Brat Jaro na Radijskem misijonu: Jezus te ne gleda kot doberman (VIDEO)

Naš brat Jaro Knežević je sodeloval na letošnjem Radijskem misijonu, kjer je govoril o grehu, spovedi in vračanju v Očetov objem. Naslov nagovora je bil V primerjavi z drugimi sem kar v redu. Odličen pogovor z Blažem Lesnikom.

Celoten nagovor

Pomembni poudarki

  • Nasprotnik ljubezni: Največji nasprotnik ljubezni ni sovraštvo, pač pa strah. Priporočam, da berete prvo pismo apostola Janeza. Je čudovit povzetek vse naše vere. Tole pravi v četrtem poglavju: V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah. (1 Jn 4, 18)
  • V raju: Ko je Adam gledal nago Evo je – po sv. Janezu Pavlu II. – čutil klic, da jo ljubi, povabilo k ljubezni. Potem pa pride kačon in s polresnicami vzbudi v Evinem srcu strah. Kar naenkrat je Bog postal iz dobrega Boga prevarantski Bog. Potem je prepričala Adama, da morata za svojo srečo poskrbeti sama. Od takrat je v človeškem srcu nastala velika razpoka, skozi katero v nas vstopa strah, ki se je pokazal tako, da sta se skrila, ko sta slišala Božji glas. Zaradi strahu potem zaidemo tudi v primerjavo z drugimi.
  • O ukrivljenosti vase: Sv. Bonaventura govori o vase ukrivljenem človeku. Ko pozabimo, da je Bog prvi sogovornik in izvir ljubezni za naše življenje, ko nas greh spravi v krč v strah, takrat se usmerimo sami vase, skrbimo le zase in druge vidimo kot konkurente. Tak človek ne more ljubiti. Še sebe ne. Iz te ukrivljenosti vase begamo po svetu in iščemo kdo nas bo ljubil. Kdo bo napolnil našo praznino, naše hrepenenje po ljubezni.
  • Boga naši grehi bolj malo zanimajo: On ne vidi naših smrdečih in razcapanih oblačil, ki jih grem predstavlja. On vidi svoje ljubljene, čudovite otroke. Bog se grehom ukvarja, kolikor je greh ovira, da bi mi pustili, da nas objame.
  • Pesem Greh: Oče, zakaj si dovolil, da mi tritonska gmota greha obteži srce in si me z njo poslal poslušat kako pojejo ptice, kako visok je let njihovih kril in kako lahak je vetrič, ki jih boža. Oče, zakaj? Kako težka, v srce zabadajoča se je morilska ostrina svobode, ki se je ločila od ljubezni!
  • Vic o dobermanu Jezusu: … Kateri verski fanatik pa je papigi dal ime Aron? Papiga pa mirno odgovori: “Isti, ki je dobermanu dal ime Jezus!”
  • Bog vse vidi: “Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme.” se v Jarotovi verziji glasi takole: “Bog vse vidi, Bog vse ve, ljubezen vliva nam v srce. Bog vse vidi, Bog vse ve, v grehu se srce zapre.”
  • Začarani krogi: Začaranih krogov ni! Odkar je Kristus umrl za nas jih ni več!
  • Avtocesta do nebes: Božji služabnik Carlo Acutis, fant, ki  je umrl star še ne 15 let, strasten računalničar, je evharistijo razglašal za avtocesto do nebes. O usmerjenosti našega življenja pa je rekel tole: “Žalost je pogled obrnjen k samemu sebi, veselje je pogled obrnjen k Bogu. Spreobrnjenje ni nič drugega kot preusmeriti pogled od nižin v višine; zadostuje preprost gib z očmi. Ne jaz temveč Bog!”
  • Kakor da se nič ni zgodilo: Jaro je še komentiral pesem Severe Gjurin Kakor da se nič ni zgodilo.

Severa Gjurin: Kakor, da se nič ni zgodilo

Vir: spletna stran Radia Ognjišče

Foto: zajem YouTube videa

/0 KOMENTARJEV/

Marko Rijavec: Bilo jih je 153

Malica je za vstalega Jezusa očitno zelo pomembna stvar. Ali pa zajtrk. Ali pa večerja. Vsakič znova ga vidimo z ribami in kruhom, tema tako osnovnima elementoma, potrebnima za obroke ribičev. Kajti tako kot tistega jutra pri Tiberijskem jezeru je danes pogosto tudi pri Blejskem, Bohinjskem in še kakem drugem slovenskem jezeru: da lovimo in lovimo te ribe ali pa krompir ali pa pohane piščance, vso noč in ves dan jih lovimo in jih ne ulovimo. Ulovimo druge stvari, na trnek in v mreže se velikokrat ujame služba in obveznosti in sestanki, pa razni opravki tu in tam, rib za našo večerjo … teh pa ni in ni. Tako tudi namesto rib in kruha, te naše osnovne jedi, jemo druge stvari, fast-food svinjarijo, smeti našega sveta, nadomestke, ki ne nasitijo, tudi če vemo, da nam škodijo. Ker lačen človek ni izbirčen, on jé to, kar se predenj postavi, rožiče in njim podobne ostanke.

Zato se moramo kot družina – ali pa zakonca, prijatelja – odločiti, da se vsak dan najdemo pri naši mizi, ne da bi nas pri tem kaj motilo.

Zato je Vstalemu malica tako zelo pomembna. Ker je res pomembna. A ne malica kar tako, temveč skupna malica. Tudi če Peter v lakoti že pred vsemi skoči v vodo, mora počakati, da tudi vsi ostali priplujejo na kopno, šele potem natakar Jezus ponudi hrano. In jedo. In so skupaj, vse dokler ne pojedo (Jn 21,15). Skupni zajtrk. Ali pa kosilo. Ali pa večerja. Nekaj, kar moramo kristjani, ki verujemo v veliko noč, obdržati za vsako ceno, ta posvečeni čas mize in družine. Ker je to srečanje ob mizi tudi evharistija. Jezus se namreč učencem prikaže skupaj s tako banalno stvarjo, kot je hrana, in z njo se prikaže ob vsakem obroku, ko si vzamemo čas, da smo skupaj in skupaj jemo. Ko s tem, ko žrtvujemo svojo energijo in svoj čas, pravzaprav postanemo drug drugemu hrana na mizi.

Za to je ogromno razlogov, 153, če smo natančni. 153 razlogov, da se usedemo in skupaj jemo, če ne verjamete, preštejte, 153 razlogov je za naše družinske obede, vsak dan, za naša družinska srečanja ob mizi, proti enemu samemu: da pač nismo nič ujeli. Naše večerje, naše mize so preveč pomembne, da se ob njih zaradi enega samega razloga ne bi srečali in pogovarjali. Kajti ob njih se hranimo. Samo tam, ali pa umremo. Od njih naša družina preživi. Pa ne od hrane. Od drug drugega. Ker je preveč stvari, vsak dan po 153, ki nas vlečejo narazen, da bi bili preveč lačni, če ne bi imeli tega jutranjega, popoldanskega ali večernega srečanja.

Zato se moramo kot družina – ali pa zakonca, prijatelja – odločiti, da se vsak dan najdemo pri naši mizi, ne da bi nas pri tem kaj motilo. Noben opravek, nobena obveznost, nobena oddaja, tekma, nobeno sporočilo, klic, slika na Instagramu ni bolj pomembno od tega, da skupaj jemo. Ker se mi moramo srečati z vstalim Kristusom pri naši mizi. Moramo ga otipati, moramo ga slišati, moramo ga prepoznati drug v drugem. Moramo ga pojesti. Sicer bomo lačni po svetu iskali nadomestke za to. In za to ni nobenega primernega nadomestka. Nobenega. Nobenega drugega Kristusa ni, nobenega drugega odrešenika, kot tistega, ki sedi in jé za našo mizo.

(misel za 3. velikonočno nedeljo, leto C)

Vir: Marko Rijavec, blog Besede za srce

Foto: Mali Maeder, Pexels

/0 KOMENTARJEV/

Teden molitve za duhovne poklice

Od 5. do 12. maja 2019 bo potekal Teden molitve za duhovne poklice pod geslom Od vidnega k nevidnemu.

Škofje pozivajo naj bo v tem tednu zavzeto »poklicno« dogajanje v naših družinah, v župnijah, v skupinah, kjer delujemo.

Molímo in vabimo k molitvi, poživímo svojo poklicanost, pričujmo in vabímo k pričevanju življenja, poskrbímo za poglobljeno katehezo.

Pri oblikovanju svetih maš ali molitvenih ur pred Najsvetejšim zakramentom duhovniki oz. katehisti lahko uporabijo gradivo iz te knjižice. V njej je na začetku objavljena poslanica papeža Frančiška za 56. Svetovni dan molitve za duhovne poklice, nagovori in prošnje pri svetih mašah, molitvene ure ter kateheza o duhovnih poklicih.

Povabljeni k molitvi tudi v naši župniji.

Vir: Spletna stran katoliska-cerkev.si

Foto: Pixbay

/0 KOMENTARJEV/

Oznanila 3. velikonočne nedelje

CERKEV NA SLOVENSKEM

NOV APOSTOLSKI NUNCIJ V SLOVENIJI: Papež Frančišek je na praznik sv. Jožefa, 9. marca 2019, imenoval nadškofa msgr. Jean-Marie Speich-a za novega apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji in predstavnika Svetega sedeža na Kosovu. Novi apostolski nuncij bo v Slovenijo prišel predvidoma v drugi polovici maja.

TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE, bo potekal od 5. do 12. maja. Geslo letošnjega tedna je Od vidnega k nevidnemu.
Molímo in vabimo k molitvi, poživímo svojo poklicanost, pričujmo in vabímo k pričevanju življenja. V naši župniji bomo v ta namen molili pri jutranji in večerni sveti maši.
Papeževo poslanico za ob tednu molitve za duhovne poklice in knjižico s premišljevanji in molitvami lahko najdete tule.

NAŠA ŽUPNIJA

ZAHVALA: Iz zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru smo prejeli zahvalo za darove, ki smo jih namenili za pomoč pri odkupu stavbe. Bog vam povrni.

NABIRKA ZA KOMBI: Namenski nabirki za kombi bosta še 19. maja in 9. junija. Bog povrni za vaše darove.

ŠMARNICE: Pri jutranji maši ob 8.00 so predvsem za odrasle, zvečer ob 19.00 pa za otroke, mlade in družine. Jutranje šmarnice je napisal Gregor Čušin, večerne šmarnice o misijonarju Ignaciju Knobleharju pa je napisala Berta Golob. Po maši vsak dan molimo ali pojemo litanije Matere Božje. Za vestno obiskovanje šmarnic bodo otroci dobili lep spomin. Lepo vabljeni otroci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci.

VABIMO VAS

  • GREGOR IN MELITA ČUŠIN NA PRIČEVANJSKEM VEČERU ZA ZAKONCE:  V dvorani župnijskega doma v sredo, 8. maja ob 20.00. Večer bo prav gotovo zelo zanimiv. Vsi zakonci in starši zelo lepo vabljeni!

  • MAŠA v Domu starejših občanov bo v sredo 8. maja ob 15.00.
  • FLORIJANOVO NEDELJO bomo obhajali v Bizoviku v nedeljo, 12. maja. Slovesna maša z bizoviškimi, štepanjskimi in drugimi gasilci bo na dvorišču gasilskega doma ob 9.15. Nabirka pri tej maši bo namenjena za nov gasilski kombi, ki ga kupujejo Bizoviški gasilci.
    Po maši bo pogostitev z domačim pecivom, zato gasilci prosijo gospodinje za pecivo, ki ga lahko prinesete v bizoviški gasilski dom v soboto, 11. maja, od 19.00 do 20.00. Lepo vabljeni iz vse župnije.
    Vsem gasilcem, bizoviškim in štepanjskim, iskreno čestitamo ob prazniku, nanje in na njihovo človekoljubno dejavnost kličemo Božji blagoslov na priprošnjo sv. Florijana. Članom obeh društev, Štepanjskega in Bizoviškega, se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč, ki nam jo v župniji nudijo ob različnih slovesnostih in prireditvah: birma, prvo sveto obhajilo, oratorij, itd. Bog vas živi.
  • SREČANJE ZA BIRMANCE IN BOTRE iz naše župnije bo v sredo 15. maja ob 18. uri v dvorani župnijskega doma.
  • SREČANJE ZA MEŽNARJE NA RAVNI NADŠKOFIJE bo v soboto,18. maja,od 9. do 13. ure v župniji Preska (Medvode). Gost srečanja bo stolni župnik Roman Starc, ki bo spregovoril o pomenu mežnarske službe.
  • DUHOVNA OBNOVA za sodelavce Župnijske Karitas bo od 17. do 19. maja 2019, v Vipavskem Križu.
  • SKAVTSKA ORIENTACIJA – DŽUNGLA IN OBLJUBE, 17. – 19. maja 2019: Maša z obljubami bo v nedeljo, 19. maja, ob 13. uri v bližini Komende.
  • PROŠNJI DNEVI: od ponedeljka, 27. maja, do srede 30. maja.
  • VNEBOHOD: V četrtek 30. maja.
  • DOBRODELNI KONCERT za našo župnijsko Karitas bo v torek, 28. maja, po večerni maši. Sodeloval bo Deški zbor Schellenburg in drugi.
  • PRAZNIK FATIMSKE MATERE BOŽJE bo v ponedeljek, 13. maja.
  • PRVO SVETO OBHAJILO v naši župniji bo letos za vse vero-učence 3. razreda v nedeljo, 2. junija ob 9.15 v Štepanji vasi. Vabimo vas, da molimo za prvoobhajance, prvoobhajanke, njihove starše in družine.
  • SKLEP VEROUČNEGA LETA bo v nedeljo, 9. junija. Spričevala bodo delili vsi kateheti najprej v Bizoviku pri maši, ki se bo začela ŽE OB 9. URI, nato pa v Štepanji vasi pri maši ob 10.30.
  • SKLEP SKAVTSKEGA LETA bo v soboto, 15. junija.
  • LETNI ORATORIJ v ŠTEPANJI VASI BO OD 1. DO 5. JULIJA 2019:  Osrednji lik letošnjega oratorija bo Peter Klepec. Oratorij bo potekal vsak dan od 9.00 do 16.00, en dan bomo šli tudi na izlet. Lepo vabljeni!

Ljubiti bolj

Preberi: Apd 5,27-32.40-41; Ps 30; Raz 5,11-14; Jn 21,1-14

Prepričan sem, da bi se v družini rodil najmanj prepir, če bi kdo od otrok dejal, da ga imajo starši raje kot druge. Najbrž bi nam ne bilo vseeno, če bi nekdo trdil, da ga Bog bolj ljubi kot druge. Ta njegov stavek bi si predstavljali kot nekakšno samohvalo v smislu: Poglejte, mene pa ima Bog bolj rad kot vas …

Jezus Petra v drugem delu današnjega evangelija sprašuje:, »Simon (tu je Jezus rekel Petru: »Pasi moje ovce«) Janezov sin, ali me ljubiš BOLJ kot tile?« (Jn 21,15). Zakaj Kristus uporabi tako občutljive besede, ko Petra sprašuje o njegovi ljubezni? Ko Sveto pismo govori, da Bog nekoga bolj ljubi, hoče reči, da mu daje posebno nalogo. Jezus v sklepnem odlomku Janezovega evangelija Petru izroča skrb za Cerkev, ko mu naroči: »Pasi moje ovce«.

Vsakega kristjana Kristus kdaj pa kdaj vpraša, če ga ljubi bolj kot drugi. Zakonce, ko jih zadene kriza zakona, starše, ko pridejo težave pri vzgoji ali ko se jim rodi prizadet otrok, člane družine, ko kdo hudo zboli, samske, ko se počutijo osamljeni, starejše, ko se zdijo odvečni … Duhovnika (in druge), ko doživlja neuspeh svojega dela. Apostol Peter lahko sprejme težjo nalogo, ker ga je Kristus prvi ljubil. Zato ni naključje, da tretjič odgovori Kristusu: »Gospod, ti vse veš«. Dejansko samo Gospod vse ve.

Naj nam Gospod nakloni svojo ljubezen, v moči katere ga bomo tudi mi zmogli BOLJ ljubiti in odgovoriti na njegov klic v vseh, tudi najtežjih trenutkih svojega življenja.

Vir: Božo Rustja, Tvoje obličje iščem

Podoba pastirja

Preberi: Apd 13,14.43-52; Raz 7,9.14b-17; Jn 10,27-30

»Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj« (Jn 10,27). Dobri pastir pozna vsakega po imenu in mu je vsakdo dragocen. To ravnanje je v nasprotju z vsemi tistimi voditelji, katerim s(m)o ljudje le številke, ne pa človeške osebe, ki bi jih poznali in klicali po imenu. Dobri pastir ima z vsakim osebni odnos. Ker ljudje čutijo na sebi njegovo ljubezen in vedo, da so pastirju dragoceni, poslušajo njegov glas. Božje zapovedi bo zato lahko izpolnjeval tisti, ki ima s Kristusom oseben odnos in je izkusil njegovo ljubezen.

Zanimivo je, da je režiser Mel Gibson v filmu Kristusov pasijon Jezusove besede, ko se razodene kot dobri pastir, teološko pravilno in filmsko mojstrsko uvrstil v »flešbek« tik pred prizor križanja. Kristus pove, da je dobri pastir, ki da svoje življenje za svoje ovce. Tako jim bo zaslužil večno življenje: »Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke« (28). Kdor posluša glas Kristusa, bo prejel večno življenje in bo občutil varnost njegove roke. Najbrž ni naključje, da je Kristus besede o sebi kot o dobrem pastirju, ki so mu njegovi dragoceni in jih ne bo nihče iztrgal iz njegove roke, povedal učencem tik preden je šel v trpljenje. Hotel jih je opogumiti, da ne bi omagali v težavah. On naj nam pomaga da ga bomo poslušali. Naj nam tudi pomaga prositi, da nam ne bo nikoli zmanjkalo takih duhovnikov, ki bodo podoba dobrega pastirja.

Vir: Božo Rustja, Tvoje obličje iščem

br. Matej Štravs, župnik

Foto: Pavel Mušič, Matej Štravs, Aleš Čerin

/0 KOMENTARJEV/

Jutri se začnejo šmarnice!

Dragi otroci, dragi mladi, dragi odrasli, jutri se začnejo šmarnice!

Jutranje za odrasle

Šmarnice pri  jutranji maši ob 8. uri so predvsem za odrasle. Napisal jih je Gregor Čušin. Naslov: Moj mali besednjak od Ž do A.

Branje nas s pronicljivimi razmisleki ob pojmih od Ž do A vodijo k spraševanju o življenju kristjana sredi sodobnega sveta. Smo pri tem pogumni? Ali raje poniknemo sredi množice, sledeč čredi, ki ne prepozna več, kje je srčika čudeža življenja? Kje se spotikamo in kam stremimo? Da bi le »živeli svoje življenje od Ž do A, kot drevo, ki mu listje ne ovene, ker ima korenine v nebesih, krošnjo pa še na zemlji«!

Večerne za otroke, mlade in družine

Večerne šmarnice so namenjene otrokom, mladim in družinam. Šmarnice za otroke, Med belim in modrim Nilom, je napisala Berta Golob. Pomagajo spoznavati življenje slavnega misijonarja Ignacija Knobleharja. Posvečene so dvestoletnici njegovega rojstva.

Po maši vsak dan molimo ali pojemo litanije Matere Božje. Za vestno obiskovanje šmarnic  bodo otroci dobili lep spomin.

Lepo vabljeni otroci in starši, še posebej pa prvoobhajanci in birmanci. Kaj ko bi tudi odrasli šli vsaj enkrat še med tednom k šmarnicam. Tako kot takrat ko smo bilo otroci.

Vir: Katoliska-cerkev.si

Foto: Dae Jeung Kim, Pixabay

/0 KOMENTARJEV/

Veselite se, Kristus je vstal! Aleluja!

Naša vera ni le kulturna dediščina, ki nas napolni s prijetnimi občutki iz mladosti, ni le skupek pravil, ki nam sicer kot zaščitne ograje pomagajo k boljšemu življenju, niti ni le moralni nauk ljubezni do Boga in bližnjega. Sveti Pavel je zapisal: Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera. (1 Kor 15,17)

Naša vera je prepričanje v to, da je Bog Oče obudil svojega Sina iz območja smrti v življenje.

Iz tega raste vse kar delamo in občutimo v velikonočnem času: vsi obredi, vsi običaji, vsa teologija, vsi občutki.

Naj resnica Kristusovega vstajenja v tem velikonočnem času vzbudi duha v vas in vas poživi z darovi vere, upanja in ljubezni.

Foto: Aleš Čerin

/0 KOMENTARJEV/

Pasijon v slogu Mela Gibsona z glasbo Stična benda

Naši mladi – mnogi tudi iz drugih župnij, predvsem skavti – so tudi letos pripravili izvrsten pasijon.

Prepričljivo in pretresljivo

Trpljenje Našega Gospoda so naši mladi odigrali – bolje rečeno ‘odživeli’ – na pretresljiv način in prepričljivo. Mnogim so med pasijonom stopile solze v oči. Mnogi so bili še zunaj pred cerkvijo pretreseni nad prikazom trpljenja Jezusa.

Oglejte si odlične fotografije Matjaža Maležiča, uradnega fotografa Ribniškega pasijona.

Besedilo je bilo v sodobnem prevodu Svetega pisma, ki ga je naredila Svetopisemska družba Slovenije. Priporočamo knjižice Življenje z Jezusom, ki so odličen prevod nekaterih delov Svetega pisma v sodobni jezik.

Sodelovali so

Med pasijonom je igral in prepeval Stična bend. Hvala, dragi mladi glasbeniki.

Župljani smo hvaležni mladim in Stična bendu za to duhovno izkušnjo.

Obisk ustvarjalcev Ribniškega in Škofjeloškega pasijona …

Naš pasijon odmeva tudi preko meja naše župnije. Med obiskovalci smo opazili goste iz znamenitih slovenskih pasijonov – Ribniškega in še bolj znamenitega – Škofjeloškega.

… ter predstavnika Europassiona

Na drugi ponovitvi je bil med nami tudi gospod Franz Miehl iz Avstrije, predstavnik Europassiona, odgovoren za povezovanje skupin, ki uprizarjajo pasijon v Avstriji, češki, Madžarski, Hrvaški, Romuniji in Sloveniji.

Nad našim pasijonom je bil navdušen in je po predstavi nagovoril mlade, ter jih spodbudil k povezovanju v veliko evropsko mrežo pasijonskih mest.

[modula id=”1509″]

Foto: Aleš Čerin

/0 KOMENTARJEV/

Oznanila na cvetno nedeljo

“Praznovati veliko noč pomeni vključiti se v bogat tok pričevalcev in današnjemu človeku prinesti veselje velikonočnega jutra. To veselje se rodi, ko začutim, da Vstali, tako kot je prišel naproti ženam in svojim učencem, prihaja naproti tudi meni. Dragi verujoči in ljudje dobre volje, dragi bolniki, ostareli in trpeči, dragi zamejci in zdomci, voščim vam blagoslovljene in doživete velikonočne praznike!” – Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit

IZ ŽIVLJENJA NAŠE ŽUPNIJE IN SLOVENSKE CERKVE

  • Za Zavod Antona Martina Slomška v Mariboru smo v župniji zbrali 246,20 €. Vaše darove smo že nakazali v Maribor. Bog vam povrni!
  • Skupina Vera in luč prvi vikend v maju odhaja na duhovno obnovo na Sv. Mohorja na Moravčami. Če kdo želi, lahko dar za te duhovne vaje, da v nabiralnik zadaj v cerkvi, kjer piše ZA VERO IN LUČ.
  • Slovenska Karitas nas vabi, da sodelujemo v akciji POMAGAJMO PREŽIVETI IN ŽIVETI, s katero Karitas pomaga družinam v stiski (lani smo pomagali 95.976 osebam). Zadaj v cerkvi lahko vzamete položnice.

VELIKI TEDEN IN VELIKA NOČ 2019

  • CVETNA NEDELJA, 14. aprila: v bogoslužju se spominjamo in podoživljamo Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem. Na cvetno nedeljo blagoslavljamo zelenje: oljke, butarice in drugo. Blagoslov zelenja bo pri vseh mašah, ob 8.00, 9.15, 10.30 in v Bizoviku ob 9.15 pa bo tudi zunaj.
  • PASIJON: Tudi letos bodo mladi v naši župniji pripravili pasijon – dramsko uprizoritev Jezusovega trpljenja. Med letošnjim pasijonom bo za glasbeno spremljavo poskrbel aktualni Stična band, ki igra in poje na vseslovenskem srečanju mladih v Stični. Pasijon bo na cvetno nedeljo, 14. 4. po maši, ki bo ob 18. uri in v torek 16. 4. po maši ob 19. uri. Vabimo vas, da za mlade, ki pripravljajo pasijon, molite in da si pasijon ogledate.
  • VELIKI TEDEN: V njem spremljamo Jezusa na poti do ure, za katero je prišel: za daritev svojega življenja v odrešenje vseh ljudi. V božji besedi spremljamo dogodke, ki so pripeljali do konflikta med Jezusom in judovskimi voditelji.
  • SREČANJE ZA BOLNIKE IN STAREJŠE bo to sredo, 17. aprila, v jedilnici Doma starejših občanov. Ob 14.15 bo priložnost za spoved, ob 14.30 rožni venec, ob 15h maša in po maši pogostitev. Prosimo vas, da na srečanje pripeljete tudi druge starejše iz župnije. Lepo vabljeni!

VELIKONOČNO TRIDNEVJE

  • VELIKI ČETRTEK, 18. april: To je najprej dan, ko se vsi duhovniki zberemo okrog svojih škofov in obhajamo KRIZMENO MAŠO. Pri njej doživimo našo povezanost s škofi in med seboj ter obnovimo svoje duhovniške obljube. Med mašo pa škofje blagoslovijo in posvetijo sveta olja, s katerimi delimo svete zakramente vse leto: bolniško in krstno olje ter sveto krizmo. V ljubljanski stolnici je krizmena maša ob 9.00, h kateri ste vabljeni tudi verniki. Ob 19.00 v župnijski cerkvi obhajamo spomin Jezusove ZADNJE VEČERJE. Pri njej sodeluje 12 oseb iz župnije, ki predstavljajo apostole, duhovnik pa jim po Jezusovem zgledu umije noge. S tem nas pouči, da je umivanje nog vsako velikodušno služenje bližnjemu v ljubezni. Spominjamo se in podoživljamo ustanovitev evharistije in zakramenta mašništva. Pri tem bogoslužju še posebej sodelujejo prvoobhajanci. K obredom velikonočnega tridnevja vabljeni vsi veroučenci in starši, še posebej prvoobhajanci in birmanci. Nabirka je namenjena za Župnijsko Karitas. Po spominu »zadnje večerje« je molitvena ura do 21.00, nato tiho čaščenje »Jezusa na Oljski gori in v ječi« do 22.00.
  • DEVETDNEVNICA BOŽJEGA USMILJENJA: Na veliki petek pred obredi bomo začeli z devetdnevnico božjega usmiljenja, ki bo nato vsak dan pred večerno sveto mašo do bele nedelje 28. aprila.
  • VELIKI PETEK, 19. april: To je dan spomina na Jezusovo obsodbo, trpljenje in smrt. Ob 8.00 molimo v župnijski cerkvi križev pot. Ob 19.00 pa se zberemo k obhajanju Spomina na Jezusovo odrešenjsko trpljenje in smrt na križu. V tem obredju se povežemo z Jezusom, ki je trpel in umrl za nas in za vse ljudi. Nabirka pri obredu velikega petka je namenjena za svete kraje v Sveti deželi. Po obredu počastimo Jezusa v božjem grobu, skupaj do 21.00, nato tiho osebno do 22.00.
  • VELIKA SOBOTA, 20. april: To je dan, ko prihajamo v župnijsko cerkev častit in molit Jezusa v božjem grobu, hkrati pa prinašamo k blagoslovu velikonočna jedila, s katerimi obhajamo velikonočni praznik doma. Najprej blagoslov velikonočnega ognja ob 8.00 v Štepanji vasi in v Bizoviku, nato ga bodo skavti ponesli po Štepanji vasi, Gmajni, Hrušici, (tu je bilo maziljeno Jezusovo telo) Bizoviku po domovih. Iz Štepanjskega naselja pa ga pridete iskat sami.
  • BLAGOSLOV JEDIL: Štepanja vas: 10.00, 11.00, 14.00, 15.00 in 16.00. Bizovik: 13.00 in 15.30, Hrušica pri Uretovih: 13.45. V DSO ob 14h.
  • VELIKONOČNA VIGILIJA, 20. APRILA ob 19.00: z njo začenjamo obhajati Jezusovo vstajenje. Zberemo se pred župnijsko cerkvijo ob velikonočnem ognju, kjer se začne I. del velikonočne vigilije: SLAVJE LUČI. S seboj prinesemo sveče. Slavje luči doseže vrhunec po sprevodu v cerkev s slovesno peto hvalnico velikonočni sveči; II. del je BESEDNO BOGOSLUŽJE, v katerem poslušamo poročila o odrešenjskih delih, ki jih je Bog storil za človeštvo skozi zgodovino odrešenja. Sledi III. del: KRSTNO BOGOSLUŽJE. Iz Jezusove smrti in vstajenja izvirajo zakramenti s krstom na čelu. Tudi letos bodo pri tem delu vigilije katehumeni prejeli zakramente uvajanja v krščanstvo. Sledi IV. del: EVHARISTIČNO BOGOSLUŽJE ali sveta maša, ki je vrhunec in središče življenja kristjanov.
  • VELIKONOČNA NEDELJA, 21. april: ta dan slovesno praznujemo Kristusovo vstajenje v cerkvi in doma. Ob 6.30 bo v Štepanji vasi vstajenjska procesija s slovesno vstajenjsko mašo. Maše ob 8. uri ne bo. Ostale maše na veliko noč so še ob 9.15, 10.30, ob 19h (od velike noči dalje je nedeljska maša ponovno ob 19. uri in n ob 18. uri.) V Bizoviku je maša ob 9. 15. uri. 
  • VELIKONOČNI PONEDELJEK – Emavs, 22. april: Maše so: v Štepanji vasi ob 8.00, 9.15 in 19.00, v Bizoviku ob 9.15.

VABIMO VAS

  • 2. VELIKONOČNA – BELA NEDELJA – NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA, 28. april: Bela se imenuje, ker so v prvi Cerkvi katehumeni – odrasli novokrščenci do te nedelje nosili bela oblačila.
  • BLAGOSLOV LANSKIH NOVOKRŠČENCEV in vseh ostalih predšolskih otrok bo 5. maja pri maši ob 10.30. Lepo vabljeni!
  • FLORJANOVO NEDELJO bomo skupaj z gasilci obhajali v Bizoviku v gasilskem domu v nedeljo, 12. maja ob 9.15. Lepo vabljeni!
  • SKAVTSKE OBLJUBE bodo v nedeljo 19. maja.
  • DOBRODELNI KONCERT za našo župnijsko Karitas bo v torek, 28. maja, po večerni maši. Sodeloval bo Deški zbor Schellenburg in drugi.
  • SREČANJE IZKUŠNJA BOGA: OD 14.-19. julija v Domu duhovnosti v Kančevcih v Prekmurju. Duhovne vaje bo vodil naš brat Štefan Kožuh (v sodelovanju z voditelji Delavnic molitve in življenja), ki ta program vodi tudi po drugih državah sveta. Dnevno so tri vodene meditacije in skupno obhajanje evharistije. Duhovne vaje potekajo v tišini.
    Srečanje »Izkušnja Boga« želi pomagati vsem, ki hočejo odločneje stopiti na pot za Gospodom in se vedno bolj potapljati v brezmejne globine živega Boga« (ustanovitelj Delavnic molitve in življenja in začetnik Srečanj »Izkušnja Boga«, kapucinski brat Ignacio Larrañaga).
    Prijavite se čim prej na dom.duhovnosti.kancevci@rkc.si ali br. Stanetu Bešterju 041/840-897. Lepo vabljeni.

38/XXXVIII – 998, 14. 4. 2019: Cvetna nedelja

VELIKONOČNA POSLANICA SLOVENSKIH ŠKOFOV

»Vstal sem in sem še naprej z vami!« Kristus je vstal, da nam podari življenje in gre z nami v življenje.

Če smo na veliki petek zrli Kristusa, pribitega na križ kot poraženca, na velikonočno jutro On sam prihaja k nam kot zmagovalec. Njegova zmaga prinaša veselje in upanje. Zmaga, ki pomeni začetek novega življenja in osmišlja našo življenjsko pot. Za kristjane velika noč ni le spomin na zgodovinski dogodek izpred več kot dva tisoč let, ampak je dogodek, ki se uresničuje danes. Vstali Gospod nam zagotavlja: »Vstal sem in sem še naprej z vami!«

Praznik velike noči je praznik naše vere v Kristusa, ki je med nami kot živi Bog. Krščanski Bog ni oddaljeno božanstvo, temveč je naš prijatelj, spremljevalec, sopotnik in brat. Z nami je v vseh življenjskih situacijah, predvsem v uri trpljenja in smrti. Naša življenjska zgodba se prepleta s Kristusovim vstajenjem. Njegovo vstajenje je zagotovilo našega vstajenja in večnega življenja. V postnem času smo molili križev pot. Ta se ne konča pri XIV. postaji, ko Jezusa položijo v grob, ampak s tako imenovano XV. postajo, z Jezusovim vstajenjem na velikonočno jutro. Žene in učenci so po srečanju z vstalim Gospodom postali velikonočne priče. Vsak izmed nas je Gospodov učenec. Jezus ponavlja svoje besede meni in tebi: »Vstal sem in sem še naprej z vami!«

br. Matej Štravs, župnik

Foto: Aleš Čerin, Škofjeloški pasijon

/0 KOMENTARJEV/

Prazniki so v resnici “polniki”

Večkrat sem se ukvarjal z našim, slovenskim – po moje – zelo neprimernim poimenovanjem praznika, ki vključuje besedo ‘prazen’. Meni zveni zelo mimo in precej … prazno.

Svetek, praznik, …

Beseda za praznik v veliko drugih jezikih namreč vključuje besedo sveto: na primer v poljščini ‘święto’, v ukrajinščini ‘свято’ (svjato), v angleščini ‘holiday’ (sveti dan), besedo ‘odpočiti’ na primer v južnoslovanskih jezikih ‘odmor’ ali pa izhajajo iz latinske besede ‘festivus’ (srečen) na primer fiesta (špansko), festa (italijansko). No, resnici na ljubo nekateri jeziki imajo tudi vključeno besedo prazno: na primer v ruščini ‘праздник’ (prazdnik).

Tudi Slovenci smo včasih za praznik uporabljali besedo ‘svetek’, ki še vedno obstaja v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, a je označena z okrajšavo ‘star.’ (starinsko). Še Slomšek ga je uporabljal kakih 170 let nazaj v naslovu dela ‘Apostolska hrana, bogoljubnim dušam dana po branji apostolskih listov ino drugih bukev svetiga pisma za nedele ino svetke cerkveniga leta’.

Je kult dela iz svetka naredil praznik?

Le zakaj smo Slovenci (morda tudi Rusi?) zamenjali besedo ‘svetek’ – povezava s svetim in jo nadomestili s ‘praznik’ – povezava s praznim? Odgovor mi je na pladnju prinesel pisatelj Miha Mazzini, ki mi je takole na Facebooku razložil: “V narodu, kjer velja kult dela, je dan, ko se ne sme delati, prazen, torej izgubljen, nesmiseln. Zatorej praznik.”

Uh, hvala pisatelj. Dan, ko se ne dela, je za Slovenca prazen, izgubljen, nesmiseln. Logično, zato praznik. Za Slovenca je torej dan, ko bi se človek lahko v miru posvetil slavljenju Boga, poglobil odnos sočlovekom, tudi pobrskal v svoje globine, prazen. Vse te ‘aktivnosti’ v resnici na zunaj pravzaprav niso nikakršna akcija, nič se ne vidi, nič koristnega se ne dela. Samo gradi se nekakšne odnose. Kaj pa sploh je to? Kaj pa ima človek od tega? Nič, prav nič.

Zato pa Slovenci tako radi dodamo delovne aktivnosti našim praznim dnevom. Z nečim jih pa moramo napolniti, če so pač prazni, kajne? Če ne drugače, na praznik pač operemo avtomobil, gremo po nakupih, pokosimo travo, za nazaj ponaredimo kaj za službo, kar veliko kmetov se odpelje na njivo in kaj opravi.

Da se vidi (in tudi sami imamo radi tak občutek), da smo sicer prazen dan – napolnili, mu dali pravo, že na zunaj koristno vsebino. Že na prvi pogled tako izgledamo delovno, kar je dobro za svoj občutek in za sosede.

Nazaj v svetke?

A vsa ta vsebina s katero polnimo praznike, nas – četudi se nam zdi koristna – pušča nekje v globini prazne. Kljub zanikanju božjega v naši družbi, se ne moremo izogniti dejstvu, da smo ljudje pač bogopodobna bitja, da iščemo presežno in če presežnega ni, to napolnimo s tem, kar je pač pri roki: z delom, z materialnim, tudi s pretirano količino hrane in pijače, z veseljačenjem. Kar nas na koncu – kljub polnosti vsebine praznikov – še vedno pušča, kako paradoksalno! – prazne. In nezadovoljne.

Lahko bi rekli, da naši prazniki nikakor niso prazni, pač pa napolnjeni s “kramo”, ki je po vsebini – prazna. Tako bi lahko naše praznike morda lahko poimenovali pravzaprav “polnike” – praznega.

To bo trajalo vse dotlej dokler ne bomo sposobni praznikov spet napolniti z vsebino, ki “nasiti in odžeja”. In takrat bomo morda v naš besednjak ponovno uvedli besedico ‘svetek’.

Foto: Aleš Čerin

/0 KOMENTARJEV/

Kaj so danes male lisice iz Visoke pesmi?

V starih časih so se po obzidjih mest sprehajali oboroženi možje in s svojo budnostjo zagotavljali, da so barbari ostali zunaj. Tako so meščani – predvsem žene in otroci – ostali varni v zavetju svojih bivališč.

V Svetem pismu sta dve vrstici, za kateri se zdi, da sta namenjeni nam možem. Zapisani sta v kratkih odsekanih stavkih, skoraj v obliki vojaških povelj: Budni bodite, stojte trdni v veri, možati bodite, bodite močni! Pri vas naj se vse dela iz ljubezni. (1 Kor 16,13-14). Si kar prestavljam, kako sveti Pavel uperi svoj koščeni prst v naše moške prsi in nam zapove – kratko in razumljivo. Da bi si zapomnili in izvrševali. 

Kaj je budnost?

Budnost je več kot le ne-spanje, izraža pozornost, pazljivost, skrbnost, je stanje v katerem mož skrbno opazuje od kod se bliža sovražnik, da ga bo pravočasno zaznal in odgnal. Je nasprotje od ravnodušnosti, nezanimanja, lahke preslepljenosti. 

Male lisice – velike uničevalke

Začeli bomo z malim. Posebej težko je namreč biti pozoren na drobne stvari, na “male lisice”, o katerih govori zaročenka v Visoki pesmi: Polovite nama lisice, male lisice, uničevalke vinogradov, ker sta najina vinograda v cvetju.(Vp 2,15). Prav zanimivo je, da jih prepoznava dekle in ne fant!

V mislih imam stalne drobne motnje pozornosti zaradi množice vsakodnevnih informacij, ki polnijo naše misli in najedajo bistveno – odnos z Bogom, z ženo in otroki. Tudi intimnost med možem in ženo.

Male lisice so prispodoba drobnih stvari, ki jih zlahka spregledamo in zanemarimo. Prav ravno zato so tako škodljive. Poloviti jih je treba in odstraniti, bolje redno odstranjevati, da bodo naši “vinogradi” po cvetenju dobro obrodili. 

Barbare kar sami spustimo v naša bivališča

Mož na obzidjih mest danes ni več, niti obzidij okoli bivališč nimamo več. Možje smo v gonji za ‘imeti več’ zaspali. Niti toliko nismo budni in pozorni, da bi se zavedali, da “barbari” še vedno vdirajo v naša bivališča. Pravzaprav jih kar sami spustimo – preko optičnega kabla in pametnih telefonov – v naše otroške sobe in omogočimo, da se pošastno-perverzne-pornografske vsebine naselijo v naše glave in v glave naših otrok. In uničujejo odnose: med možem in ženo, med fantom in dekletom, med starši in otroki, med generacijami. To je “naš nasprotnik hudič, ki hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl” (prim. 1 Pt 5,8). 

Biti možat, biti močan … delati iz ljubezni!

Moških je vedno manj. Takih ‘možatih in močnih’ – na Božji način, ‘trdnih v veri’ (prim. 1 Kor 16,13) in takih, ki so pripravljeni ‘ljubiti svoje žene, da bi dali zanjo sami sebe’ (prim. Ef 5,25). Tako kot Kristus.

Spominjam se novega leta 2015, ko je v Kölnu množica mladih moških, napadla preko 500 deklet. Kje so bili takrat nemški moški, da niso zaščitili svojih žensk? Kako bi se v taki situaciji odrezali slovenski moški? Bi bili tudi taki “softiči”?

Zdi se, da evropski moški ne zaznavamo več bistvenega, tega, kar je intuitivno vedel že pračlovek, ki je v vdoru moških na njegovo ozemlje videl nevarnost za svoje ženske in se jih je upal ter jih bil tudi pripravljen zaščititi. Tako, da se je s telesom postavil pred votlino in se boril.

Morda nismo več budni, morda se zanašamo, da bodo naše delo opravile “službe”, morda zato, ker smo postali družba, kjer v razrahljanih družinah ni več lika očeta, ki bi se boril za svoje lepotice – ženo in hčere. Lik očeta se v medijih stalno omalovažuje (risanke, filmi). S sekularizacijo pa smo postali še družba brez Nebeškega Očeta.

Članek je bil prvič objavljen v reviji Družina in Življenje.

Foto: Ray Hennessy, Unsplash

/0 KOMENTARJEV/