,

Oznanila – 32. nedelja med letom – zahvalna nedelja (7.11.2021)

ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT

• Vsi verniki starejši od 15 let morajo za bogoslužje (v cerkvi in na prostem) in za srečanja skupin izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).

• Obvezna je uporaba zaščitnih mask znotraj cerkva, zunaj je obvezna zgolj če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra medsebojne razdalje.

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

SVETO OBHAJILO PO SVETI MAŠI: Tisti, ki zaradi neizpolnjevanja PCT pogojev ne morete priti k bogoslužju, lahko na koncu maše pred cerkvijo individualno prejmete sveto obhajilo.

IZ NAŠE ŽUPNIJE

ZAHVALA NA ZAHVALNO NEDELJO: Iskreno se zahvaljujemo vsem župljanom in župljankam za življenje in sodelovanje v župniji: vsem članom župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta, urejevalcu župnijske spletne strani, vsem sodelavcem v oznanjevanju, bogoslužju in karitativni dejavnosti, vsem voditeljem skupin, vsem zborom in pevskim skupinam, vsem animatorjem. Hvala vsem, ki krasite in čistite naši cerkvi in vsem, ki pomagate pri različnih fizičnih delih v župniji. Hvala vsem posameznikom, ki tako ali drugače pomagate pri življenju in delovanju naše župnije ter vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam.  Iskrena hvala tudi vsem, ki molite za našo župnijo in zanjo darujete svoje darove. Iskrena hvala tudi vsem, ki podpirate nas brate kapucine z darovi za svete maše in z drugimi darovi. Vsem in vsakemu posebej Bog povrni tam, kjer najbolj potrebujete.

• ZAHVALA: Na misijonsko nedeljo ste za misijone darovali 1.341,24 eur. V imenu misijonarjev, ki bodo prejel vaše darove, se vam iskreno zahvaljujem.

• MAŠE ZA RAJNE: V novembru lahko darujete za neoznanjene maše »za rajne«. Kuverto z napisanim mašnim namenom in mašnim darom 20 € boste lahko oddali v nabiralnik: »maše za rajne«. Te mašne namene bomo oddali slovenskima misijonarjema, Stanetu Kerinu in Janezu Mescu, ki delujeta na Madagaskarju. V imenu obeh misijonarjev Bog povrni: Več na informacij o teh dveh misijonarjih najdete na:
– Stane Kerin

– Janez Mesec

• OZNANJENE MAŠE: V župnijski pisarni že lahko darujete za oznanjene svete maše za celotno prihodnjo leto.

VABIMO VAS

• POPOLNI ODPUSTEK: Ves november lahko podarimo popolni odpustek enemu naših rajnih, če teden prej ali kasneje prejmemo zakrament sprave, če smo pri maši in prejmemo sveto obhajilo, da obiščemo pokopališče in molimo za rajne, molimo Oče naš in Zdravo Marijo po papeževem namenu, da smo nenavezani na greh. Več

• STAR PAPIR ZA SKAVTSKO HIŠO: Zbiralni akciji starega papirja za skavtsko hišo bosta še 5. marca in 11. junija 2022.

• ZAKONSKI JUBILEJI: Danes bomo imeli ob 11.30 uri v Štepanji vasi posebno mašo, pri kateri bomo obhajali zakonske jubileje: 10, 20, 25 (srebrni), 30, 35, 40, 45, 50 (zlati), 55, 60 in dalje.

• TEDEN ZAPOROV: V tednu od 14. do 20. novembra 2021 bomo tudi letos obhajali teden zaporov. Vsako leto ga pripravimo v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani v večji meri zavedali potreb vseh, ki se jih dotika beseda zapor. Vabljeni k molitvi za vse, ki so povezani z zapori in k obisku svete maše.
• VEČER Z GREGORJEM ČUŠINOM, ki je bil predviden za TOREK 16. 11. OB 19.30 zaradi zaostrenih zdravstvenih razmer ODPADE. Večer z njim bomo pripravili ko bo možno, predvidoma pozno pomladi prihodnje leto. Hvala za razumevanje.

SVETI OČE: GOJITI ZAUPANJE V GOSPODA: V TEŽAVAH NAS NE ZAPUSTI, AMPAK SPREMLJA

Papež Frančišek je v četrtek, 4. novembra, pri oltarju katedre v baziliki svetega Petra daroval mašo zadušnico za 17 kardinalov in 191 nadškofov in škofov, ki so umrli v preteklem letu, mnogi izmed njih zaradi covida-19. Med homilijo je poudaril, da je pomembno, da se v življenju naučimo pričakovati Gospoda s krotkostjo in zaupanjem. Predvsem v obdobjih preizkušenj smo povabljeni ohranjati tišino, polno upanja, saj kriza pogosto postane skrivnostna priložnost za notranje očiščenje.

Gojiti zaupanje v Gospoda, ki gotovo pride

V prvem berilu smo slišali naslednje povabilo: »Dobro je tiho čakati pomoči Gospodove.« (Žal 3,26) Ta drža ni izhodiščna točka, ampak ciljna. Avtor jo namreč doseže na koncu poti, poti, ki ni bila ravna in na kateri je dozorel. Doume lepoto zaupanja v Gospoda, ki vedno izpolni svoje obljube. Vendar pa se zaupanje v Boga ne rodi iz trenutnega navdušenja, ni čustvo in niti zgolj občutje. Nasprotno, pride z izkušnjo in zori v potrpežljivosti, kakor se je zgodilo Jobu, ki je prešel od poznavanja Boga »s sluhom ušesa« do poznavanja, ki je živo, izkustveno. In da bi se to zgodilo, je potrebna dolga notranja preobrazba, ki skozi izkušnjo trpljenja pripelje do tega, da znamo čakati v tišini, to je z zaupno potrpežljivostjo, v ponižnem duhu. Ta potrpežljivost ni sprijaznjenost, saj jo goji pričakovanje Gospoda, čigar prihod je gotov in ne razočara.

Naučiti se umetnosti pričakovanja Gospoda

Dragi bratje in sestre, kako pomembno se je naučiti umetnosti pričakovanja Gospoda! Čakati ga s krotkostjo, z zaupanjem, z izganjanjem prikazni, fanatizmov in hrupa; ohranjati, posebej v obdobjih preizkušenj, tišino, polno upanja. Tako se pripravlja na zadnjo in največjo življenjsko preizkušnjo, smrt. Vendar pa pred tem obstajajo preizkušnje določenega trenutka, je križ, ki ga imamo sedaj in zaradi katerega Gospoda prosimo za milost, da bi znali tam, prav tam, čakati njegovo rešitev, ki prihaja.

Poklicani smo na pot zorenja v zaupanju

Vsakdo izmed nas mora v tem zoreti. Spričo življenjskih težav in problemov je težko biti potrpežljiv in ostati vedri. Širi se jeza in pogosto pride obup. Tako se lahko zgodi, da nas zlahka skušata pesimizem in sprijaznjenost, da vidimo vse črno, da se navadimo na malodušne in tožeče tone, ki spominjajo na besede svetega avtorja [Žalostink], ki na začetku pravi: »Izginila je moja slava, vse, kar sem pričakoval od Gospoda.« (v. 18) V preizkušnji niti lepi spomini na preteklost ne morejo potolažiti, kajti žalost vodi misel k premišljevanju o težkih trenutkih. In to povečuje grenkobo, zdi se, da je življenje neprekinjena veriga nesreč, kakor prav tako priznava avtor: »Spomni se moje bede in stiske, pelina in strupene grenkobe!« (v. 19)

V tesnobi nesmisla se Bog približa, da bi nas rešil

Vendar pa na tej točki Gospod stori preobrat, ravno v trenutku, ko se zdi, da se kljub nadaljevanju pogovora z njim, človek dotakne dna. V breznu, v tesnobi nesmisla se Bog približa, da bi nas rešil: v tistem trenutku. In ko grenkoba doseže vrhunec, upanje nenadoma ponovno vzcveti. »To si hočem vtisniti v srce – pravi molivec v knjigi Žalostink – zato bom mogel upati.« (v. 21) Kdor je blizu Gospodu, sredi bolečine vidi, da On razkriva trpljenje, ga odpira, preoblikuje v vrata, skozi katera vstopa upanje. To je velikonočna izkušnja, boleč prehod, ki odpre življenju, neke vrste duhovno trpljenje, s pomočjo katerega iz teme ponovno pridemo k svetlobi.

Bog nas v težavah ne zapusti, ampak spremlja

Ta preobrat se ne zgodi zato, ker so težave izginile, temveč zato, ker je kriza postala skrivnostna priložnost za notranje očiščenje. Zaradi blaginje namreč pogosto postanemo slepi, površinski, ošabni. Prehod skozi preizkušnjo, v kolikor živet v toplini vere, kljub trdoti in solzam stori, da se ponovno rodimo in postanemo drugačni kot v preteklosti. Eden izmed cerkvenih očetov je zapisal, da »je trpljenje tisto, ki nas najbolj vodi k odkrivanju novih stvari.« (prim. Sv. Gregor Nazianški, Ep. 34). Preizkušnja prenavlja, ker zaradi nje odpade veliko nekoristnega in nas uči gledati onkraj, onstran teme, da bi z roko otipali, da Gospod resnično rešuje in ima moč, da preoblikuje vse, celo smrt. Dopušča, da hodimo skozi težave – ne zato, da bi nas zapustil, ampak da bi nas spremljal. Da, ker Bog spremlja: Bog spremlja predvsem v bolečini, kakor oče, ki sinu pomaga rasti tako, da mu v težavah ostane blizu, ne da bi se postavil na njegovo mesto. In preden se na našem obrazu pojavi jok, so oči Boga Očeta že pordele zaradi ganjenosti. Dovolim si reči, da On joče prej. Bolečina ostaja skrivnost, vendar pa v tej skrivnosti lahko na nov način odkrijemo očetovstvo Boga, ki nas obiskuje v preizkušnji, ter skupaj z avtorjem Žalostink rečemo: »Gospod je dober tistim, ki čakajo nanj, duši, ki ga išče.« (v. 25)

Prosimo, da bi stiske živeli v krotki in zaupni tišini

Danes, pred skrivnostjo odrešene smrti, prosimo za milost, da bi na stiske gledali z drugačnimi očmi. Prosimo za moč, da bi jih znali živeti v krotki in zaupni tišini, ki pričakuje Gospodovo rešitev; brez pritoževanja, brez godrnjanja, ne da bi se predali žalosti. Kar se zdi kazen, se bo razodelo kot milost, nov dokaz Božje ljubezni do nas. Znati čakati v tišini, brez žlobudranja: v tišini. Gospodova rešitev je umetnost, je na poti svetosti. Gojimo jo. V času, ki ga živimo, je dragocena: zdaj bolj kot kdajkoli prej ni potrebno kričati, delati hrupa, biti zagrenjeni; vsakdo mora mora z življenjem pričevati vero, ki je poslušno in upajoče pričakovanje. To je vera: poslušno in upajoče pričakovanje. Kristjan ne zmanjšuje teže trpljenja, ne, ampak dviguje pogled h Gospodu in pod udarci preizkušnje zaupa Vanj in moli: moli za tiste, ki trpijo. Oči ima uprte v nebesa, vendar pa ima roke vedno iztegnjene k zemlji, da bi konkretno služil bližnjemu. Tudi v trenutku žalosti, teme – služenje.
V tem duhu molimo za kardinale in škofe, ki so nas zapustili v preteklem letu. Nekateri izmed njih so umrli zaradi covida-19, v težkih situacijah, ki so trpljenje še povečale. Naj sedaj ti naši bratje okusijo veselje evangeljskega povabila; povabila, s katerim se Gospod obrača na svoje zveste služabnike: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v dediščino kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!« (Mt 25,34)

Vir: VaticanNews

MOLITEV ZA RAJNE

Gospod, ti nisi Bog mrtvih, ampak živih ljudi. V tebi živijo vsi, ki si jih poklical k sebi. Spominjamo se vseh rajnih, ki smo jih ljubili, s katerimi smo živeli. Z njimi nas povezuje tvoja dobrota, s katero ljubiš nje in nas. Pred teboj se spominjamo vseh umrlih, Vseh pozabljenih in zabrisanih imen. Umrlih, ki jih nihče ne objokuje, pogrešanih, katerih usoda nam je neznana, obupanih, ki so si vzeli življenje, vseh tistih, ki so jih ljudje umorili. Vemo, da so v tvoji roki in te prosimo: Sprejmi vse med svoje srečne otroke. (J. Zink)

br. Matej Štravs

Foto: Alexis Joseph, Cathopic, Aleš Čerin (okrašen oltar)

/0 KOMENTARJEV/

Popolni odpustek je podaljšan do konca novembra 2021

Apostolska penitenciarija (= dikasterij* rimske kurije in eden od treh rednih tribunalov apostolskega sedeža. Apostolska penitenciarija je predvsem sodišče usmiljenja, ki je odgovorno za vprašanja v zvezi z odpuščanjem grehov v Katoliški cerkvi.) je 28. oktobra 2021 izdala odlok, s katerim se zaradi trenutnih razmer, ki so posledica pandemije COVID-19, popolni odpustek za verne rajne podaljša do konca meseca novembra 2021.

Apostolska penitenciarija je tako prisluhnila prošnjam, ki jih je pred kratkim prejela od različnih pastirjev Cerkve, zaradi trenutnega stanja pandemije.

V odloku so še zapisali, da »bodo iz obnovljene velikodušnosti Cerkve verniki zagotovo črpali pobožne namene in duhovno moč, da bodo svoje življenje usmerjali po evangeljski postavi, v sinovskem občestvu in vdanosti svetemu očetu, vidnemu temelju in pastirju Katoliške cerkve«.

Kaj so odpustki?

* Z besedo “dikasterij” so mišljeni državni sekretariat, kongregacije, tribunali, sveti in uradi.

Vir: Spletna stran Katoliške cerkve

/0 KOMENTARJEV/

Katoliška cerkev: Pripravljalni dokument in Vademekum za posvetovalno fazo škofovske sinode

Generalno tajništvo je v torek, 7. septembra 2021, besedilo pripravljalnega dokumenta in Vademekuma za usmerjanje poti škofovske sinode, ki je posvečena sinodalnosti in se bo začela 9. – 10. oktobra v Rimu, 17. oktobra pa v krajevnih Cerkvah, končala pa bo v Vatikanu leta 2023. Slovenska škofovska konferenca je pripravila slovenska prevoda obeh dokumentov.

Pripravljalni dokument

Vademekum

Poslušati, »brez predsodkov«. Spregovoriti pogumno in s paresijo. Pogovarjati se s Cerkvijo, z družbo in drugimi krščanskimi veroizpovedmi. Generalno tajništvo sinode objavlja pripravljalni dokument in Vademekum, da bi pokazalo smernice, po katerih se bo usmerjala pot sinode o sinodalnosti, ki se bi slovesno začela 9. in 10. oktobra v Rimu in 17. oktobra v krajevnih Cerkvah, zaključila pa se bo z zasedanjem škofov vsega sveta v Vatikanu leta 2023.

Namen dokumenta je predvsem spodbuditi prvo fazo poslušanja in posvetovanja Božjega ljudstva v krajevnih Cerkvah, ki se bo začela oktobra 2021 in se bo končala aprila 2022: »Nekakšno gradbišče ali pilotna izkušnja, ki nam omogoča, da takoj začnemo zbirati sadove dinamike, ki jo postopno sinodalno spreobrnjenje vnaša v krščansko skupnost.«

Na začetku besedila je temeljno vprašanje: » Kako se danes na različnih ravneh (od krajevne do univerzalne) uresničuje tisti ‘hoditi skupaj’, ki omogoča Cerkvi, da oznanja evangelij v skladu s poslanstvom, ki ji je bilo zaupano; na katere korake nas Duh vodi, naj jih naredimo, da bi rasli kot sinodalna Cerkev?«

Uradna spletna stran sinode

Za odgovor na to vprašanje nam Tajništvo sinode pokaže konkretne korake. Predvsem je potrebno »živeti cerkveni proces sodelovanja in vključevanja, ki vsakemu – zlasti tistim, ki se iz različnih razlogov nahajajo na obrobju – daje priložnost, da se izrazi in da je slišan«; nato »prepoznati in ceniti bogastvo in raznolikost darov in karizem, ki jih Duh podarja v svobodi«, v dobro celotne človeške družine. Pa še »preučiti, kako se v Cerkvi živita odgovornost in oblast, ter strukture, po katerih se upravljata, ko se razkrijejo in skušajo spremeniti predsodki in izkrivljena ravnanja, ki nimajo korenin v evangeliju.« Potem se zahteva, da »se krščanska skupnost potrdi kot verodostojen subjekt in zaupanja vreden partner na poteh socialnega dialoga, ozdravljenja, sprave, vključevanja in sodelovanja, obnove demokracije, spodbujanja bratstva in družbenega prijateljstva.« Pa tudi »za obnovo odnosov« med kristjani, s predstavniki drugih veroizpovedi in z drugimi družbenimi skupinami, organizacijami civilne družbe, ljudskimi gibanji. Konkretni koraki torej, ki se dogajajo v zgodovinskem okviru, »zaznamovanem z epohalnimi spremembami družbe«, začenši z »globalno tragedijo« Covid-19, ki je povzročila, da so že obstoječe neenakosti »eksplodirale«, pa tudi v kontekstu, v katerem se mora Cerkev sama soočiti s pomanjkanjem vere in s pokvarjenostjo tudi v sebi.« Ne da bi pozabili »na trpljenje, ki ga doživljajo mladoletni in ranljive osebe zaradi spolnih zlorab, zlorab oblasti in vesti«, ki so jih zagrešili kleriki.

Ravno v teh »brazdah, ki jih je naredilo trpljenje vseh vrst«, pa se vendarle razcvetajo »novi jeziki vere« in »nove poti« za ponovno vzpostavljanje »krščanske in cerkvene poti.« Za Tajništvo sinode »je veliko upanje, da je veliko Cerkva že začelo bolj ali manj strukturirana posvetovalna srečanja in procese Božjega ljudstva.« To je priložnost za ponujanje dovolj širokega prostora sodelovanja in uveljavljanja laikov, predvsem žena in mladih, kakor je bilo zahtevano na predhodnih sinodah.

Glede laikov dokument poudarja, da so vsi krščeni »dejavni subjekt evangelizacije«, zato je temeljnega pomena, da se na sinodalni poti pastirji »ne bojijo prisluhniti čredi, ki jim je zaupana.« V sinodalni Cerkvi se vsak lahko »nekaj nauči«: verniki, škof, tudi sam rimski škof. »Eden posluša druge, vsi pa poslušajo Svetega Duha,« je poudarjeno. To vključuje tudi poziv k poglobitvi odnosov z drugimi krščanskimi Cerkvami. Poleg tega je »sinodalna Cerkev preroško znamenje predvsem za skupnost narodov, ki ni sposobna ponuditi skupnega projekta, po katerem bi uresničevali dobro vseh.«

Papež na začetku sinodalne poti o milosti srečanja, medsebojnega poslušanja in razločevanja (članek)

Bolj konkretno pripravljalno besedilo predlaga vprašanja, ki bodo vodila posvetovanje Božjega ljudstva. Vse izhaja iz temeljnega vprašanja: Kako »se hoditi skupaj« danes uresničuje v vaši krajevni Cerkvi?

Vprašati se moramo torej, kakšne izkušnje v lastni škofiji to vprašanje prikliče v spomin; kakšne radosti, težave ali celo rane so bile povzročene; kakšni so obeti za spremembe in kašne korake je treba narediti.

Primerno je, še pojasnjuje dokument, upoštevati tri ravni, na katerih je izražena sinodalnost: raven sloga, katerega Cerkev redno živi in po katerem deluje; raven struktur in cerkvenostnih procesov; raven sinodalnih procesov in dogodkov, na katere Cerkev skliče pristojna oblast. Tri različne ravni, ki »jih moramo skladno ohranjati skupaj, sicer posredujemo proti-pričevanje in spodkopavamo verodostojnost Cerkve.«

Pri pregledu izkušenj je treba upoštevati notranje odnose v krajevnih Cerkvah med verniki, pastirji, župnijami, skupnostmi, pa tudi med škofi (med njimi in s papežem), z vmesnimi organi, potem pa tudi povezovanje različnih oblik redovnega in posvečenega življenja, združenj in gibanj, različnih ustanov (šole, bolnišnice, univerze, fundacije, dobrodelne ustanove, itd.). Upoštevati je treba tudi odnose in morebitne skupne pobude z drugimi verstvi, z ljudmi, oddaljenimi od vere, s svetom politike, kulture, financ, dela, sindikatov, manjših.

Končno pripravljalni dokument predstavi deset tematskih jeder, ki izražajo različne odtenke »žive sinodalnosti«. Za bogatejši prispevek k posvetovanju jih moramo poglobiti.

  • Tovariši na poti: razmisliti o tem, kdo je del tega, čemur pravimo »naša Cerkev«, kakor tudi kdo so »tovariši« zunaj cerkvenega obsega in ali so puščeni na obrobju.
  • Poslušati: mlade, ženske, posvečene osebe, zavržene, izključene.
  • Spregovoriti: premisliti torej, če se znotraj skupnosti in njenih organizmov spodbuja »svoboden in pristen duh komunikacije, brez dvoličnosti in oportunizma.«
  • Praznovati: premisliti, na kakšen način molitev in bogoslužje navdihujeta in dejansko usmerjata »skupno hojo« in kako se spodbuja dejavno sodelovanje vernikov.
  • Soodgovorni v poslanstvu: razmislek o tem, kako skupnost podpira svoje člane, ki so dejavni v določeni službi (pospeševanje družbene pravičnosti, človekovih pravic, našega skupnega doma).
  • Dialog v Cerkvi in v družbi: premisliti kraje in načine dialoga v krajevnih Cerkvah s sosednjimi škofijami, z verskimi skupnostmi, z ustanovami, s tistimi, ki ne verujejo, z ubogimi.
  • Z drugimi krščanskimi veroizpovedmi: kakšne odnose imamo z brati in sestrami drugih krščanskih veroizpovedi, katera področja zadevajo, kakšni so sadovi, kašne težave.
  • Oblast in soudeležba: vprašati se moramo o tem, kako se v krajevni Cerkvi izvaja oblast, kašne so prakse timskega dela, kako se pospešujejo laiške službe.
  • Razločevati in odločati: vprašajmo se, po kašnih postopkih in po katerih metodah se sprejemajo odločitve; kako je razčlenjen postopek pripravljanja odločitve s sprejemanjem odločitve; kakšna sredstva se spodbujajo za preglednost in odgovornost.
  • Vzgajati se za sinodalnost: v bistvu pogled na formacijo, ki je ponujena tistim, ki imajo v krščanski skupnosti odgovorne vloge, da bi postali bolj sposobni poslušati drug drugega in se pogovarjati.

Tajništvo sinode prosi, da se sadovi razmišljanj strnejo na največ desetih straneh, ki se po potrebi poglobijo z drugimi podpornimi besedili. Cilj »ni proizvajati dokumente«, ampak vzbuditi sanje, preroštva, upanje.

Povzeto po Vatican News

Vir: spletna stran Katoliške Cerkve

Foto: uradna spletna stran sinode

/0 KOMENTARJEV/
,

Rožni venec: moli ga vsak dan – celega ali vsaj eno desetko

Oktober je mesec rožnega venca. V tem mesecu (in seveda tudi naprej) ga radi molimo. Vsaj eno desetko na dan.

V cerkvi molimo rožni venec pol ure pred mašo. Molimo ga tudi doma in v naravi – sami, s sozakoncem, z otroki, v skupini.

Kako moliti rožni venec najdete na tej spletni strani.

Kaj je rožni venec

Rožni venec je katoliška molitev. Rožni venec (tudi roženkranc ali molek) se imenuje tudi venec jagod na vrvici, ki se uporablja pri molitvi.

Rožni venec govori o Kristusovi skrivnosti. V litanijah to molitev celo imenujemo sveti rožni venec. To pa zato, ker se v njej poglabljamo v samo skrivnost Božje prisotnosti v našem življenju.

Zgodovina

Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov in posvečenih oseb, da so molili psalme. S temi psalmi je bil prepleten vsakdan posvečene osebe.

Molitev rožnega venca se je izoblikovala ob koncu 16. stoletja in je obsegala 3 dele po 50 zdravamarij (veseli, žalostni in častitljivi). Številka 150 ustreza enakemu številu psalmov v Svetem pismu. Ta oblika je ostala nespremenjena do konca 20. stoletja, ko je sveti papež Janez Pavel II. dodal še četrti del rožnega venca (svetli).

Molitev ponavljanja

Rožni venec je molitev ponavljanja, saj kar 50 krat ponovimo eno molitev zdravamarija v enem samem delu rožnega venca. Zdi se, da se to ne ujema z mislijo sodobnega človeka. Toda molitev rožnega venca ni podajanje informacij, je ustvarjanje Božjega okolja, v katerem mi lahko Bog zelo osebno spregovori.

V Apostolskem Pismu Rožni venec Device Marije (naloži si dokument) je sveti papež Janez Pavel II. govoril o velikem pomenu molitve Rožnega venca: “Rožni venec Device Marije, ki se je postopoma razvil v drugem tisočletju ob navdihovanju Božjega Duha, je priljubljena molitev mnogih svetnikov in jo je priporočalo cerkveno učiteljstvo. Dejansko je rožni venec, čeprav ga zaznamuje marijanskost, kar najgloblje kristološka molitev.

V treznosti svojih prvin zedinja v sebi globino celotnega evangeljskega oznanila in je hkrati njegov povzetek. V njem odmeva Marijina molitev, njen nenehni magnifikat za odrešenjsko učlovečenje, ki se je začelo v njenem deviškem naročju. Krščansko ljudstvo se z rožnim vencem podaja v Marijino šolo, da bi se dalo uvesti v premišljevanje lepote Kristusovega obličja in v izkustvo globine njegove ljubezni.

V premišljevanju skrivnosti rožnega venca verujoči zajema polnost milosti, ki jih prejema tako rekoč iz rok Odrešenikove Matere”.

Danes je rožni venec molitev mnogih laikov in družin. Obenem pa je postal skupna molitev vse Cerkve, kraj, kjer se različni stanovi v Cerkvi srečamo.

Ob poplavi duhovnih tehnik, ki zasužnjujejo, ker grobo in nesvobodno preoblikujejo našo dušo, spoznavamo rožni venec kot blago šepetanje skrivnosti Gospoda Jezusa Kristusa, ki po Mariji vstopa v naš svet in v naša srca.

Rožni venec nam pomaga, da na poti upodabljanja po Kristusu rastemo naproti cilju, ki je svetost. Najpomembnejši razlog za ponovno odkritje in poživitev molitve rožnega venca je poklicanost vseh k svetosti.

Vir: www.marija.si, Wikipedija

Foto: Angelo Senchuke, Cathopic (rožni venec v roki), Myriam Zilles, Pixabay (rožni venec na Svetem pismu), Isabella and Louisa Fischer, Unsplash (molitev z rožnim vencem), L’Osservatore Romano (sv. Janez Pavel II.), Prierlechapelet, Pixabay

/0 KOMENTARJEV/
,

Oznanila – 27. nedelja med letom, rožnovenska nedelja (3.10.2021)

V nedeljo ob 9.15 ob lepem vremenu sveta maša zunaj.

ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT

• Vsi verniki starejši od 15 let morajo za bogoslužje (v cerkvi in na prostem) in za srečanja skupin izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).
• Odgovorna oseba župnije (župnik/župnijski upravitelj) mora na vidnem mestu obesiti obvestilo o obveznosti izpolnjevanja pogoja PCT.
• Svete maše v cerkvi in zunaj: Pri verskih obredih v cerkvah in na prostem mora biti razdalja med udeleženci najmanj en meter. Člani istega gospodinjstva lahko sedijo skupaj.
• Obvezna je uporaba zaščitnih mask znotraj cerkva, zunaj je obvezna zgolj če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra medsebojne razdalje.

Urnik svetih maš:
Štepanja vas:
• Delavniki: ob 8.00 in ob 19.00
• Nedelja in zapovedan praznik: ob 6.30, 8.00, 9.15, (ob lepem vremenu zunaj na travniku) 10.30 in 19.00
• Večernice med tednom ob 19.30.
Bizovik:
• torek in četrtek: ob 19.00
• nedelja in zapovedan praznik: ob 9.15 (ob lepem vremenu zunaj)

SVETO OBHAJILO PO SVETI MAŠI: Tisti, ki zaradi novih pogojev ne morete priti k bogoslužju, lahko na koncu maše pred cerkvijo individualno prejmete sveto obhajilo. Obrnite se na duhovnika, ki mašuje. Med tednom lahko pridete pol ure po začetku svete maše, ob nedeljah pa 45 minut po začetku svete maše. Obhajilo izven maše tako delimo med tednom ob 8.30 in ob 19.30,  Bizovik v torek in četrtek ob 19.30, ob nedeljah pa ob 6.30, 8.45, 10,00, 11.15, 19.45, Bizovik ob 10.00.

VOLITVE NOVIH ČLANOV ŽPS

IZBIRA NOVIH ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA BO PRI SVETIH MAŠAH DANES V NEDELJO 3. OKTOBRA.

Izbira novih članov ŽPS bo pri vseh svetih mašah to nedeljo, 3. oktobra, po vseh svetih mašah. Ta dan boste obkrožili določeno število kandidatov za vaše področje župnije. Prvo področje je Štepanja vas, drugo področje je Bizovik in Hrušica. Pravico do izbire članov ŽPS s kandidatne liste ima vsak župljan, ki je dopolnil 16 let ter je prejel krst, obhajilo in birmo. Na kandidatni listi bodo lahko župljani starejši od 16 let.

Izbira članov ŽPS je bila predvidena že v marcu 2020, pa se je zaradi korone vse prestavilo. Prvo in drugo nedeljo v marcu lani ste po mašah napisali predloge za kandidate župnijskega pastoralnega sveta. Iz teh predlogov bo prihodnjo nedeljo oblikovana kandidatna lista, ki jo bo oblikoval župnik skupaj s komisijo, ki jo je izbral trenutni župnijski pastoralni svet. Vsak kandidat, ki bo na kandidatni listi, bo dal soglasje h kandidaturi.

Iskreno se zahvaljujemo za vaše sodelovanje. Hvala vsem sedanjim in bodočim članom ŽPS. Na tej povezavi najdete pismo ob izbiri novih članov ŽPS-ja, ki ga je napisal novomeški škof Andrej Glavan.

Priporočamo se, da za blagoslov pri izbiri novih članov ŽPS-ja vsi molimo. V ta namen vam prilagam sledečo molitev: Dobri Bog, pred nami je za našo župnijo pomemben dogodek, dan, ko bomo izbirali člane župnijskega pastoralnega sveta. Pomagaj nam, da bomo v svojih bratih in sestrah po navdihu Svetega Duha prepoznali tiste, ki bodo to nalogo v naši župniji opravljali najbolje in jo bodo sprejeli z odprtim srcem in odgovornostjo. Pomagaj nam, da jim bomo tudi vsi ostali župljani pri tem odgovornem delu, vsak po svojih močeh, pomagali s svojimi darovi, in bomo tako skupaj skrbeli za bogato življenje naše župnije.

IZ ŽUPNIJE

• POROČILO O DELIH V ŽUPNIJI:
– Štepanja vas: V letošnjem poletju smo v župniji naredili kar nekaj del, zato na tem mestu navajam krajše poročilo. Napeljali smo vodo in montirali pipe na župnijski travnik (505,78 €). Nabavili smo klopi in nekaj miz, ki se uporabljajo predvsem za svete maše zunaj (1.618,70 €). V župnijski cerkvi smo ob koncu maja zamenjali projektor za pesmi, ker je stari odpovedal (527,04 €). V juliju smo zaradi dotrajanosti zamenjali elektro omarico in naredili novo ozemljitev – položili smo valjanec in vkopali sonde za ozemljitev (1.343,20 eur). V septembru smo zaradi dotrajanosti zamenjali ojačevalec za ozvočenje (866,24 €).

– Bizovik: V začetku septembra so v Bizoviku prebarvali okna, vrata in stene v Klančarjevi domačiji. Za ta dela se iskreno zahvaljujem Milanu Bošteletu, Korlu Zrimšku, Tonetu Babniku in njegovim sodelavcem. Hvala tudi Pepci Dimnik za organizacijo. Bog povrni vsem, ki ste prispevali darove za obnovo Klančarjeve domačije. Blagoslov teh obnovitvenih del bo v nedeljo 10. oktobra po nedeljski maši, ki ob 9.15.

• OTROCI, KI SE BODO NA NOVO PRIDRUŽILI VEROUKU V VIŠJIH RAZREDIH: Če poznate, kakšno družino, v kateri imajo osnovnošolske otroke od 3. do 9. razreda, pa bi se želeli pridružiti verouku, se lahko obrnete na župnika. Ti otroci bodo hodili k rednemu verouku poleg tega pa se bomo še nekajkrat srečali v posebni skupini.

• K celostni verski vzgoji in duhovnemu življenju spada tudi nedeljska sveta maša. Lepo ste povabljeni, da se jo udeležite vsako nedeljo. Do sredine oktobra bo ob lepem vremenu sveta maša ob nedeljah ob 9.15 v Bizoviku in Štepanji vasi zunaj.

VABIMO VAS

• ROŽNOVENSKA NEDELJA, praznik Rožnovenske Matere Božje, 7. oktober

• Oktober – mesec rožnega venca: V mesecu oktobru radi molimo rožni venec, vsaj eno desetko na dan. V cerkvi molimo rožni venec pol ure pred mašo. Molimo ga tudi doma. Kako moliti rožni venec najdete na tej spletni strani.

• TEDEN ZA ŽIVLJENJE: Od 3. do 10. oktobra bo v Sloveniji potekal Teden za življenje 2021 pod geslom “Z veseljem do življenja skrbimo drug za drugega”. Več informacij in razmišljanja ter video prispevke dobite na tej spletni strani.


Pred tednom za življenje poteka devetdnevnica za življenje. V okviru te devetdnevnice ste vabljeni, da molite naslednjo molitev (molitev lahko dobite tudi zadaj v cerkvi): Nebeški Oče! Hvala ti za dar življenja in vere. Prosimo te za milost, da bomo vedno spoštovali življenje vsakega človeka. Napolni nas s ponosom in pogumom, da si bomo v svojih družinah in naši domovini z besedo in dejanji prizadevali tudi za zaščito življenja nerojenih otrok. Obdari starše z ljubeznijo in velikodušnostjo, da se bodo vsi otroci rodili in bodo s svojimi talenti ter svetim življenjem med nami širili Tvojo ljubezen. To Te prosimo po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

• SKAVSTKO LETO se začenja danes popoldne ob 16.30 na župnijskem travniku. Skavtska maša pa bo ob 17.30. V primeru lepega vremena bo maša zunaj, drugače pa v cerkvi.

• KATEHUMENI – UVAJANJE ODRASLIH V KRŠČANSTVO: Katehumeni: Tudi letos bomo imeli v župniji skupino odraslih katehumenov, ki se bodo pripravljali na zakramente: krst, obhajilo in birmo. Nekaj kandidatov, ki se zanimajo za uvajanja v krščanstvo, že imamo. Če poznate kakšnega odraslega, ki nima katerega od teh zakramentov, in bi ga želel prejeti, se obrnite na br. Mateja Štravsa. Srečanja se bodo začela v sredo, 20. oktobra ob 18. uri. Če bo potrebno bomo termin prilagodili. K skupini se lahko pridružite tisti župljani, ki bi želeli poglobiti svojo vero. Vabljeni.

PAPEŽ FANČIŠEK SPODBUJA CEPLJENE PROTI COVID – 19

Cepljenje je dejanje ljubezni.

Papež Frančišek vabi v video sporočilu prebivalce k cepljenju proti koronavirusu: Cepljenje s cepivi, ki so jih odobrile pristojne ustanove, je dejanje ljubezni.

V bratskem duhu se pridružujem temu sporočilu upanja za svetlejšo prihodnost. Zahvaljujoč Bogu in po zaslugi dela mnogih ljudi imamo danes cepiva, da se zaščitimo pred covid-19. Dajejo nam upanje, da se bo pandemija končala, vendar le če bodo na voljo za vse in če bomo sodelovali drug z drugim. Cepljenje s cepivi, ki so jih odobrile pristojne ustanove, je dejanje ljubezni. Tudi prispevati k temu, da bi se večina ljudi cepila, je dejanje ljubezni. Ljubezen do samega sebe, ljubezen do domačih in prijateljev, ljubezen do vseh ljudstev. Ljubezen je tudi družbena in politična, obstaja družbena in politična ljubezen, je univerzalna, prekipeva od majhnih dejanj osebne ljubezni, ki so sposobna spremeniti in izboljšati družbo (prim. Laudato si’, št. 231, prim. Fratelli tutti, 184).

Cepljenje je preprost toda globok način spodbujanja skupnega dobrega in skrbi drug za drugega, zlasti za najbolj ranljive. Boga prosim, da bi lahko vsak prispeval svoje zrnce peska, svoje majhno dejanje ljubezni. Ne glede na to, kako majhna je, je ljubezen vedno velika. Prispevajmo s temi majhnimi dejanji za boljšo prihodnost.

Naj vas Bog blagoslovi in hvala!

Vir: spletna stran Katoliške Cerkve

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (Pohod za življenje 2021)

/0 KOMENTARJEV/
,

Oznanila – 26. nedelja med letom (26.9.2021)

V nedeljo ob 9.15 ob lepem vremenu sveta maša zunaj.

ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT

• Vsi verniki starejši od 15 let morajo za bogoslužje (v cerkvi in na prostem) in za srečanja skupin izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).
• Odgovorna oseba župnije (župnik/župnijski upravitelj) mora na vidnem mestu obesiti obvestilo o obveznosti izpolnjevanja pogoja PCT.
• Svete maše v cerkvi in zunaj: Pri verskih obredih v cerkvah in na prostem mora biti razdalja med udeleženci najmanj en meter. Člani istega gospodinjstva lahko sedijo skupaj.
• Obvezna je uporaba zaščitnih mask znotraj cerkva, zunaj je obvezna zgolj če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra medsebojne razdalje.

Urnik svetih maš:
Štepanja vas:
• Delavniki: ob 8.00 in ob 19.00
• Nedelja in zapovedan praznik: ob 6.30, 8.00, 9.15, (ob lepem vremenu zunaj na travniku) 10.30 in 19.00
• Večernice med tednom ob 19.30.
Bizovik:
• torek in četrtek: ob 19.00
• nedelja in zapovedan praznik: ob 9.15 (ob lepem vremenu zunaj)

SVETO OBHAJILO PO SVETI MAŠI: Tisti, ki zaradi novih pogojev ne morete priti k bogoslužju, lahko na koncu maše pred cerkvijo individualno prejmete sveto obhajilo. Obrnite se na duhovnika, ki mašuje. Med tednom lahko pridete pol ure po začetku svete maše, ob nedeljah pa 45 minut po začetku svete maše. Obhajilo izven maše tako delimo med tednom ob 8.30 in ob 19.30,  Bizovik v torek in četrtek ob 19.30, ob nedeljah pa ob 6.30, 8.45, 10,00, 11.15, 19.45, Bizovik ob 10.00.

VOLITVE NOVIH ČLANOV ŽPS

IZBIRA NOVIH ČLANOV ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA BO PRI SVETIH MAŠAH V NEDELJO 3. OKTOBRA.

Izbira novih članov ŽPS bo pri vseh svetih mašah prihodnjo nedeljo, 3. oktobra, po vseh svetih mašah. Ta dan boste obkrožili določeno število kandidatov za vaše področje župnije. Prvo področje je Štepanja vas, drugo področje je Bizovik in Hrušica. Pravico do izbire članov ŽPS s kandidatne liste ima vsak župljan, ki je dopolnil 16 let ter je prejel krst, obhajilo in birmo. Na kandidatni listi bodo lahko župljani starejši od 16 let.

Izbira članov žps je bila predvidena že v marcu 2020, pa se je zaradi korone vse prestavilo. Prvo in drugo nedeljo v marcu lani ste po mašah napisali predloge za kandidate župnijskega pastoralnega sveta. Iz teh predlogov bo prihodnjo nedeljo oblikovana kandidatna lista, ki jo bo oblikoval župnik skupaj s komisijo, ki jo je izbral trenutni župnijski pastoralni svet. Vsak kandidat, ki bo na kandidatni listi, bo dal soglasje h kandidaturi.

Iskreno se zahvaljujemo za vaše sodelovanje. Hvala vsem sedanjim in bodočim članom ŽPS. Na tej povezavi najdete pismo ob izbiri novih članov ŽPS-ja, ki ga je napisal novomeški škof Andrej Glavan.

Priporočamo se, da za blagoslov pri izbiri novih članov ŽPS-ja vsi molimo. V ta namen vam prilagam sledečo molitev: Dobri Bog, pred nami je za našo župnijo pomemben dogodek, dan, ko bomo izbirali člane župnijskega pastoralnega sveta. Pomagaj nam, da bomo v svojih bratih in sestrah po navdihu Svetega Duha prepoznali tiste, ki bodo to nalogo v naši župniji opravljali najbolje in jo bodo sprejeli z odprtim srcem in odgovornostjo. Pomagaj nam, da jim bomo tudi vsi ostali župljani pri tem odgovornem delu, vsak po svojih močeh, pomagali s svojimi darovi, in bomo tako skupaj skrbeli za bogato življenje naše župnije.

IZ ŽUPNIJE

• BIRMA: Včeraj je bila v naši župniji birma. Med nami je bil birmovalec škof Franc Šuštar, ki je 22 mladim podelil zakrament svete birme. Hvala br. Luku in vsem animatorjem, ki ste mlade pripravljali na birmo. Vse birmance priporočamo v vaše molitve.

• POROČILO O DELIH V ŽUPNIJI:
– Štepanja vas: V letošnjem poletju smo v župniji naredili kar nekaj del, zato na tem mestu navajam krajše poročilo. Napeljali smo vodo in montirali pipe na župnijski travnik (505,78 €). Nabavili smo klopi in nekaj miz, ki se uporabljajo predvsem za svete maše zunaj (1.618,70 €). V župnijski cerkvi smo ob koncu maja zamenjali projektor za pesmi, ker je stari odpovedal (527,04 €). V juliju smo zaradi dotrajanosti zamenjali elektro omarico in naredili novo ozemljitev – položili smo valjanec in vkopali sonde za ozemljitev (1.343,20 eur). V septembru smo zaradi dotrajanosti zamenjali ojačevalec za ozvočenje (866,24 €).

– Bizovik: V začetku septembra so v Bizoviku prebarvali okna, vrata in stene v Klančarjevi domačiji. Za ta dela se iskreno zahvaljujem Milanu Bošteletu, Korlu Zrimšku, Tonetu Babniku in njegovim sodelavcem. Hvala tudi Pepci Dimnik za organizacijo. Bog povrni vsem, ki ste prispevali darove za obnovo Klančarjeve domačije.

• OTROCI, KI SE BODO NA NOVO PRIDRUŽILI VEROUKU V VIŠJIH RAZREDIH: Če poznate, kakšno družino, v kateri imajo osnovnošolske otroke od 3. do 9. razreda, pa bi se želeli pridružiti verouku, se lahko obrnete na župnika. Ti otroci bodo hodili k rednemu verouku poleg tega pa se bomo še nekajkrat srečali v posebni skupini.

• K celostni verski vzgoji in duhovnemu življenju spada tudi nedeljska sveta maša. Lepo ste povabljeni, da se jo udeležite vsako nedeljo. Do sredine oktobra bo ob lepem vremenu sveta maša ob nedeljah ob 9.15 v Bizoviku in Štepanji vasi zunaj.

VABIMO VAS

• Pričevanje naših ponovincev: Naši ponovinci, Domen Rabak, Jožef Mezeg in Dominik Papež, ki so se letos vrnili iz Italije, bodo ta četrtek 30. septembra po večerni maši v Štepanji vasi ob slikah spregovorili o tem, kako je v Italiji potekala njihova vzgoja in študij. Lepo vabljeni na ta predstavitveni večer.

• V tem tednu poteka nekaj dogodkov ob 800. letnici rojstva sv. Bonaventura. Več si preberite na plakatu pred cerkvijo ali na spletni strani.

• Tridnevnica pred praznikom sv. Frančiška bo od tega petka 1. oktobra do nedelje 3. pri večerni sveti maši v Štepanji vasi. Prihodnjo nedeljo pred bomo pred večerno mašo obhajali Tranzitus – spomin smrti sv. Frančiška. Ob lepem vremenu bo maša zunaj.

• ROŽNOVENSKA NEDELJA, praznik Rožnovenske Matere Božje, 7. oktober

• Oktober – mesec rožnega venca: V mesecu oktobru radi molimo rožni venec, vsaj eno desetko na dan. V cerkvi molimo rožni venec pol ure pred mašo. Molimo ga tudi doma. Kako moliti rožni venec najdete na tej spletni strani.

• TEDEN ZA ŽIVLJENJE: Od 3. do 10. oktobra bo v Sloveniji potekal Teden za življenje 2021 pod geslom “Z veseljem do življenja skrbimo drug za drugega”.
Pred tednom za življenje poteka devetdnevnica za življenje. V okviru te devetdnevnice ste vabljeni, da molite naslednjo molitev (molitev lahko dobite tudi zadaj v cerkvi): Nebeški Oče! Hvala ti za dar življenja in vere. Prosimo te za milost, da bomo vedno spoštovali življenje vsakega človeka. Napolni nas s ponosom in pogumom, da si bomo v svojih družinah in naši domovini z besedo in dejanji prizadevali tudi za zaščito življenja nerojenih otrok. Obdari starše z ljubeznijo in velikodušnostjo, da se bodo vsi otroci rodili in bodo s svojimi talenti ter svetim življenjem med nami širili Tvojo ljubezen. To Te prosimo po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

• POHOD ZA ŽIVLJENJE bo v Ljubljani potekal v soboto 2. oktobra. Za pohod se je potrebno prijaviti. Vabljeni! Več na http://24kul.si/

• SKAVTSKO LETO SE BO ZAČELO prihodnjo nedeljo, 3. oktobra, ob 16.30 na župnijskem travniku. Nato se bodo skavti pridružili večerni maši. Pred sveto mašo bomo obhajali traznitus: spomin na smrt sv. Frančiška. V primeru lepega vremena bo zato večerna sveta maša prihodnjo nedeljo ob 19.00 zunaj na travniku.

• KATEHUMENI – UVAJANJE ODRASLIH V KRŠČANSTVO: Katehumeni: Tudi letos bomo imeli v župniji skupino odraslih katehumenov, ki se bodo pripravljali na zakramente: krst, obhajilo in birmo. Nekaj kandidatov, ki se zanimajo za uvajanja v krščanstvo, že imamo. Če poznate kakšnega odraslega, ki nima katerega od teh zakramentov, in bi ga želel prejeti, se obrnite na br. Mateja Štravsa. Srečanja se bodo začela v sredo, 20. oktobra ob 18. uri. Če bo potrebno bomo termin prilagodili. K skupini se lahko pridružite tisti župljani, ki bi želeli poglobiti svojo vero. Vabljeni.

PAPEŽ FANČIŠEK SPODBUJA CEPLJENE PROTI COVID – 19

Cepljenje je dejanje ljubezni.

Papež Frančišek vabi v video sporočilu prebivalce k cepljenju proti koronavirusu: Cepljenje s cepivi, ki so jih odobrile pristojne ustanove, je dejanje ljubezni.

V bratskem duhu se pridružujem temu sporočilu upanja za svetlejšo prihodnost. Zahvaljujoč Bogu in po zaslugi dela mnogih ljudi imamo danes cepiva, da se zaščitimo pred covid-19. Dajejo nam upanje, da se bo pandemija končala, vendar le če bodo na voljo za vse in če bomo sodelovali drug z drugim. Cepljenje s cepivi, ki so jih odobrile pristojne ustanove, je dejanje ljubezni. Tudi prispevati k temu, da bi se večina ljudi cepila, je dejanje ljubezni. Ljubezen do samega sebe, ljubezen do domačih in prijateljev, ljubezen do vseh ljudstev. Ljubezen je tudi družbena in politična, obstaja družbena in politična ljubezen, je univerzalna, prekipeva od majhnih dejanj osebne ljubezni, ki so sposobna spremeniti in izboljšati družbo (prim. Laudato si’, št. 231, prim. Fratelli tutti, 184).

Cepljenje je preprost toda globok način spodbujanja skupnega dobrega in skrbi drug za drugega, zlasti za najbolj ranljive. Boga prosim, da bi lahko vsak prispeval svoje zrnce peska, svoje majhno dejanje ljubezni. Ne glede na to, kako majhna je, je ljubezen vedno velika. Prispevajmo s temi majhnimi dejanji za boljšo prihodnost.

Naj vas Bog blagoslovi in hvala!

Vir: spletna stran Katoliške Cerkve

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (cerkev na Malenskem vrhu)

/0 KOMENTARJEV/

Sveti oče: Pomagajmo Evropi ponovno najti obličje Jezusa in njegove neveste

Papež Frančišek je v četrtek, 23. septembra, ob 17. uri v baziliki svetega Petra vodil slovesno somaševanje ob začetku plenarnega zasedanja Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE), ki obhaja 50-letnico delovanja. Srečanja se udeležuje tudi predsednik Slovenske škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Sveti oče se je v homiliji zaustavil ob treh glagolih: premisliti, ponovno zgraditi ter videti.

Skušnjava, da bi udobno ostajali v svojih strukturah

Današnja Božja beseda nam ponuja tri glagole, ki nas vprašujejo kot kristjane in pastirje v Evropi: premisliti, ponovno zgraditi, videti.
Premisliti je tisto, k čemur Gospod vabi po preroku Ageju: »Premislite vendar o svojem ravnanju,« dvakrat reče. In dvakrat reče ljudstvu (Ag 1,5.7). O katerih vidikih svojega ravnanja je moralo premisliti Božje ljudstvo? Prisluhnimo, kaj pravi Gospod: »Za vas same pa je čas, da prebivate v svojih hišah z deščenim obojem, medtem ko je ta hiša v razvalinah?« (v. 4) Ljudstvo, ki se je vrnilo iz izgnanstva, je poskrbelo za to, da si je ponovno uredilo svoja prebivališča. In sedaj se zadovolji s tem, da je udobno in mirno doma, medtem ko je Božji tempelj v razvalinah in ga nihče ne obnavlja. To povabilo k premisleku nas vprašuje: tudi danes imamo v Evropi mi kristjani skušnjavo, da bi ostajali udobno nameščeni v svojih strukturah, domovih in cerkvah, v svojih gotovostih, ki izhajajo iz izročil, v zadovoljstvu nekakšne složnosti, medtem ko se povsod naokoli svetišča praznijo in je Jezus vedno bolj pozabljen.

Mnogi čutijo materialne potrebe, ne pa potrebe po Bogu

Premislimo: koliko ljudi ni več lačnih in žejnih Boga! Ne zato, ker bi bili slabi, ne, ampak zato, ker ni nikogar, ki bi v njih vzbudil apetit po veri in ponovno razvnel žejo, ki je v srcu človeka: tisto »konkretno in večno žejo«, o kateri govori Dante (Raj, II, 19) in ki jo diktatura potrošništva, lahkotna, vendar zadušljiva diktatura, skuša uničiti. Mnogi čutijo le materialne potrebe, ne pa potrebe po Bogu. In mi smo glede tega vsekakor zaskrbljeni, vendar pa koliko za to resnično skrbimo? Lahko je soditi tiste, ki ne verujejo, z lahkoto naštevamo razloge za sekularizacijo, relativizem in za mnoge druge izme, vendar pa je to navsezadnje nekoristno. Božja beseda nas vodi k razmišljanju o sebi: ali čutimo naklonjenost in smo sočutni do tistih, ki niso izkusili veselja ob srečanju z Jezusom ali pa ga nimajo več? Ali smo mirni, ker nam v bistvu nič ne manjka za življenje, ali pa smo zaskrbljeni, ko vidimo toliko bratov in sester, ki so daleč od Jezusovega veselja?

Izhod iz težav in zaprtosti je vedno pot zastonjskega daru

Gospod po preroku Ageju naroča svojemu ljudstvu, naj premisli še o eni stvari. Pravi: »Jeste, pa se ne nasitite; pijete, pa se ne odžejate; oblačite se, pa se ne ogrejete.« (v. 6) Skratka, ljudstvo je imelo, kar je hotelo, in ni bilo srečno. Kaj mu je manjkalo? To nam pove Jezus, z besedami, ki se zdijo podobne Agejevim: »Lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, nag sem bil in me niste oblekli.« (Mt 25,42-43) Pomanjkanje dejavne ljubezni je razlog za nesrečo, saj le ljubezen nasiti srce. Zaprti v zanimanje za lastne zadeve, so prebivalci Jeruzalema izgubili okus zastonjskosti. To je lahko tudi naša težava: osredotočiti se na različna stališča v Cerkvi, na razprave, agende in strategije ter izgubiti izpred oči resnični program, ki je evangelij: zalet dejavne ljubezni, gorečnost zastonjskosti. Izhod iz težav in zaprtosti je vedno pot zastonjskega daru. Druge ni. Premislimo o tem.

Vrnitev k preroški in celoviti viziji ustanovnih očetov

In po tem, ko smo premislili, je naslednji prehod: ponovno zgraditi. »Pozidajte hišo,« naroči Bog po preroku (Ag 1,8). In ljudstvo ponovno zgradi tempelj. Preneha biti zadovoljno z mirno sedanjostjo in dela za prihodnost. In Kroniška knjiga nam pravi, da so nekateri ljudje temu nasprotovali, zato so imeli eno roko na kamnih, da so gradili, drugo pa na meču, da so branili ta proces ponovne gradnje. Ni bilo lahko ponovno zgraditi templja. To potrebuje izgradnja skupnega evropskega doma: da bi opustili trenutne koristi in se vrnili k daljnovidni viziji ustanovnih očetov, preroški in celoviti viziji, saj niso iskali trenutnih soglasij, ampak so sanjali prihodnost vseh. Tako so bili zgrajeni zidovi evropske hiše in le tako se bodo mogli utrditi.

Izhajati iz temeljev: blagovest, bližina, pričevanje

To velja tudi za Cerkev, Božjo hišo. Da bi bila lepa in gostoljubna, je potrebno skupaj gledati v prihodnost, ne pa ponovno graditi preteklosti. Žal je v modi tisti »restavracionizem« preteklosti, ki nas ubija, vse nas ubija. Seveda moramo izhajati iz temeljev, iz korenin – to je res –, saj se od tam začne ponovno graditi: iz živega izročila Cerkve, ki temelji na bistvenem, na blagovesti, na bližini ter na pričevanju. Od tukaj se ponovno gradi, iz temeljev izvorne Cerkve, ki je od nekdaj, iz češčenja Boga ter iz ljubezni do bližnjega in ne iz lastnih okusov; ne iz sporazumov in pogajanj, ki jih lahko naredimo sedaj, da bi, recimo, branili Cerkev ali krščanstvo.

Hvala za to delo ponovne gradnje, ki ni lahko

Dragi Bratje, rad bi se vam zahvalil za to delo ponovne gradnje, ki ni lahko, in s katerim nadaljujete z Božjo pomočjo. Hvala za teh prvih 50 let v službi Cerkvi in Evropi. Spodbujajmo se, ne da bi se kdaj predali malodušju in sprijaznjenosti: Gospod nas kliče k čudovitemu delu, da bi si prizadevali, da bi bila njegova hiša vedno bolj gostoljubna, da bi vanjo lahko vstopil vsak in v njej prebival, da bi imela Cerkev odprta vrata za vse in nihče ne bi imel skušnjave, da bi se osredotočili le na to, da bi opazovali in zamenjali ključavnice. Drobne izbrane stvari … In mi smo skušani. Ne, sprememba prihaja z druge strani, prihaja iz korenin. Ponovna gradnja izhaja z druge strani.

Spomin na zavetnike Evrope in druge obnovitelje vere

Izraelsko ljudstvo je ponovno zgradilo tempelj z lastnimi rokami. Veliki obnovitelji vere te celine so storili isto – pomislimo na Zavetnike. Tvegali so svojo majhnost ter zaupali Bogu. Mislim na svetnike kot so Martin, Frančišek, Dominik, Pij, katerega se spominjamo danes; na zavetnike kot so Benedikt, Ciril in Metod, Brigita, Terezija Benedikta od Križa. Začeli so pri sebi, s tem, da so spremenili lastno življenje tako, da so sprejeli Božjo milost. Niso bili zaskrbljeni zaradi temnih časov, zaradi nasprotovanj in določenih sporov, ki so vedno obstajali. Niso izgubljali časa s tem, da so kritizirali in obdolževali. Živeli so evangelij, ne da bi se ozirali na pomen in politiko. Tako so s krotko močjo Božje ljubezni udejanjili Božji slog bližine, sočutja in nežnosti ter so zgradili samostane, izboljšali zemljišča, povrnili dušo ljudem in državam: nobenega »socialnega« programa, samo evangelij. In z evangelijem so šli naprej.

Vsaka ponovna gradnja poteka skupaj, v znamenju edinosti

Ponovno zgradite mojo hišo. Glagol je spregan v množini. Vsaka ponovna gradnja poteka skupaj, v znamenju edinosti. Z drugimi. Lahko obstajajo različni pogledi, vendar pa je vedno potrebno ohranjati edinost. Če ohranjamo milost vzajemnosti, Gospod gradi tudi tam, kjer mi ne uspemo. To je naša poklicanost: biti Cerkev, eno samo Telo med nami. To je naša poklicanost pastirjev: zbirati čredo, je ne razkropiti in niti ohranjati v lepih zaprtih ogradah. To pomeni umoriti jo. Ponovno graditi pomeni postati obrtniki občestva, tkalci edinosti na vseh ravneh: ne zaradi strategije, ampak zaradi evangelija.

Jezus je vedno novost, srečanje z njim te osupne

Če bomo tako ponovno gradili, bomo svojim bratom in sestram omogočili, da bodo videli. To je tretji glagol, s katerim se zaključi današnji evangelij, s Herodom, ki je skušal »videti Jezusa« (prim. Lk 9,9). Danes, kakor tedaj, se veliko govori o Jezusu. Tedaj se je govorilo: »Janez je vstal od mrtvih … Elija se je prikazal … Eden od starodavnih prerokov je vstal.« (Lk 9,7-8) Vsi ti so Jezusa cenili, vendar pa niso razumeli njegove novosti in so ga zapirali v že videne vzorce: Janez, Elija, preroki … vendar pa Jezusa ni mogoče popredalčkati v vzorce »slišano« ali »že videno«. Jezus je vedno novost, vedno. Srečanje z Jezusom te osupne; če tega ne čutiš, nisi srečal Jezusa.

Pomagajmo Evropi ponovno najti Jezusovo obličje

Mnogi v Evropi mislijo, da je vera nekaj že videnega, kar pripada preteklosti. Zakaj? Ker niso videli Jezusovega delovanja v svojem življenju. In pogosto ga niso videli zato, ker ga mi s svojim življenjem nismo dovolj pokazali. Boga se namreč vidi na obrazih in v dejanjih moških in žensk, ki jih spremeni Njegova prisotnost. In če kristjani, namesto da bi izžarevali nalezljivo veselje evangelija, predlagajo obrabljene, intelektualistične in moralistične verske sheme, ljudje ne vidijo Dobrega Pastirja. Ne prepoznajo Njega, ki je zaljubljen v vsako svojo ovco, jo kliče po imenu in jo išče, da bi si jo zadel na rame. Ne vidi Tistega, čigar nedoumljivo strastno ljubezen oznanjamo, prav zato, ker je njegova strastna ljubezen ena sama: človek. Ta božja, usmiljena in pretresljiva ljubezen je večna novost evangelija. In od nas, dragi bratje, terja modre in drzne odločitve, storjene v imenu nore nežnosti, s katero nas je Kristus rešil. Ne naroča nam, naj dokažemo, naroča, naj pokažemo Boga, kakor so to storili svetniki: ne z besedami, ampak z življenjem. Naroča molitev in uboštvo, ustvarjalnost in zastonjskost. Pomagajmo današnji Evropi, ki je bolna od utrujenosti – to je bolezen današnje Evrope –, ponovno najti vedno mlado obličje Jezusa in njegove neveste. Ne moremo drugega kot popolnoma dati same sebe, da bi se videla ta neminljiva lepota.

Vir: Vatican News

/0 KOMENTARJEV/

Na Blejskem strateškem forumu so podelili letošnjo nagrado Pedru Opeki

Na Blejskem strateškem forumu so podelili letošnjo nagrado. To je prejel duhovnik in misijonar na Madagaskarju Pedro Opeka. Nagrado mu je predal minister za zunanje zadeve Anže Logar. »Pedro Opeka vsak dan ustvarja boljšo družbo, ki revnim prinaša upanje in boljše življenje,« je povedal Logar. Opeka je zbrane nagovoril in se za priznanje zahvalil preko videopovezave.

Kot je spomnil minister Logar, je Opeka ustanovitelj dveh humanitarnih združenj, Akamasoa in Antenne Akamasoa, ki delujeta širom Madagaskarja, prizadeva si za materialno in moralno pomoč ljudem, ki so v državi veljali za odpisane.

S pomočjo prostovoljcev je iz odlagališča smeti postavil mesto upanja za več kot 25.000 ljudi, ki so dobili svoj glas in dostojanstva vredno življenje; zgradil je več kot štiri tisoč hiš, športne dvorane, cerkve in šole ter s tem zagotovil delo in izobraževanje preko pol milijona ljudem, je dejal minister. Trenutno je v šole in izobraževalni program v šolah, ki sta jih zgradili združenji, vključenih 14.000 otrok.

Kot je še dodal Logar, Opeka mlade uči spoštovanja in skrbi za naravo, zavzema se za pogozdovanje in zaščito gozdov na Madagaskarju. V okviru humanitarne pomoči MZZ 100.000 prebivalcem Madagaskarja zagotavlja osnovno zdravstveno oskrbo, tudi obolelim s covidom, in zagotavlja prehransko varnost za otroke in najranljivejše prebivalcev času pandemije.

Nagrado “sprejemamo kot podporo našemu boju za socialno pravičnost, za ljudi, ki živijo iz dneva v dan, brez vsake bodočnosti”, je dejal Opeka, ki se je preko videopovezave z Madagaskarja zahvalil za priznanje boju proti skrajni revščini. “Vsi vemo, da obstajajo milijoni ljudi, ki živijo v trpljenju. To je izziv in obenem sramota za ves svet,” je poudaril.

Opeka se je zahvalil slovenski vladi in premierju Janezu Janši, “ki ste nam dali izredno humanitarno pomoč za naše revne družine”, ki trpijo zaradi covida. Poudaril je, da brez socialnih pravic ne bo miru na svetu, vsi pa da si želimo miru, v Evropi in na vseh drugih kontinentih.

V pogovoru ob podelitvi nagrade v okviru BSF je sodeloval tudi generalni sekretar Caritas Internationalis Aloysius John, ki je med drugim poudaril, da je pandemija covida-19 spremenila svet. Izpostavil je pomen okrepitve in opolnomočenja lokalnih organizacij, kot je Akamasoa. Poleg pomoči tem organizacijam je po njegovem mnenju izziv tudi, kako izboljšati dostop do globalnega zdravja ter cepljenje, izpostavil je tudi pomen izobraževanja revnih.

Vloga organizacij, ki temeljijo na veri, je pomembna, vemo, kako velika organizacija je Karitas, tudi v Sloveniji je močno prisotna, zato je pomembno, da jim priznamo njihovo vlogo in jim pomagamo, je dejal John.

Vir: Radio Ognjišče

Foto: Aleš Čerin

/0 KOMENTARJEV/
,

Biblične skupine na daljavo s Polono Vesel Mušič

Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi. (Ps 119,105)

Lepo povabljeni in dobrodošli k sodelovanju v bibličnih skupinah na daljavo, kjer bomo naše druženje ob Božji besedi, po metodi Figulus (več na kerigma.si in vesel.net), nadaljevali že tretje leto.

Srečanja bomo začeli v torek, 7. septembra 2021 z dopoldansko skupino.

Srečujemo se vsak teden na daljavo, kjer premišljujemo Božjo besedo, molimo in se ob njej pogovarjamo. Srečanja (vsako traja dve uri) so zelo lepa, globoka in vsebinsko ter duhovno bogata, kar povedo tudi vtisi in odmevi udeleženk in udeležencev. Potrebne so prijave na enega od spodnjih naslovov, da prejmete povezavo za srečanje. Toplo dobrodošli.

TERMINI:
• TOREK: – dopoldan od 9.00 do 11.00 – na daljavo
– popoldan od 17.00 do 19.00 – če bo mogoče in bo zanimanje, bodo srečanja potekala hkrati »v živo« v župnijskem domu in na daljavo
– zvečer od 19.30 do 21.30 – na daljavo
• ČETRTEK: zvečer od 20.00 do 22.00 – na daljavo

VODI: Polona Vesel Mušič, dr. znanosti s področja teologije, voditeljica srečanj v pripravi na birmo, avtorica sedmih knjig in mama petih otrok.

PRIJAVE IN INFORMACIJE: polona.vmusic@gmail.com ali drustvo.veselje@gmail.com; glej tudi spletno stran: vesel.net

NEKAJ PRIČEVANJ, VTISOV IN ODMEVOV 2020 in 2021

• Polona, križ se me vedno dotakne, vedno mora biti nekje v moji bližini, hvala za skrbno pripravljeno besedilo, vredno branja. Hvala ti. Pozdrav (Barbara, september 2020).
• Hvala za vse poslano: gradivo, molitve in globoko nagovarjajoče spremene besede. Veselim se današnjega srečanja (Irena, oktober 2020).
• Všeč mi je, da smemo izraziti molitvene namene, za katere v nadaljevanju molimo (Marija, januar 2021).
• Omenil bi dvoje: da vodiš srečanja z nekakšno mehkobo, vedno tečejo gladko, vsak naslednji korak pojasniš vnaprej. Tudi pojasnila v zvezi s temo so vsebinsko razumljiva. … Na splošno lahko rečem, da so srečanja zame prijetna (Tone, januar 2021).
• Ko sem se udeležila te skupinice, sem dobila notranjo moč. Božja beseda pomeni duhovno življenje in ko je navzoče duhovno, je tudi telesno. Tedensko sem hvaležna za vse molitve, ki so bile uslišane in tudi za milosti in dotike Svetega Duha (Bernarda, junij 2021).
• Hvaležna sem našemu g. župniku, da me je prijavil na ta srečanja, da ste me sprejeli, da sem se lahko krepila ob Božji besedi, v besedilih, pri moči in prošnjah za zdravje (Nežika, junij 2021).
• Božja beseda je v meni nezavedno krepila moč. Nagovorila me je neskončna ljubezen Gospoda. Hvaležna sem za širitev znanja o Svetem pismu, za skupna premišljevanja, za podelitve, za torkov Figulus in za vse, ki sem vas spoznala (Justina, junij 2021).
• Všeč mi je bilo, da sem imela možnost priti v skupino. Zelo mi je priročno, da je po Zoomu (Alice, junij 2021).
• Božja beseda je delovala name blago, ko me je umirjala in mi dajala občutek gotovosti vase, da bom zmogla z Božjo pomočjo premagati in sprejeti težave. Všeč mi je ta način dela preko Zooma in medsebojna izmenjava misli in občutkov (Majda, junij 2021).
• Na te odlomke, ki so bili predlagani, gledam sedaj drugače. Sama opažam velike premike v meni in posledično tudi okoli mene. Situacije so se začele spreminjati, ko sem to, kjer nisem našla odgovora, prepustila Jezusu in ga prosila za pomoč. Lahko rečem hvala Bogu za Zoom, ker si teh srečanj v živo ne bi mogla privoščiti. Iz skupine pridem polna energije (Alenka, junij 2021).
• Sem zadovoljna in milostno se mi zdi, da sodelujem. Pohvalim spoštljiv odnos do nas, umirjenost, prepričljivost, izjemne izročke na vseh ravneh: vsebinski, likovni, jezikovni, sporočilni ravni. Gre za trajno vrednost teh razlag, h katerim se lahko vračam, če želim dodatna pojasnila (Irena, junij 2021).
• Dobila sem spoznanje, da se moram vedno, za vsako stvar, pri vsaki nalogi obrniti na Boga. Všeč so mi razlage, pomisleki in vprašanja soudeležencev, ki razkrivajo globine, na katere ne pomislim in se ob tem podučim ter pridem do novih spoznanj in bogastva (Jožica, junij 2021).
• Doživljal sem pomirjenost, mir, všeč mi je, da se pogovarjamo o veri, po navadi (vsaj jaz) se bolj poredko pogovarjamo o tem. Hvaležen sem, da sem se udeleževal srečanj in se tedensko uglaševal na Božjo besedo (Tone, junij 2021).
• Hvaležna sem za to oazo različnih ljudi in srečanj, kjer nas združuje ljubezen do Boga in njegovega Obličja, ki ga vsi iščemo. V tednu, ko se srečuješ s paleto različnih stvari, na nek način komaj čakaš na to srečanje (Marijana, junij 2021).
• Na srečanjih mi je bilo lepo. Predvsem se mi zdi dobro, ko ob istem odlomku drug drugega obogatimo. Lepo je, ker molimo drug za drugega. Zdi se mi, da je na vsakem srečanju ostal kakšen košček za razmislek. Potrebna je hvaležnost, ki nas osrečuje in nas potrjuje v tem, da je Gospod naš pastir in kako skrbi za nas (Mateja, junij 2021).
• Včasih mi še kar nekaj dni ostane slika, ko predelamo en odlomek. Hvaležen sem, da se toliko »zakopljemo« v vsak odlomek in kot puzzle se sestavlja celotno Sveto pismo. Kjer sta dva ali trije zbrani in prosijo, verjamem, da Jezus uslišuje. Obveščanje, priprava in obnovitev je super (Jože, junij 2021).
• Vsako srečanje se mi zdi zelo bogato, tu odkrivamo bogastvo Božje besede, ki vedno znova spregovori. Podobno je, kot na binkošti, ko so bili učenci napolnjeni s Svetim Duhom in so šli ter govorili in jih je vsak slišal v svojem jeziku. Tu se mi zdi, da se nam dogaja podobno: vsakega izmed nas Bog nagovori na svoj način, mu pove tisto, kar je za njegovo srce. In za vse to sem hvaležen – Poloni, ki vodi in vsem nam, da smo skupaj, da delimo spoznanja, vse te misli, kar dobimo, kar se nam porodi in bogatimo drug drugega (Lojze, junij 2021).
• Ko se oziram na prehojeno pot, sem zelo hvaležna najprej Bogu, da nas zbira ob Besedi. Hvaležna sem, da je Gospod z nami živo prisoten in nam daje milosti. Gre za prisotnost in moč Duha, ki je v nas, ne glede na to, kaj smo po izobrazbi in kaj delamo. Gospod je prisoten nežno in tiho, ko pogledamo celoto, pa vidimo velike premike, velike spremembe. Hvaležna sem Zavodu Kerigma za metodo, povabilo k sodelovanju in podporo ter vsem udeleženkam in udeležencem za čas, navzočnost, velikodušnost, vse modre misli, bogate izkušnje, podelitve, pričevanje …, naj vsem Gospod povrne za sodelovanje pri bogastvu Božje besede in skupne mize, iz katere smo vsi nahranjeni. Hvaležna sem za vse besede potrditve, občutek sprejetosti in tudi za tehniko – da obstaja in da deluje; tu ima zasluge tudi bl. Carlo Acutis s svojo priprošnjo.
Moč Duha nas vodi in združuje v Besedi, v podelitvah, molitvah in prošnjah. Zelo sem hvaležna za vsak odlomek, za vsako srečanje. Za naprej si želim, da bi ostala zdrava, da bom še naprej lahko sodelovala. Upam in si želim, da bi bila srečanja v zadovoljstvo navzočih, družin, župnij, Cerkve … Naj nas pri tem spremljata Božji blagoslov in Marijino varstvo (Polona, junij 2021).

Foto: Pavel Mušič

/0 KOMENTARJEV/
,

21. nedelja med letom (22.8.2021)

V nedeljo ob 9.15 ob lepem vremenu sveta maša zunaj.

SVETE MAŠE

• Svete maše v cerkvi in zunaj: Pri verskih obredih v cerkvah in na prostem mora biti razdalja med udeleženci najmanj en meter. Člani istega gospodinjstva lahko sedijo skupaj.
• Obvezna je uporaba zaščitnih mask znotraj cerkva, zunaj je obvezna zgolj če ni mogoče zagotoviti 1,5 metra medsebojne razdalje.

Urnik svetih maš:
Štepanja vas:
• Delavniki: ob 8.00 in ob 19.00 (v juliju in avgustu je med tednom le večerna maša)
• Nedelja in zapovedan praznik: ob 6.30, 8.00, 9.15, (ob lepem vremenu zunaj na travniku) 10.30 in 19.00
• Večernice med tednom ob 19.30.
Bizovik:
• torek in četrtek: ob 19.00 (od 1. junija do 31. avgusta ni svete maše med tednom).
• nedelja in zapovedan praznik: ob 9.15 (ob lepem vremenu zunaj)

NOVO VEROUČNO LETO

URNIK VEROUKA ZA LETO 2021/22

Dragi starši in otroci! Kakor trenutno kaže, bo verouk ob ustreznih omejitvah lahko potekal po ustaljenem redu. V kolikor bodo s strani slovenskih škofov in NIJZ-ja prišla kakšna navodila, jih bomo pri izvajanju verouka upoštevali. O vsem vas bomo sproti obveščali. Jeseni in pomladi bo verouk lahko potekal tudi zunaj. Vljudno Vas prosimo, da izvenšolske dejavnosti (krožki, šport in glasbena šola) skušate uskladiti z veroukom. Če so kakršne koli težave pri tem, se obrnite na kateheta ali župnika. Verjamemo, da bomo za vsakega otroka našli ustrezen skupni dogovor.

VEROUČNI PRIPOMOČKI: za vse razrede: LITURGIČNI ZVEZEK (2,90€) in knjiga. (v Štepanji vasi naj imajo otroci s seboj copate). V letošnjem letu pri verouku otroci 4. 5. 6. in 8. razreda ne bodo imeli delovnih zvezkov, zato naj ti otroci k verouku prinesejo A5 črtasti zvezek, v katerega bodo pisali domače naloge. Priporočamo se vam za prispevek 20,60€ (na družino) za vzdrževanje in ogrevanje župnijskega doma in drugih veroučnih prostorov. S tem prispevkom pokrijemo le del stroškov v zvezi z veroukom (elektrika, ogrevanje, čiščenje prostorov in drugi stroški). Ostalo se pokrije z darovi vseh vernikov, ki prihajajo v našo župnijsko cerkev. Bog povrni za vaš dar.

SEZNAM UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV
1. razred: Praznujmo in se veselimo učbenik 11€, skupaj 34,5 €
2. razred: Jezus moj prijatelj učbenik 11€, skupaj 34,5 €
3. razred: Kristjani praznujemo skupaj učbenik 11€ skupaj 34,5 €
4. razred: Pot v srečno življenje 8,5 €, skupaj 32€, sami A5 zvezek
5. razred: Znamenja na poti k Bogu 8,5 €, skupaj 32€, sami A5 zvezek
6. razred: Skupaj v novi svet 8,5 €, skupaj 32€, sami A5 zvezek
7. razred: Radi živimo? (To je knjiga in delovni zvezek za 7. in 8. razred skupaj) 17€, skupaj 40,5€
8. razred: V življenje 8,5 €, skupaj 32€, sami A5 zvezek
9. razred: po dogovoru

VERSKE REVIJE: Otrokom v nižjih razredih priporočamo revijo MAVRICA. Letna naročnina je 44,90 € – 11 številk (posamezna številka 4,20 €). Višjim razredom (6. – 9. r.), mladim in študentom, priporočamo ali NAJST, letna naročnina je 27€; posamezna številka 4,50€ ali OGNJIŠČE, posamezna številka 3 €. Prijavnice za Mavrico in Najst boste prejeli ob vpisu in si jo boste lahko sami naročili na dom.

VPIS K VEROUKU: NOVO VEROUČNO LETO se bo začelo (po drugi nedelji v mesecu septembru) 13. septembra 2021. Vpis in nakup liturgičnih zvezkov in novih veroučnih knjig in delovnih zvezkov pa bo od ponedeljka 6. do petka 11. septembra, od 16. do 18. ure v pisarni. V kolikor bo vreme primerno, bo zaradi korona virusa vpis potekal pod nadstreškom na samostanskem vrtu. Tja pridete po levi strani samostana. Otroci imajo lahko pri verouku seveda tudi rabljeno knjigo, ki si jo sposodijo pri znanem starejšem veroučencu.

SPRIČEVALA: Ob vpisu prinesite vrnjeno podpisano spričevalo. Če spričevala od lanskega leta še niste prevzeli ob zaključku veroučnega leta, ga boste v vpogled dobili pri vpisu. Takrat ga boste podpisali in vrnili.

VARSTVO PODATKOV: V skladu z Evropsko uredbo o varstvu osebnih podatkov vas bomo za tiste otroke, ki jih boste prvič vpisali k verouku prosili, da podpišete obrazec, s katerimi dovolite uporabo osebnih podatkov v pastoralne namene (obhajilo, birma, za obveščanje staršev o sestankih)

VPIS OTROK V 1. RAZRED VEROUKA

Starši prinesite s seboj družinsko knjižico, kjer je vpisan krst vašega otroka. Če je nimate prinesite potrdilo o krstu ali kopijo krstne plakete.
K celostni verski vzgoji in duhovnemu življenju spada tudi nedeljska sveta maša. Lepo ste povabljeni, da se jo udeležite vsako nedeljo. Do konca septembra bo ob lepem vremenu sveta maša ob nedeljah ob 9.15 v Bizoviku in Štepanji vasi zunaj. Pri teh mašah ste lahko ves čas na ustrezni varnostni razdalji.

OSNOVNOŠOLCI iz višjih razredov, ki še niso hodili k verouku in bi želeli obiskovati verouk, se s starši oglasite pri župniku br. Mateju Štravsu in boste zvedeli, kako se vaš otrok lahko vključi k verouku. Vabljeni!

TERMINI ZA OSTALE SKUPINE:

Knjižnica za veroučence: Kateheti bodo veroučencem prinesli knjige.

Srečanja za oratorijske animatorje bodo predvidoma ob nedeljah ob 18h – začetek ob koncu septembra. Skavti začnejo srečanja v oktobru.

MARIJINO VNEBOVZETJE – PRIPOROČIMO SE BOGU IN MARIJI

V zadnjem letu in pol smo se na poti našega življenja zaradi zdravstvenih razmer v svetu srečali z veliko novimi stvarmi. Veliko krat se je bilo potrebo v novi situaciji na novo prilagajati. Hvaležni smo lahko mnogim ljudem med drugimi tudi številnim znanstvenikom, ki nam omogočajo, da lahko dokaj normalno živimo. Pogosto pa se srečujemo tudi z različnimi moralnimi dilemami in ne vemo kako naj ravnamo, da bo prav in dobro za nas, za druge in za Boga. V takih trenutkih se radi priporočajmo Bogu, da bi prav ravnali.

Kdor stori tisto, kar čuti, da od njega pričakuje Bog, čuti v sebi mir – tudi sredi križev in težav. Izpolnjevanje Božje volje koristi celo telesnemu zdravju. Če živimo po Božji volji, v nas vedno bolj živi Jezus in smo vedno bolj zmožni živeti v medsebojni povezanosti in edinosti z ljudmi. Če skušamo narediti, kar je Božja volja za nas, če sodelujemo z darovi Svetega duha, je naše življenje vedno bolj polno in veselo. Ko živimo po Božji volji, uresničujemo v sebi Božje darove in omogočimo rast darovom Svetega Duha. V tem primeru postavljamo Boga na prvo mesto in s tem naredimo najboljši temelj za vse naše življenje in delovanje. Že stara modrost pravi: »Če je Bog na prvem mestu, je vse na pravem mestu.« Po sadovih Svetega Duha svet lahko vidi, kakšni so ljudje, ki se prepustijo Bogu, in se mu pustijo oblikovati. Sam kot duhovnik opažam, da so nekateri zaradi bolezni, drugi pa zaradi zdravstvenih razmer prenehali hoditi k sveti maši.

Zaradi zdravstvenih razmer imamo ob lepem vremenu v Bizoviku in Štepanji vasi ob nedeljah ob 9.15 maše zunaj. Dobrodošli. Priporočajmo se Bogu in Mariji.

 

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin

/0 KOMENTARJEV/