).

Mojzes je govoril izvoljenemu ljudstvu: Spominjaj se vsega pota, po katerem te je Gospod, tvoj Bog, teh štirideset let vodil po puščavi, da bi te ponižal in preskusil, da bi spoznal, kaj je v tvojem srcu, ali boš spolnjeval njegove zapovedi ali ne. Poniževal te je in te stradal, potem pa hranil z mano, ki je nisi poznal in je niso poznali tvoji očetje, da bi ti pokazal, da človek ne živi samo od kruha; kajti človek živi od vsega, kar nastaja po Gospodovih ustih.

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,47-51).

Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so v puščavi jedli mano in so umrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega je, ne umrje. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.

4. Blagoslovna molitev velikonočnih jedil (po možnosti z blagoslovljeno vodo)

Molimo. Bog, naš Oče, od tebe so vse dobrine, od tebe je vse, kar smo in kar imamo. Blagoslovi te jedi in nas nauči, da bomo v tvojih darovih gledali tvojo neskončno ljubezen. Vsi, ki jih bomo uživali, naj se veselimo telesnega in dušnega zdravja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Velikonočna vigilija – sobota zvečer

Cerkev v Sloveniji župnija Ljubljana Štepanja vas
Škofje bodo velikonočne vigilije obhajali ob 20.00.

Velikonočna poslanica koprskega škofa Jurija Bizjaka ob 19.53 na TV SLO 1

 Video prenos velikonočne vigilije preko župnijske spletne strani bo ob 20.00.

Pomen velikonočne vigilije

Z velikonočno vigilijo začenjamo obhajati Jezusovo vstajenje. Običajno se zberemo se pred župnijsko cerkvijo ob velikonočnem ognju, kjer se začne I. del velikonočne vigilije: slavje luči. (letos ta del odpade).

Sledi slovesna peta hvalnica velikonočni sveči; II. del je besedno bogoslužje, v katerem poslušamo poročila o odrešenjskih delih, ki jih je Bog storil za človeštvo skozi zgodovino odrešenja.

Sledi III. del: krstno bogoslužje. Iz Jezusove smrti in vstajenja izvirajo zakramenti s krstom na čelu. Letošnji katehumeni, ki jih priporočamo v vaše molitve, bodo zakramente uvajanja v krščanstvo prejeli kasneje.

Sledi IV. del: evharistično bogoslužje ali sveta maša, ki je vrhunec in središče življenja kristjanov.

Foto: Alem Sánchez, Pexels

/0 KOMENTARJEV/