Če kdaj, potem sedaj – v teh nemirnih in negotovih časih, če kaj potem je to pravi odgovor – molitev in post. Vabljeni k sodelovanju pri molitvi in postu za domovino – za spreobrnjenje vsakega od nas in duhovni preporod našega naroda.

Osrednja molitev bo potekala neprekinjeno v ljubljanski stolnici in se bo zaključila s sveto mašo za domovino, ki jo bodo  darovali slovenski škofje 24.6.2020 ob 17.30. Pridružite se katerikoli skupini.

V ljubljanski stolnici – od 23.6. od 17.30 do 24.06. do 17.30

Devetdnevnica za lažjo pripravo

Ob 30-letnici slovenske demokracije in ob 29. rojstnem dnevu naše države že desetič po vrsti, vabimo, da se pod geslom SKUPAJ ZA SKUPNO DOBRO – S TEBOJ BOMO ZMOGLI pred dnevom državnosti molitveno povežemo v …

… devetdnevnici za domovino, ki bo od 16. do 24. junija 2020.

V času devetdnevnice bo vsak dan ob 5.00 zjutraj na Radiu Ognjišče molitev rožnega venca. Pridružite se molivcem v kapeli Radia Ognjišče. Če se ne morete pridružiti osebno v kapeli, v osebni molitvi izročaj našo domovino Bogu.

V sredo 17.6.2020 ob 17.00 bo potekala okrogla miza, na kateri bodo udeleženci razmišljali o tem, kaj nas povezuje in kaj nam je skupno. Okrogla miza ne bo javna zaradi korone. Prenos okrogle mize bo prenašal Radio Ognjišče. Gostje: ga. dr. Ljubica Jelušič, g. prof. dr. Žiga Turk, g. dr. Jože Možina, g. prof. DDr. Klemen Jaklič, g. dr. Ernest Petrič

Zmoli molitev za domovino

Jezus Kristus, Ti si gospodar zgodovine, potrebujemo Te.
Ranjeni smo in v stiski.
Prosimo Te, da nam olajšaš bremena bolečin in nas krepčaj v boju.
Poveži naše družine in skupnosti,
naj bomo odgovorni za skupno dobro
in naj širimo resnico o življenju.
Daj nam poguma, da bomo ljubili vse – brez izjeme,
zlasti pa uboge in bolne, ki so Tvoji posebni prijatelji.
Daj, da bomo odpuščali tistim, ki nas žalijo
in zavračali vsako zlo
ter delali za mir in spravo.
Prosimo Te, podeli nam svojega Svetega Duha in Njegove darove,
da bomo uresničili voljo usmiljenega Očeta
in postali ljudstvo veselega upanja.
Jezus Kristus, Gospodar zgodovine,
blagoslavljaj našo domovino,
bodi z nami zdaj in v prihodnjem času.
Amen.

Vsak dan.

Nadškof Stanislav Zore: Skupaj za skupno dobro – s Teboj bomo zmogli

Papež Frančišek v okrožnici »Laudato si« za zemljo pravi, da je »naš skupni dom kakor sestra, s katero si delimo življenje, in dobra kakor mati, ki nas sprejema v svoje naročje« (1). Tudi domovina, naša domovina in vsaka domovina na tem svetu je tak skupni dom določeni človeški skupnosti, in bi bilo prav, da bi nanjo gledali kakor na sestro in kakor na dobro mati. Dom ni samo hiša oziroma skupnost, v kateri si se rodil in v kateri si zrasel. Dom je prostor, kjer se človek nauči odgovornosti in solidarnosti. Dom je prostor, ki nas vzgaja, da postajamo drug drugemu bratje in sestre, ki v skrbi drug za drugega vzdržujejo tudi svoj skupni dom. Tako oblikovani medsebojni odnosi dom in tudi domovino oblikujejo v skupnosti, ki je kakor dobra mati, ki nas sprejema v svoje naročje.

Skrb za ta prostor, skrb za naš skupni dom, pa naj bo to zemlja, domovina ali očetova in materina hiša zahteva sodelovanje vseh, ki želijo in hočejo tukaj biti doma. Vsak mora prispevati to, kar ima, da bo deležen tudi tistega, kar nima. Drugače povedano, vsak mora darovati, včasih tudi žrtvovati svoje, da bo mogel biti obogaten s tem, kar ni njegovo, a postane tega deležen prav po tej medsebojnem sodelovanju in podelitvi.

Skrb za domovino pomeni najprej, da vsak odgovorno opravlja svoj poklic in svojo službo. Ne glede na to, na kateri stopnji družbene lestvice se nahaja ali v kateri plačni razred spada, mora svoje delo opravljati pošteno in odgovorno – zase in za svojo družino, obenem pa tudi za tiste, ki ga za to delo plačujejo.

Skrb za domovino potem pomeni, da uporabljamo vsa demokratična sredstva in poti za oblikovanje takšne politike, ki bo v resnici v službi skupnega dobrega. Čisto vsak državljan je dolžan (čeprav vem, da nam danes ta beseda ni všeč, ker bolj ljubimo pravice kakor dolžnosti, a enih ni brez drugih) sodelovati v političnem življenju domovine – eni v strankarski in državni politiki, drugi tako, da damo svoj glas na volitvah za ljudi, ki jim verjamemo.

Kristjanova skrb za domovino pa sega še onkraj tega. Za kristjana ni dovolj, da je dober in pošten delavec ter da je odgovoren in dejaven državljan. Kristjan mora za svojo domovino tudi prihajati pred Boga. Zaveda se namreč, da je domovina skrb posameznih članov te skupnosti, je pa tudi Božji dar, ki nam je bil dan v veselje in v odgovornost. Zato kristjan sebe in vse svoje brate in sestre, ki se trudijo za našo skupno domovino, v molitvi polaga pred Boga, saj se zaveda, da vsako človeško delo potrebuje tudi blagoslov od zgoraj, da bo rodilo dober sad.

Zato bomo tudi letos v pripravi na dan državnosti obhajali molitveno devetdnevnico, h kateri toplo vabim vse kristjane. Poštenje, sposobnost, odgovornost in molitev naj bodo temelj, na katerem bomo gradili prihodnost naše domovine.

Grafika: 24 ur molitve in posta za domovino, Aleš Čerin (Kranjska lilija)

Slovenski škofje ordinariji smo na 119. redni seji Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala 1. junija 2020 v Ljubljani, sprejeli nove ukrepe na področju ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine do individualnega in kolektivnega vidika svobode veroizpovedi ter se odločili za dodatno sproščanje preventivnih ukrepov pri javnem bogoslužju v cerkvah.

Nova navodila veljajo od torka, 2. junija 2020, do preklica. S tem navodilom prenehajo veljati Navodila slovenskih škofov za vzpostavitev javnega bogoslužja v slovenskih cerkvah v času epidemije COVID-19, ki so bila v veljavi od 4. maja 2020.

Da bi preprečili širjenje epidemije COVID-19 in ohranili zdravje vernikov ter slovenskega prebivalstva, škofje ordinariji skladno z Zakonikom cerkvenega prava (kan. 455, § 1–2 ZCP), Direktorijem za pastoralno službo škofov Apostolorum successores (čl. 31 in 64) ter v okviru avtonomije ustavno zagotovljene svobode veroizpovedi, ob upoštevanju državnih predpisov in predhodni seznanitvi pristojnih državnih ustanov določamo naslednje:

Sveta maša

Duhovniki obhajajo svete maše z verniki pod naslednjimi pogoji:

• Udeležba je dovoljena samo zdravim vernikom, ki nimajo simptomov okužbe dihal, ne kašljajo in nimajo povišane telesne temperature.
• Vsak, ki vstopi v cerkev, je sam odgovoren za zaščito pred morebitno okužbo, tako kot to velja za vstopanje v druge javne prostore. Ob vstopu v cerkev si mora razkužiti roke in v cerkvi ohranjati medosebno razdaljo 1,5 metra (to ne velja za družine in člane skupnega gospodinjstva). V primeru, da to ni mogoče, mora nositi zaščitno masko. Otrokom in mladoletnikom ni treba nositi mask; zanje veljajo enaka navodila kot v šolah.
• Blagoslovljena voda ob vstopu v cerkev mora biti umaknjena. Verniki naj se pri vstopu v cerkev spoštljivo pokrižajo in pokleknejo. Duhovnikom priporočamo, da pokrižanje z blagoslovljeno vodo nadomestijo z obredom nedeljskega blagoslova vode in kropljenjem vernikov od oltarja (prim. Rimski misal, str. 923).
• Na koru so lahko organist in pevci, ki med seboj ohranjajo ustrezno razdaljo 1,5 metra. Vsem pevcem priporočamo uporabo mask.
• Duhovniki imajo med sveto mašo ciborije s hostijami za vernike pokrite.
• Rokovanje ob pozdravu miru se opusti. Priporoča se, da se pozdrav miru izrazi s poklonom ali pogledom.
• Vernikom je dovoljeno deliti sveto obhajilo samo na roko. Priporoča se, da ima delivec obhajila pri obhajanju masko. Pred obhajilom in po njem si mora razkužiti roke.
• Ko verniki prihajajo v cerkev in odhajajo iz nje, naj upoštevajo medosebno razdaljo.
• Duhovnik, ki je prehlajen, ima vročino oziroma kaže druge simptome bolezni, ne sme javno maševati.

Pobiranje darov vernikov je med darovanjem. Priporoča se, da tisti, ki pobira darove vernikov, nosi masko.

Po vsaki sveti maši je treba cerkev temeljito prezračiti.

Sveta maša na prostem je dovoljena pod prej navedenimi pogoji z upoštevanjem medosebne razdalje oziroma uporabo maske ter razkuževanjem rok.

Duhovniki naj prenehajo prenašati svete maše po spletu. V veljavi ostanejo prenosi svetih maš po televiziji in radiu, ki so namenjeni starejšim in bolnim.

Zakrament svete spovedi

• Spovedovanje v spovednicah je dovoljeno samo, če je nameščena ustrezna zaščita med spovedancem in spovednikom (npr. PVC-folija) ter se spovednico redno prezračuje in čisti. Spovedanec si pred vstopom v spovednico razkuži roke in vanjo vstopa z masko. Priporoča se, da se zakrament svete spovedi obhaja na prostem, v cerkvah, kapelah in veroučnih prostorih, ki jih je treba redno prezračevati. V vsakem primeru je treba zagotoviti spovedno tajnost. Pri spovedi v cerkvi, kapeli ali veroučnem prostoru oziroma izven spovednice spovedanec in spovednik ohranjata razdaljo 1,5 metra.
• Spovedovanje po telefonu in po spletu je izrecno prepovedano, saj ni zagotovljena tajnost. Duhovniki in verniki so to normo dolžni spoštovati. Redna oblika spovedovanja je osebna spoved.

Obhajanje zakramentov krsta, prvega obhajila, birme, poroke in bolniškega maziljenja

• Za obhajanje zakramenta svetega krsta veljajo enaki pogoji kot za sveto mašo. Pred krstom in po njem si mora krščevalec razkužiti roke. V primeru zaporednih krstov je treba prostore prezračiti.
• Po presoji duhovnika in po posvetu s starši ustrezno pripravljenih otrok je mogoče podeliti zakrament prvega svetega obhajila. Za otroke, ki še niso pripravljeni, se obhajanje zakramenta prvega svetega obhajila preloži na jesenski čas oziroma kot določi župnik. Število prvoobhajancev je odvisno od velikosti cerkve in števila predvidenih vernikov, ki se bodo udeležili prvega svetega obhajila.
• Obhajanje zakramenta svete birme je dovoljeno z upoštevanjem navodil, kakor veljajo za sveto mašo. Kjer je potrebno, bodo nove termine birm posamezne škofije uskladile z župniki. Birmanci morajo imeti vsaj tri neposredna srečanja s katehetom, opraviti devetdnevnico in srečanje z birmovalcem. Birme so lahko tudi na prostem. Duhovnik za birmovalca pripravi manjšo posodo z razkužilom oziroma alkoholne robčke. Namesto pozdrava miru je priklon.
• Za obhajanje zakramenta svetega zakona veljajo enaki pogoji kot za sveto mašo.
• Obhajanje bolniškega maziljenja je dovoljeno ob upoštevanju, da sta duhovnik in bolnik ustrezno zaščitena. Bolniški duhovniki in duhovniki, ki oskrbujejo domove za ostarele ter druge podobne ustanove, morajo upoštevati navodila omenjenih ustanov za preprečevanje okužb in od njih pridobiti ustrezno zaščitno opremo. Duhovnik, ki obišče bolnika na domu, naj nosi masko in si razkuži roke pred obiskom in po njem. Obiski bolnikov za prve petke so dovoljeni.

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogrebi

• Cerkveni pogrebi so dovoljeni ob upoštevanju navodil državnih ustanov.

Kateheza, pastoralna in župnijska srečanja, oratoriji in župnijske slovesnosti

• Verouk se začne izvajati vzporedno s poukom v osnovni šoli. Pri verouku veljajo enaka zdravstvena navodila, kot veljajo v šolah.
• Poletni oratoriji in počitniško druženje oziroma delavnice lahko v dogovoru s krajevnim ordinarijem potekajo ob upoštevanju navodil in predpisov državnih ustanov.
• Župnijske slovesnosti potekajo ob upoštevanju določil, kot veljajo za sveto mašo.

Katoliške izobraževalne in vzgojne ustanove

• Katoliški vrtci, šole in druge izobraževalne ustanove morajo slediti navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje,Ministrstva za zdravje RS ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS.

Katoliške karitativne ustanove

• Katoliške karitativne ustanove nadaljujejo svoje delo in poslanstvo pomoči v enakem obsegu ob upoštevanju državnih navodil ter že sprejetih varnostnih ukrepih.

Bogoslužni in drugi cerkveni prostori

• V cerkvah in kapelah je možna osebna ali skupna molitev zdravih vernikov pod pogoji, ki veljajo za udeležbo pri sveti maši.
• Cerkev, ki je odprta za vernike, je treba zračiti in redno čistiti (kljuke vrat, klopi, tla). Vernikom mora biti v cerkvi pri vhodu na voljo razkužilno sredstvo za roke.
• V cerkvah je lahko postavljena zaprta posodo z blagoslovljeno vodo za osebno rabo vernikov pod pogojem, da se posoda z zunanje strani redno razkužuje.
• Škofijske in župnijske pisarne, cerkveni arhivi ter drugi cerkveni uradi so lahko odprti za obiskovalce pod naslednjimi pogoji: v pisarni je samo en obiskovalec, ki mora ohranjati razdaljo 1,5 metra, nositi masko ter si ob vstopu razkužiti roke. Duhovnik ali uslužbenec, ki dela v pisarni, odprti za javnost, mora prostore pogosto zračiti. O odprtju in urniku posameznega urada odloča vsak ordinarij oziroma odgovorna oseba posebej.

Splošna priporočila

• Škofje vabijo vse vernike, duhovnike, redovnice, redovnike ter katoliška laiška gibanja, da nadaljujejo molitev za zdravje in blagoslov našega naroda ter konec epidemije.

Sprejeti ukrepi veljajo do preklica. Če bo prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in zaostrovanja državnih navodil, bo vsak škof ordinarij za svojo škofijo sprejel dodatne omejitve na področju verskega oziroma bogoslužnega življenja župnij.

Duhovnike in druge pastoralne delavce lepo prosimo, da navodila objavijo na župnijskih spletnih straneh in socialnih omrežjih ter v krajši obliki na oglasnih deskah. Dodatne informacije so objavljene na spletni strani SŠK na povezavi: https://katoliska-cerkev.si

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK

Msgr. Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit in podpredsednik SŠK

Msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof

Msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Msgr. Andrej Glavan, novomeški škof

Gospod Rok Metličar, škofijski upravitelj Škofije Celje

Vir: Katoliška cerkev

Foto: Christine Sandu, Unsplash

Vatikanski časopis L’Osservatore Romano je objavil razmišljanje kardinala Kevina Farrella, prefekta Dikasterija za laike, družino in življenje, o tem, kako v družini živeti čas pandemije – čas, ki je po njegovih besedah lahko tudi čas vadbe, rasti in pred-evangelizacije.

Kardinal Farrell prične svoj zapis s citatom iz posinodalne apostolske spodbude papeža Frančiška Radost ljubezni: »Gospodova navzočnost prebiva v resnični, konkretni družini, z vsem njenim trpljenjem, boji, radostmi in njenimi vsakdanjimi zadevami« (Radost ljubezni 315). Pri tem spomni, da imamo v Cerkvi skriti zaklad: to je družina.

Gospod je vedno spremljal vsako krizo svojega ljudstva z izrednimi sporočili in zdi se, da je tako tudi v času te pandemije, zaradi katere smo vsi primorani ostajati v svojih domovih. Bogoslužja v prisotnosti vernikov so začasno ukinjena, mnoge cerkve so zaprte. Čutimo se sami, osamljeni in prav v tej osamljenosti nas Duh vabi, da bi ponovno odkrili zakrament zakona, v moči katerega so naši domovi, zaradi stalne Kristusove prisotnosti v posvečenem odnosu zakoncev, mala domača Cerkev.

Zakonci zagotavljajo Jezusovo prisotnost 24 ur na dan

V domovih namreč zakonci zagotavljajo Jezusovo prisotnost 24 ur na dan. Gre za resnico, ki jo papež Frančišek poudari tudi v apostolski spodbudi Radost ljubezni: »Kristus Gospod “prihaja krščanskim zakoncem naproti v zakramentu zakona” in ostaja z njimi.« Jezus ne odide, ampak ostaja z zakonci in je prisoten v njihovem domu ne le tedaj, ko so zbrani pri molitvi, ampak v vsakem trenutku.«

V moči te resničnosti lahko vsaka krščanska družina ta poseben čas izkoristi za to, da ponovno odkrije to, kar je: pristen izraz skrivnosti, ki je Cerkev kot Kristusovo telo. Zakonci namreč »gradijo Kristusovo telo in tvorijo domačo Cerkev« (Radost ljubezni 67). Vsaka družina je bistven del tega telesa, ki se gradi začenši z drobnimi vsakdanjimi dejanji, kjer je Jezus stalno prisoten.

Gospod nam podarja čas vadbe, …

Čas, ki nam ga ponuja Gospod, je čas vadbe, v pričakovanju, da bo to zlo premagano. Gre za čas, v katerem smo poklicani, da se ob tem, ko živimo stisnjeni v svojih domovih, neprenehoma urimo v vajah dejavne ljubezni.

Kolikokrat na dan nam v teh urah Gospod daje priložnost, da svoje otroke pogledamo z nežnostjo, svojega sozakonca z ljubečo potrpežljivostjo; da ublažimo ton svojega glasu tudi če okoli nas vlada nepričakovan nered; da vzgajamo svoje otroke, da bi dobro izkoristili ta daljši čas doma, za katerega se zdi, da se ne bo nikoli končal; da bi jih vzgajali za dober dialog, za katerega so potrebni poslušanje drugega, notranji mir, spoštovanje, tudi če je drugi drugačen od tega, kot jaz želim, da bi bil. Gre za čas rasti za vsakega izmed nas, v katerem se moramo naučiti dajati ritem dnevom, ki ga ne narekujeta več frenetično delo in upravljanje družine, v katerem vlada to, kar je potrebno »narediti«.

Gre za ure, ki so dane naši sposobnosti, da sredi utesnjenih zidov svojih domov pustimo prostor drugemu.

… čas pred-evangelizacije

Kako pomembno je v tej novi razsežnosti, v katero smo vrženi, da se mož in žena znata gledati v oči in se pogovarjati ter skupaj načrtovati ure dneva, zavedajoč se, da obstaja znotraj domačih zidov lepa prisotnost, ki izhaja iz njunega odnosa: to je Jezus.

To namreč ni le čas človeške vadbe, ampak tudi duhovne. Je čas pred-evangelizacije, v domovih in preko domov, kakor v dobi prvih krščanskih skupnosti. V njem nas Gospod vabi, da bi se ponovno zbrali kot družine in skupaj molili, ob prižgani sveči, da bi se spominjali, da v tej stiski zbeganosti obstaja Nekdo, ki nas ohranja povezane in nas ima rad. Gre za čas, ki nam bo omogočil, da se bomo, ko se bomo vrnili v cerkve, bolj zavedali Jezusove navzočnosti v našem vsakdanjem življenju.

Zbiranje pri družinski molitvi

Prizadevajmo si torej sprejeti povabilo, s katerim se na nas Gospod obrača v naših domovih: kot družina se v nedeljo zberimo, da bi slovesneje obhajali tisto domače bogoslužje, ki se v moči Jezusove prisotnosti običajno uresničuje preko dejanj med zakoncema (»izrazi ljubezni, živeti v zgodovini zakonske zveze, se spreminjajo v “bogoslužno govorico” in tako “postaja zakonsko življenje v nekem smislu bogoslužje”.« (Radost ljubezni 215)).

Predlog za molitev

Storiti to je preprosto: lahko se vsi skupaj zberemo v sobi, zmolimo enega izmed hvalilnih psalmov, drug drugega prosimo odpuščanja z besedo ali dejanjem med zakoncema ter med starši in otroki; nato preberemo nedeljski evangelij, izrazimo misel o tem, kaj Božja beseda prebudi v vsakem članu, oblikujemo prošnjo za potrebe družine, tistih, ki jih imamo radi, Cerkve in sveta.

Ob koncu izročimo v Marijino varstvo našo družino in vse družine, ki jih poznamo.

Zakaj se ne bi povezali z več družinami?

To lahko storijo vse družine, saj je Jezus rekel: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi« (Mt 18,20). In zakaj ne bi poskusili oblikovati skupnosti in v nedeljo moliti z več družinami, preko Skypa ali drugih načinov avdio ali video konferenc ter tako izkoristili prednosti sodobne tehnologije?

Otroci lahko izmenično berejo ali pa se menjavajo glasovi parov in družin, ki so povezane.

Zakonci so znamenje velikonočne Skrivnosti

Zapomnimo si, da so zakonci znamenje velikonočne Skrivnosti, ki se obhaja v vsaki evharistiji (»Zakonca torej stalno spominjata Cerkev na to, kar se je zgodilo na križu.« (Radost ljubezni, 72)); so prerokba, utelešeno oznanilo v vsakdanjosti, ki je sestavljena iz drobnih dejanj, ki izražajo dar samega sebe, kakor je storil Jezus.

Izkoristimo ta malo nenavaden čas za to, da bi v svojih domovih sprejeli in živeli Svetega Duha ter skupaj z Jezusom, ki živi z nami, ponovno odkrili bogastvo in dar naših domačih Cerkva.

Vir: Vatican News – slovenska redakcija

Foto: Pexels