AKTUALNI URNIK SVETIH MAŠ, OBHAJILA IN MOLITEV V NAŠI ŽUPNIJI

• Urnik svetih maš je do preklica naslednji:
– Štepanja vas: Delavniki: ob 8.00, 18.00 in ob 19.00. Nedelja in zapovedan praznik: 6.30, 8.00, 9.15, 10.30, 18.00 in 19.00
– Bizovik: torek in četrtek: ob 18.00, nedelja: 9.15 in 10.30

• Prejem svetega obhajila izven svete maše: Štepanja vas: delavniki: 8.30, 18.30 in ob 19.30, nedelja in zapovedan praznik: 7.05, 8.35, 9.50, 11.05, 18.35 in 19.35. Bizovik: torek in četrtek: 18.30, nedelja: 9.50 in 11.05

• VABILO K MOLITVI VEČERNIC: Bratje kapucini med tednom od ponedeljka do sobote ob 18.40.

• Maše preko spleta: so od ponedeljka do sobote ob 19.00 in v nedeljo ob 10.30.

OBVESTILA

• Nabirka današnje nedelje je namenjena za kritje stroškov ogrevanja. Že vnaprej Bog povrni. V tiskanih oznanilih, ki jih lahko dobite v cerkvi je objavljeno finančno poročilo župnije za preteklo leto.

• Zaradi novih pravil, ki veljajo v cerkvi v Sloveniji je lahko od 20. marca dalje v naših cerkvah v Štepanji vasi in Bizoviku navzočih 10 gospodinjstev hkrati.

• Teden družine poteka teden od 19. do 25. marca. Vabljeni k obisku svete maše in osebni družinski molitvi v ta namen za blagoslov v družinah.

• Cvetna nedelja bo prihodnjo nedeljo 28. marca: Pri vsem mašah bomo blagoslovili oljčne vejice in butare. Blagoslov bo potekal v cerkvi. Oljčne vejice lahko zadaj v cerkvi dobite že to nedeljo. Prostovoljni prispevki, so namenjeni za obnovo cerkva v Slovenski Istri. Bog povrni.

• Na cvetno nedeljo zvečer si boste lahko na spletni strani župnije ogledali pasijon, ki ga pripravljajo mladi iz naše župnije in bo letos v virtualni obliki. Zaključil pa se bo z adoracijo prihodnjo nedeljo zvečer.

• Natančna navodila v zvezi praznovanjem velike noči (veliki teden, blagoslovi jedil, velika noč) bodo objavljena prihodnjo nedeljo.

•VEČER Z ALEŠEM ČERINOM NA ZOOMU bo v sredo 24. marca ob 20.30 uri. Aleš bo spregovoril o:

• preživljanju dolgih mesecev karantene v bolniški sobi Kliničnega oddelka za hematologijo v Kliničnem centru in kaj se je naučil iz tega za korona karanteno,
• odlični Božji ekipi zdravnikov, sester in drugega osebja in o pomenu hvaležnosti,
• pomenu odnosov z bližnjimi v težki bolezni,
• pomenu vere v Boga v preizkušnji težke bolezni ter o milostih, ki jih Bog daje,
• veselju, ki je možno tudi v času težke bolezni,
• tudi o tem, kako ga je Bog tolažil in o pomenu župnijskega in drugih občestev, ki molijo za brata v stiski.

Obenem, pa bi se rad vsem zahvalil za molitve in priprošnje.

• V postnem času vabljeni h križevemu potu v Bizoviku v četrtek ob 17.35 in ob nedeljah ob 9.00, v Štepanji vasi pa v petek ob 18.35 in ob nedeljah ob 18.35. Vsak petek ob 18.35 lahko križev pot spremljate preko spleten stran župnije Ljubljana Štepanja vas.

• Naš božji grob v Štepanji vasi je v postnem času odprt ob nedeljah med vsemi svetimi mašami. Obiščite ga.

• Sveta spoved: v postnem času vas vabimo k sveti spovedi. V Štepanji vasi smo bratje na razpolago za spoved med vsemi svetimi mašami med tednom in v nedeljo, v Bizoviku pa ob nedeljah med obema svetima mašama, to je do 9.55 do 10.20. Lepo vabljeni.

• Spovedni dan v župniji bo na cvetni petek, 26. 3. Bratje bomo v Štepanji vasi na razpolago za spoved od 7.30 do 12.00 in od 14.00 do 19.30, v Bizoviku pa od 16.00 do 17.30. Lepo vabljeni!
Kdaj kdo od bratov spoveduje:
– br. Primož: od 8.00 do 9.00 in od 17.00 do 18.30
– br. Luka: od 9.00 do 10.00 in od 15.30 do 17.00
– br. Klemen: 10.00 do 11.00 in od 18.30 do 19.00
– br. Matej: 11.00 do 12.00 in od 14.00 do 15.30, v Bizoviku od 16.00 do 17.30

• Verouk bo predvidoma od tega četrtka 25. marca dalje potekal v prostorih župnije. Podrobnejša obvestila bo vsakemu razredu poslal katehet otrok. Veroučenci morajo imeti maske, kateheti pa se bomo tedensko testirali.

• Učenci 9. razredov vabljeni k vpisu na katoliške srednje šole. Več

• Tematski pohod za zakonce in pare na Golovcu: Povabljeni na orientacijski pohod na nam, ki sta ga pripravila Marinka in Aleš Čerin. Zakonci in pa fantje in punce, ki se pripravljajo na poroko pa se bodo lahko tudi sprehodili po svoji življenjski poti. Natisnite si orientacijski karto, obujta gojzarje in pojdita na pot. Več naj tej spletni strani

POST JE ČAS MOLITVE, DOBRIH DEL IN SOLIDARNOSTI

Post nas nagovarja k poglobitvi našega odnosa z Bogom, k odpovedi in sočutju z ljudmi v stiskah. Slovenska Karitas nas v letošnjem postu, enako kot v preteklih letih, vabi na naslednje postne akcije.
1. 40 dni brez alkohola: Letošnja akcija poteka pod geslom: »Moja poteza«. Sodelujete lahko sami, z družino, kot skupina in v času akcije ne uživate in ne ponujate alkohola. Več informacij na www.brezalkohola.si.

2. Pomoč za jugovzhodno Evropo: V postnem času vas z akcijo Ne pozabimo… letos že štirinajsto leto vabimo k solidarnosti z revnimi v državah jugozahodne Evrope. Na mizici zadaj v obeh cerkvah lahko vzamete položnico.

3. Poglobimo postni čas: POSTNA MOLITEV: V Sveta Marija, ti si naša vodnica, vodiš naše korake do Sina. Prižigaš luč, kjer je tema, daješ upanje, kjer je obup, objemaš zapuščene in obvežeš rane ranjenih. Kljub trpljenju si upala, kljub krhkosti si nosila, kljub koncu si verjela. Ostala si brez vsega, a vendar neskončno ljubila. Naseli v nas mir, pomagaj nam v bolezni, pomagaj nam v praznini, z zdravilnim dotikom prebudi v nas vero.

4. Postna akcija za mlade: Resničnost je lepša 2021; Mlade ponovno vabimo k postni akciji Resničnost je lepša. Posebnost tokratne akcije smo zapakirali v besedni igri off-line in under-line. Mladim želimo pomagati odkriti lepoto notranjega duhovnega in čustvenega sveta, ki jim je velikokrat neznan. Preko petih korakov bomo prehodili post. Več o akciji, kjer so odprte prijave za zoom srečanja ali dostop do materialov Pastoralni delavci lahko na isti povezave pridobite dostop do materialov in z njimi obogatite srečanje svoje skupine mladih (vir).

5. Postna akcija v naši župniji: Denarne darove za Župnijsko Karitas boste lahko oddali v nabiralnika Karitas v obeh cerkvah. V zadnjem letu so se sredstva naše župnijske Karitas kar precej zmanjšala, zato smo za vsak dar iskreno hvaležni. Lahko pa boste za potrebne darovali tudi živila. V obeh cerkvah sta v ta namen postavljeni košari. Otroci bodo pri verouku lahko darovali v posebne kuverte, v katere bodo lahko zbirali v korist socialno ogroženim družinam.

POJASNILO SŠK: V TRENUTNIH RAZMERAH SO ZA KATOLIČANE VSA CEPIVA ETIČNO SPREJEMLJIVA

20.3.2021 Cerkev na Slovenskem COVID19, Katoliška cerkev, SŠK

V zadnjih dneh so mediji povzeli stališče SŠK glede cepljenja proti COVID-19, ki je bilo objavljeno na spletni strani katoliške cerkve konec letošnjega januarja. Na SŠK pojasnjujemo, da so škofje v svoji izjavi poudarili, da je cepljenje koristno ter da naj bo cepljenje brezplačno, prostovoljno in da se ne sme diskriminirati tistih, ki se npr. iz zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti.

Katoliška cerkev vabi vse katoličane, da se po posvetu z osebnim zdravnikom odločijo za cepljenje ter s tem zaščitijo svoje zdravje in zdravje bližnjih. Glede na omejeno količino cepiv, ki je v Sloveniji na voljo, verniki trenutno nimajo možnosti izbire, s katerim cepivom se bodo cepili. Zato je SŠK mnenja, da se lahko verniki cepijo z vsemi dostopnimi cepivi: Pfizer-BioNTech, Moderna in AstraZeneca.

Na SŠK pričakujemo, da bo država čim prej zagotovila večje količine cepiv in s tem tudi možnost, da se katoličani odločimo za tista cepiva, ki so moralno ustreznejša.

Dr. Tadej Strehovec, generalni tajnik SŠK

Vir

TEDEN DRUŽINE 2021

Na praznik sv. Jožefa, v petek, 19. marca 2021, začenjamo teden družine. Prav na ta dan se z razglasitvijo papeža Frančiška začne tudi Leto družine Amoris Laetitiae, ki se bo zaključilo s svetovnim srečanjem družin v Rimu junija 2022.

Obenem smo tudi v letu sv. Jožefa, ki se je začelo 8. decembra 2020. Na Uradu za družino SŠK smo zato sklenili, da na praznik sv. jožefa, 19. marca, ob 20.00 v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani slovesno odpremo teden družine in hkrati Leto družine. V Tednu družine želimo približati cilje in namen Leta družine. Zato bodo po uvodnem nagovoru ljubljanskega nadškofa msgr. Stanislava Zoreta v eni uri predstavniki različnih področij družinske pastorale podali kratke predstavitve dela z zakonci, starši, družinami, pari v pripravi na zakon, ločenimi, ostarelimi in mladimi … Predstavitve bodo podane kot informacija, kdo vse deluje v naši Cerkvi, in kot vabilo, kam se verni lahko vključijo. Upamo lahko, da bo to tudi spodbudilo k nastanku še kakšnih skupin na župnijski ali škofijski ravni.

Odprtje se bo zaključilo s skupno molitvijo in blagoslovom ob 21.00. Za prenos v živo bo poskrbljeno preko Facebooka in YouTube kanala. Posnetek bo mogoče videti tudi kasneje skozi celotno leto.

Luka Mavrič, Urad za družino SŠK

Vir

IZJAVA KOMISIJE ZA EVANGELIZACIJO PRI SLOVENSKI ŠKOFOVSKI KONFERENCI: POŽIVIMO SLUŽBO SPRAVE

V ponedeljek, 25. januarja 2021, je zasedala Komisija za evangelizacijo pri Slovenski škofovski konferenci, ki opazuje aktualno dogajanje na področju evangelizacije in daje spodbude za delovanje pastoralnim delavcem. Izmed številnih odprtih vprašanj v današnjem svetu se komisija letos osredotoča na pomembnost sv. spovedi in iskanje bistvenega v času epidemije koronavirusa. Na to temo je pripravila naslednjo izjavo.

V času epidemije koronavirusa nam skrb za zdravje našega telesa kliče v spomin tudi skrb za zdravje našega duha. Med sedmerimi zakramenti sta ozdravljanju našega duha namenjena zlasti sveta spoved in bolniško maziljenje. Bolniško maziljenje na poseben način ozdravlja, kar se v nas pokvari po sveti birmi (confirmatio, unctio infirmorum!), sveta spoved pa ozdravlja, kar se v nas pokvari po svetem krstu (baptizatio, absolutio!): ‘baptizatio’ je potopitev, ‘absolutio’ je odveza od mlinskega kamna, ki nas drži pod vodo (Mt 18,6).

Apostol Pavel je svoje veliko poslanstvo pojmoval tudi kot službo sprave: ‘Namesto Kristusa smo poslani, kakor da Bog opominja po nas. Prosimo v imenu Kristusa: Spravite se z Bogom!’ (2 Kor 5,20). In apostol Jakob naroča svojim naslovljencem: ‘Priznavajte torej drug drugemu grehe in molite drug za drugega, da ozdravite! Veliko premore goreča molitev pravičnega’ (Jk 5,16).
Kako potrebna in zdravilna je spoved, nas spominja psalmist: ‘Dokler sem molčal, so moje kosti usihale zaradi mojega vpitja ves dan, kajti dan in noč je pritiskala name tvoja roka, moja moč je oslabela kot v poletni vročini. Potem pa sem ti svoj greh dal spoznati, svoje krivde nisem prikrival. Dejal sem: Priznal bom svoje grehe Gospodu. In ti si odpustil krivdo mojega greha’ (Ps 32,3-5).
V notranjosti svoje vesti človek odkriva postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati’ (KKC, 1776). Modri Sirah daje slikovito primerjavo: ‘Pazi tudi na svét vesti, zakaj nič ti ni bolj zvesto kakor ta. Zakaj vest daje včasih boljše pojasnilo kakor sedem čuvajev, ki so postavljeni na višini za ogledovanje’ (Sir 37,13-14).

Epidemija koronavirusa sama po sebi usmerja naš pogled v našo notranjost, ki je svetišče Svetega Duha (1 Kor 6,19).

Msgr. dr. Jurij Bizjak, predsednik Komisije za evangelizacijo pri SŠK

br. Matej Štravs, župnik

Foto: NickyPe, Pixabay (mačice), Judith Pollie on Unsplash (oljka), hakan german, Pixabay (cepivo), Aleš Čerin (osebni arhiv)

AKTUALNI URNIK SVETIH MAŠ, OBHAJILA IN MOLITEV V NAŠI ŽUPNIJI

• Urnik svetih maš je do preklica naslednji:
– Štepanja vas: Delavniki: ob 8.00, 18.00 in ob 19.00. Nedelja in zapovedan praznik: – ob 6.30, 8.00, 9.15, 10.30, 18.00 in 19.00
– Bizovik: torek in četrtek: ob 18.00, nedelja ob 9.15 in 10.30

• Prejem svetega obhajila izven svete maše: Štepanja vas: Delavniki: ob 8.30, 18.30 in ob 19.30, Nedelja in zapovedan praznik: ob 7.05, 8.35, 9.50, 11.05, 18.35 in 19.35. Bizovik: torek in četrtek: ob 18.30, nedelja: ob 9.50 in 11.05

• VABILO K MOLITVI VEČERNIC: Bratje kapucini med tednom od ponedeljka do sobote ob 18.40
Maše preko spleta: so od ponedeljka do sobote ob 19.00 in v nedeljo ob 10.30

OBVESTILA

• Sveta spoved: v postnem času vas vabimo k sveti spovedi. V Štepanji vasi smo bratje na razpolago za spoved med vsemi svetimi mašami med tednom in v nedeljo, v Bizoviku pa ob nedeljah med obema svetima mašama, to je do 9.55 do 10.20. Lepo vabljeni.

• Začetek gradnje skavtske hiše: V tem tednu se bo v Štepanji vasi začela gradnja skavtske hiše, v kateri bo sedež Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Najprej bodo porušili staro hišo, ki je že odkrita in leži med samostanom in župnijskim domom, nato pa se bo začela izgradnja nove hiše.

• Naš božji grob je v postnem času odprt ob nedeljah dopoldne. Obiščite ga.

• Verouk: Ta teden se ponovno začenja verouk, ki bo do nadaljnjega potekal preko spleta. K verouku prihajajo otroci iz različnih razredov in šol in kar povečuje možnost okužbe. Kdaj se bo ponovno začel verouk v prostorih župnije, vas bomo obvestili.

• Učenci 9. razredov vabljeni k vpisu na katoliške srednje šole. Več

• Tematski pohod za zakonce in pare na Golovcu: Povabljeni na orientacijski pohod na nam, ki sta ga pripravila Marinka in Aleš Čerin. Zakonci in pa fantje in punce, ki se pripravljajo na poroko pa se bodo lahko tudi sprehodili po svoji življenjski poti. Natisnite si orientacijski karto, obujta gojzarje in pojdita na pot. Več naj tej spletni strani

POSTNI ČAS

V postnem času vabljeni h križevemu potu med tednom v Bizoviku v četrtek ob 17.35, v Štepanji vasi v petek ob 18.35, ob nedeljah v Bizoviku ob 9.00, v Štepanji vasi pa ob 18.35. Vabljeni, da križev pot tudi sami molite doma. Vsak petek ob 18.35 lahko križev pot spremljate preko spleten stran župnije Ljubljana Štepanja vas.
Postne pobožnosti s postnimi govori ob nedeljah zvečer letos ne bo.

POST JE ČAS MOLITVE, DOBRIH DEL IN SOLIDARNOSTI

Post nas nagovarja k poglobitvi našega odnosa z Bogom, k odpovedi in sočutju z ljudmi v stiskah. Slovenska Karitas nas v letošnjem postu, enako kot v preteklih letih, vabi na naslednje postne akcije: (Več informacij in gradiva najdete na spletni strani)

1. 40 dni brez alkohola: Letošnja akcija poteka pod geslom: »Moja poteza«. Sodelujete lahko sami, z družino, kot skupina in v času akcije ne uživate in ne ponujate alkohola. Več informacij na  www.brezalkohola.si.

2. Pomoč za jugovzhodno Evropo: V postnem času vas z akcijo Ne pozabimo… letos že štirinajsto leto vabimo k solidarnosti z revnimi v državah jugozahodne Evrope. Na mizici zadaj v obeh cerkvah lahko vzamete položnico.

3. Poglobimo postni čas: POSTNA MOLITEV: V Sveta Marija, ti si naša vodnica, vodiš naše korake do Sina. Prižigaš luč, kjer je tema, daješ upanje, kjer je obup, objemaš zapuščene in obvežeš rane ranjenih. Kljub trpljenju si upala, kljub krhkosti si nosila, kljub koncu si verjela. Ostala si brez vsega, a vendar neskončno ljubila. Naseli v nas mir, pomagaj nam v bolezni, pomagaj nam v praznini, z zdravilnim dotikom prebudi v nas vero.

4. Postna akcija za mlade: Resničnost je lepša 2021; Mlade ponovno vabimo k postni akciji Resničnost je lepša. Posebnost tokratne akcije smo zapakirali v besedni igri off-line in under-line. Mladim želimo pomagati odkriti lepoto notranjega duhovnega in čustvenega sveta, ki jim je velikokrat neznan. Preko petih korakov bomo prehodili post. Več o akciji, kjer so odprte prijave za zoom srečanja ali dostop do materialov Pastoralni delavci lahko na isti povezave pridobite dostop do materialov in z njimi obogatite srečanje svoje skupine mladih (vir).

5. Postna akcija v naši župniji: Denarne darove za Župnijsko Karitas boste lahko oddali v nabiralnika Karitas v obeh cerkvah. V zadnjem letu so se sredstva naše župnijske Karitas kar precej zmanjšala, zato smo za vsak dar iskreno hvaležni. Lahko pa boste za potrebne darovali tudi živila. V obeh cerkvah sta v ta namen postavljeni košari. Otroci bodo pri verouku lahko darovali v posebne kuverte, v katere bodo lahko zbirali v korist socialno ogroženim družinam.

Papež Frančišek imenoval msgr. dr. Maksimilijana Matjaža za novega celjskega škofa

5. 3. 2021 Celje, Škofija Celje

Sveti oče Frančišek je 5. marca 2021 imenoval za celjskega škofa msgr. dr. Maksimilijana Matjaža, duhovnika mariborske nadškofije, ki je bil do sedaj profesor Svetega pisma na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Msgr. dr. Maksimilijan Matjaž se je rodil 23. avgusta 1963 v Črni na Koroškem. Po osnovni šoli v Mežici je obiskoval srednjo ekonomsko šolo v Slovenj Gradcu. Opravil je tudi filozofsko-teološki študij na Teološki fakulteti v Ljubljani (1983-1988). V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1989 ter bil inkardiniran v nadškofijo metropolijo Maribor. Leta 1995 je končal biblični magistrski študij na Papeškem bibličnem inštitutu, leta 1998 pa doktoriral na Papeški univerzi Gregoriana pod mentorstvom prof. Klemensa Stocka s tezo Pomen motiva strahu v kristologiji Markovega evangelija (Furcht und Gotteserfahrung: die Bedeutung des Furchtmotivs für die Christologie des Markus. Forschung zur Bibel, 91. Würzburg: Echter Verlag, 1999). Leta 2000 se je izpopolnjeval na Frančiškanski biblični šoli v Jeruzalemu.

Od leta 1989 do 1991 je bil kaplan v Zrečah. Od leta 1991 do 1995 je študiral Sveto pismo na Papeškem bibličnem inštitutu v Rimu ter dosegel magisterij iz bibličnih ved. Študij je nadaljeval na Papeški univerzi Gregoriani, kjer je doktoriral iz biblične teologije leta 1998. Leta 2000 je študiral svetopisemsko arheologijo na Studium Biblicum Franciscanum v Jeruzalemu. Od leta 1998 je bil asistent na ljubljanski teološki fakulteti, od leta 2001 pa profesor-asistent na katedri za sveto pismo in judovstvo ter od leta 2011 izredni profesor za svetopisemske vede in judovstvo. Od leta 2013 je predstojnik Katedre za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti UL.

Od leta 2006 je bil član duhovniškega sveta nadškofije metropolije Maribor in od leta 2011 član kolegija svetovalcev. Bil je tudi duhovnik pomočnik v župniji Dravograd (1998-2010), v Zrečah (2010-2012), v pastoralni enoti Slovenj Gradec (2012-2013) in v župniji Šentilj (2013-2020).

Prof. Matjaž na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani predava predmete iz področja eksegeze Nove zaveze ter biblične teologije in antropologije. Njegovo temeljno raziskovalno področje, ki ga opravlja v programske skupine Judovsko-krščanski viri in razsežnost pravičnosti, je filološka, literarna in teološka analiza svetopisemskih besedil, s posebnim poudarkom na teološki, hermenevtični in antropološki interpretaciji. Raziskovanje vključuje vzporedni študij zgodovinskega okolja nastanka novozaveznega izročila in njene recepcije v prvih stoletjih ter razvoja biblične eksegeze, hermenevtike in prevajalskih načel. Je član ekipi prevajalcev slovenskega katoliškega prevoda Svetega pisma – Jeruzalemska izdaja (SPJ) ter član mednarodnega bibličnega združenja Studiorum Novi Testamenti Societas. Je urednik znanstvene revije Edinost in dialog ter predstojnik Zavoda Biblično gibanje, kjer deluje na področju biblične pastorale s posebnim poudarkom na popularizaciji Svetega pisma preko različnih združenj, šol, medijev in strokovnih ekskurzij.

Slovenski škofje iskreno čestitajo msgr. dr. Maksimilijanu Matjažu ter mu želijo obilo Božjega blagoslova pri vodenju celjske škofije.

Vir: spletna stran Katoliške Cerkve

IZJAVA KOMISIJE ZA EVANGELIZACIJO PRI SLOVENSKI ŠKOFOVSKI KONFERENCI: POŽIVIMO SLUŽBO SPRAVE

V ponedeljek, 25. januarja 2021, je zasedala Komisija za evangelizacijo pri Slovenski škofovski konferenci, ki opazuje aktualno dogajanje na področju evangelizacije in daje spodbude za delovanje pastoralnim delavcem. Izmed številnih odprtih vprašanj v današnjem svetu se komisija letos osredotoča na pomembnost sv. spovedi in iskanje bistvenega v času epidemije koronavirusa. Na to temo je pripravila naslednjo izjavo.

V času epidemije koronavirusa nam skrb za zdravje našega telesa kliče v spomin tudi skrb za zdravje našega duha. Med sedmerimi zakramenti sta ozdravljanju našega duha namenjena zlasti sveta spoved in bolniško maziljenje. Bolniško maziljenje na poseben način ozdravlja, kar se v nas pokvari po sveti birmi (confirmatio, unctio infirmorum!), sveta spoved pa ozdravlja, kar se v nas pokvari po svetem krstu (baptizatio, absolutio!): ‘baptizatio’ je potopitev, ‘absolutio’ je odveza od mlinskega kamna, ki nas drži pod vodo (Mt 18,6).

Apostol Pavel je svoje veliko poslanstvo pojmoval tudi kot službo sprave: ‘Namesto Kristusa smo poslani, kakor da Bog opominja po nas. Prosimo v imenu Kristusa: Spravite se z Bogom!’ (2 Kor 5,20). In apostol Jakob naroča svojim naslovljencem: ‘Priznavajte torej drug drugemu grehe in molite drug za drugega, da ozdravite! Veliko premore goreča molitev pravičnega’ (Jk 5,16).

Kako potrebna in zdravilna je spoved, nas spominja psalmist: ‘Dokler sem molčal, so moje kosti usihale zaradi mojega vpitja ves dan, kajti dan in noč je pritiskala name tvoja roka, moja moč je oslabela kot v poletni vročini. Potem pa sem ti svoj greh dal spoznati, svoje krivde nisem prikrival. Dejal sem: Priznal bom svoje grehe Gospodu. In ti si odpustil krivdo mojega greha’ (Ps 32,3-5).

V notranjosti svoje vesti človek odkriva postavo, ki si je ne daje sam, temveč se ji mora pokoravati’ (KKC, 1776). Modri Sirah daje slikovito primerjavo: ‘Pazi tudi na svét vesti, zakaj nič ti ni bolj zvesto kakor ta. Zakaj vest daje včasih boljše pojasnilo kakor sedem čuvajev, ki so postavljeni na višini za ogledovanje’ (Sir 37,13-14).

Epidemija koronavirusa sama po sebi usmerja naš pogled v našo notranjost, ki je svetišče Svetega Duha (1 Kor 6,19).

Msgr. dr. Jurij Bizjak, predsednik Komisije za evangelizacijo pri SŠK

Vir: spletna stran Katoliške Cerkve

Foto: Yoksel 🌿 Zok, Unsplash

AKTUALNI URNIK SVETIH MAŠ, OBHAJILA IN MOLITEV V NAŠI ŽUPNIJI

• Urnik svetih maš je do preklica naslednji:
– Štepanja vas: Delavniki: ob 8.00, 18.00 in ob 19.00. Nedelja in zapovedan praznik: – ob 6.30, 8.00, 9.15, 10.30, 18.00 in 19.00
– Bizovik: torek in četrtek: ob 18.00, nedelja ob 9.15 in 10.30

• Prejem svetega obhajila izven svete maše: Štepanja vas: Delavniki: ob 8.30, 18.30 in ob 19.30, Nedelja in zapovedan praznik: ob 7.05, 8.35, 9.50, 11.05, 18.35 in 19.35. Bizovik: torek in četrtek: ob 18.30, nedelja: ob 9.50 in 11.05

• Vabilo k molitvi večernic: Bratje kapucini med tednom od ponedeljka do sobote ob 18.40

• Maše preko spleta: od ponedeljka do sobote ob 19.00 in v nedeljo ob 10.30

OBVESTILA

• Verouk: Čeprav se je v šoli začel pouk, bo verouk po župnijah do nadaljnjega še potekal na daljavo. Za izvajanje župnijske kateheze (verouka) je potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje Vlade RS ter NIJZ, saj pri katehezi prihajajo otroci iz različnih razredov in šol in kar povečuje možnost okužbe. Kdaj se bo ponovno začel verouk v prostorih župnije, vas bomo obvestili.

• Katoliške srednje šole: Učenci 9. razredov vabljeni k vpisu na katoliške srednje šole. Več na tej povezavi 

• Tematski pohod za zakonce in pare na Golovcu: Povabljeni na orientacijski pohod na nam, ki sta ga pripravila Marinka in Aleš Čerin. Zakonci in pa fantje in punce, ki se pripravljajo na poroko pa se bodo lahko tudi sprehodili po svoji življenjski poti. Natisnite si orientacijski karto, obujta gojzarje in pojdita na pot. Več naj tej spletni strani

POSTNI ČAS

V postnem času vabljeni h križevemu potu med tednom v Bizoviku v četrtek ob 17.35, v Štepanji vasi v petek ob 18.35, ob nedeljah v Bizoviku ob 9.00, v Štepanji vasi pa ob 18.35. Vabljeni, da križev pot tudi sami molite doma.

Postne pobožnosti s postnimi govori ob nedeljah zvečer letos ne bo.

POST JE ČAS MOLITVE, DOBRIH DEL IN SOLIDARNOSTI

Post nas nagovarja k poglobitvi našega odnosa z Bogom, k odpovedi in sočutju z ljudmi v stiskah. Slovenska Karitas nas v letošnjem postu, enako kot v preteklih letih, vabi na naslednje postne akcije. Več informacij in gradiva najdete na tej spletni strani.

1. 40 dni brez alkohola: Letošnja akcija poteka pod geslom: »Moja poteza«. Sodelujete lahko sami, z družino, kot skupina in v času akcije ne uživate in ne ponujate alkohola. Več informacij na spletni strani brezalkohola.si.

2. Pomoč za jugovzhodno Evropo: V postnem času vas z akcijo Ne pozabimo… letos že štirinajsto leto vabimo k solidarnosti z revnimi v državah jugozahodne Evrope. Na mizici zadaj v obeh cerkvah lahko vzamete položnico.

3. Poglobimo postni čas s postno molitvijo: 
V Sveta Marija, ti si naša vodnica, vodiš naše korake do Sina.
Prižigaš luč, kjer je tema, daješ upanje, kjer je obup, objemaš zapuščene in obvežeš rane ranjenih.
Kljub trpljenju si upala, kljub krhkosti si nosila, kljub koncu si verjela.
Ostala si brez vsega, a vendar neskončno ljubila.
Naseli v nas mir, pomagaj nam v bolezni, pomagaj nam v praznini, z zdravilnim dotikom prebudi v nas vero.

4. Postna akcija v naši župniji

Denarne darove za Župnijsko Karitas boste lahko oddali v nabiralnika Karitas v obeh cerkvah. V zadnjem letu so se sredstva naše župnijske Karitas kar precej zmanjšala, zato smo za vsak dar iskreno hvaležni. Lahko pa boste za potrebne darovali tudi živila. V obeh cerkvah sta v ta namen postavljeni košari.

Otroci bodo pri verouku lahko darovali v posebne kuverte, v katere bodo lahko zbirali v korist socialno ogroženim družinam.

5. Postna postava

Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.
Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 17. februarja) in na veliki petek (letos 2. aprila). Ta dva dneva se enkrat do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta starosti.

Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb, …), post in zdržek odpadeta.

Postni čas v Katoliški cerkvi

V Katoliški cerkvi na pepelnično sredo, letos bo to 17. februarja 2021, začenjamo postni čas, ki bo trajal štirideset dni.[1] Postni čas bomo sklenili z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi sveto velikonočno tridnevje.

Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi. Letos bo zaradi epidemije COVID-19 obred pepeljenja potekal na prilagojen način.

Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenovi v pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka (prim. Ef 4,17–24). Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče: Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš, napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel.

Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti (prim. Mt 4,1–11, Mr 1,12–13 in Lk 4,1–13).

Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela. S prejemom zakramenta krsta so pri novo krščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi. Postni čas duhovnost krsta izpostavlja kot razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Strogi post – ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega – je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.

Vir: spletna stran Katoliške Cerkve

br. Matej Štravs, župnik

Foto: Miro Meden, Aleš Čerin, Policraticus, Cathopic

OD NAS SE JE POSLOVIL BR. ROMAN MOTORE

V nedeljo popoldne 31. januarja se je od nas poslovili br. Roman Motore, ki je v soboto 23. januarja letos praznoval 85. let življenja.

Br. Roman je v našem samostanu v Ljubljani živel od leta 2012. Ker je v zadnjih letih življenja težko hodil, ni mogel več prihajati v cerkev. Je pa vse do konca svojega življenja maševal v samostanu obenem pa je tudi zelo veliko molil, za kar smo mu zelo hvaležni. Priporočamo ga v vaše molitve.

Na tej povezavi se lahko ogledate članek o njem.

AKTUALNI URNIK SVETIH MAŠ, OBHAJILA IN MOLITEV V NAŠI ŽUPNIJI

• Urnik svetih maš je do preklica naslednji:
– Štepanja vas: Delavniki: ob 8.00, 18.00 in ob 19.00. Nedelja in zapovedan praznik: – ob 6.30, 8.00, 9.15, 10.30, 18.00 in 19.00
– Bizovik: torek in četrtek: ob 18.00, nedelja ob 9.15 in 10.30
• Prejem svetega obhajila izven svete maše: Štepanja vas: Delavniki: ob 8.30, 18.30 in ob 19.30, Nedelja in zapovedan praznik: ob 7.05, 8.35, 9.50, 11.05, 18.35 in 19.35. Bizovik: torek in četrtek: ob 18.30, nedelja: ob 9.50 in 11.05
• VABILO K MOLITVI VEČERNIC: Bratje kapucini med tednom od ponedeljka do sobote

Maše preko spleta so od ponedeljka do sobote ob 19.00 in v nedeljo ob 10.30.

OBVESTILA

• Zahvala za dar: Prejšnjo nedeljo, 31. januarja, ste pri nabirki, ki je bila namenjena za brate kapucine, ki delujemo v župniji, darovali 1.296,58 eur. Iskrena hvala v imenu vseh bratov iz našega samostana. Bog vam povrni.
• Tematski pohod za zakonce in pare na Golovcu: Povabljeni na orientacijski pohod na nam, ki sta ga pripravila Marinka in Aleš Čerin. Zakonci in pa fantje in punce, ki se pripravljajo na poroko pa se bodo lahko tudi sprehodili po svoji življenjski poti. Natisnite si orientacijski karto, obujta gojzarje in pojdita na pot.

Več na tej spletni strani

• Praznik Lurške matere Božje in svetovni dan bolnikov bo ta četrtek, 11. februarja 2021. Letos zaradi epidemije ne bo Lurške procesije.
• Svetovni dan bolnikov – 11. februar: Ta dan naj nas spomni, da naj bomo bolj pozorni do bolnikov in trpečih. Ker v zadnjem letu veliko težje obiskujemo bolne se potrudimo, da jih pokličemo po telefonu.

POKLIČIMO DUHOVNIKA, DA OBIŠČE BOLNE

• Radi pokličimo duhovnika, da bolnim, če je možno ob prvih petkih prinese sveto obhajilo in jim podeli bolniško maziljenje. V trenutnih razmerah ob prvem petku obiskujemo tiste bolne, ki to želijo. Ob obisku duhovnika mora duhovnik in tudi bolnik imeti masko, ki pokriva nos in usta. Bolniško maziljenje je predvsem prošnja za ozdravljenje in za pomoč v bolezni. Ta zakrament ni namenjen le umirajočim, ampak vsem bolnim, da bi ozdraveli, zato ne čakajmo na najtežje trenutke bolezni. Na tem mestu želim povedati, da je župniji lani kar dve tretjini ljudi, ki so bili cerkveno pokopani, umrlo brez prejema sv. zakramentov.

• Obiski bolnih v Domu starejših občanov Ob Sotočju: V prejšnjih letih smo bratje iz samostana in sestra Barbara vsak teden v tem domu obiskali okrog 60 starejših. Sedaj v Dom ne moremo redno hoditi. Ob tej priliki pa povem, da v Domu vedno lahko obiščemo posameznega bolnika, če nas svojci prosijo. Zato vas vljudno prosimo, da nam javite, če želite, da obiščemo koga od oskrbovancev in v Domu in mu podelimo zakramente.

POSLANICA SVETEGA OČETA FRANČIŠKA ZA 29. SVETOVNI DAN BOLNIKOV 2021

Poslanica svetega očeta Frančiška za 29. svetovni dan bolnikov
Eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje (Mt 23,8).

Odnos zaupanja je temelj nege bolnikov.

Dragi bratje in sestre!

Praznovanje 29. svetovnega dneva bolnikov, ki ga obhajamo 11. februarja 2021, na god Lurške Matere Božje, je primeren trenutek, da posebno pozornost posvetimo bolnikom in tistim, ki jim pomagajo, bodisi na krajih, ki so namenjeni negi bodisi v naročju družine in skupnosti. Posebno mislimo na tiste, ki po vsem svetu trpijo zaradi učinkov koronavirusa. Vsem, zlasti pa najbolj ubogim in odrinjenim, izražam svojo duhovno bližino in jim zagotavljam skrb in ljubezen Cerkve.

1. Tema tega dneva se navdihuje pri evangeljskem odlomku, v katerem Jezus graja hinavščino tistih, ki govorijo, pa ne delajo (prim. Mt 23,1-12). Kadar se vera skrči na sterilne besedne vaje, ne da bi se vključila v zgodovino in potrebe drugega, se izgubi skladnost med izpovedano vero s stvarnimi izkušnjami. Tveganje je veliko; zaradi tega Jezus uporablja močne izraze, da bi posvaril pred nevarnostjo zdrsa v malikovanje samega sebe, in pravi: »Eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje« (v. 8.)

Graja, ki jo Jezus namenja tistim, ki »govorijo pa ne delajo« (v. 3) je vedno zdravilna za vse, ker ni nihče imun pred zlom hinavščine, pred zelo hudim zlom, katerega učinek je, da nam prepreči, da bi cveteli kot otroci edinega Očeta, ki so poklicani v vesoljno bratstvo.

Pred potrebo brata in sestre Jezus ponuja zgled obnašanja, ki je popolnoma nasproten hinavščini. Predlaga, da se ustavimo, poslušamo, vzpostavimo neposreden in oseben odnos z drugim, čutimo empatijo in ganjenost zanj ali zanjo, ko pustimo, da nas njegovo trpljenje vključi do te mere, da v služenju prevzamemo skrb zanj (prim. Lk 10,30-35).

2. Ko zbolimo, čutimo svojo ranljivost, istočasno pa prirojeno potrebo po drugem. Stanje ustvarjenosti postane še bolj jasno, ko očitno doživljamo svojo odvisnost od Boga. Ko smo bolni, misel in srce preplavijo negotovost, strah, včasih tesnoba; znajdemo se v nemočnem položaju, ker naše zdravje ni odvisno od naših sposobnosti ali od našega »truda« (prim. Mt 6,27).

Bolezen postavi vprašanje smisla, ki je v veri naslovljeno na Boga: vprašanje, ki išče nov pomen in novo smer za bivanje, ki včasih morda ne najde takoj odgovora. Pri tem napornem iskanju nam včasih ne morejo pomagati niti prijatelji in sorodniki.

S tem v zvezi je značilen svetopisemski lik Joba. Ženi in prijateljem ne uspe, da bi ga spremljali v njegovi nesreči; nasprotno, obtožujejo ga in s tem poglabljajo njegovo osamljenost in zmedo. Job strmoglavi v neko stanje zapuščenosti in nerazumljenosti. A prav po tej skrajni krhkosti, ko odkloni vsako hinavščino in se odloči za pot iskrenosti do Boga in do drugih, njegov vztrajni krik pride do Boga, ki mu na koncu odgovori in mu odpre novo obzorje. Potrdi mu, da njegovo trpljenje ni kazen, prav tako pa ni stanje oddaljenosti od Boga ali znamenje njegove brezbrižnosti. Tako iz ranjenega in ozdravljenega Jobovega srca privre tista doneča in ganljiva izjava Gospodu: »Z ušesom sem slišal o tebi, a zdaj te je videlo moje oko« (42,5).

3. Bolezen ima vedno obraz, in ne samo enega: ima obraz vsakega bolnika in bolnice, tudi tisti, ki se čutijo nepriznani, izključeni, žrtve družbenih krivic, ki zanikajo njihove osnovne pravice (prim. Okrožnica Vsi bratje, 22). Sedanja pandemija je razkrila številne neprimernosti zdravstvenih sistemov in pomanjkljivosti v pomoči bolnim. Ostareli, najbolj slabotni in ranljivi nimajo vedno zagotovljenega dostopa do oskrbe in ta ni vedno pravičen. To je odvisno od političnih odločitev, od načina upravljanja z viri in od prizadevnosti tistih, ki imajo odgovornost. Vlaganje v nego in pomoč bolnim osebam je prednostna naloga, ki je vezana na načelo, da je zdravje prednostno skupno dobro. Istočasno je pandemija poudarila tudi predanost in velikodušnost zdravstvenih delavcev, prostovoljcev, delavcev in delavk, duhovnikov, redovnikov in redovnic, ki so s strokovnostjo, odpovedjo, čutom odgovornosti in ljubezni do bližnjega pomagali, negovali, tolažili in služili tolikim bolnikom in njihovim domačim. Tiha skupina moških in žensk, ki so se odločili, da bodo gledali te obraze, prevzeli skrb za rane bolnikov, ki so jih čutili blizu v moči skupne pripadnosti človeški družini.

Bližina je namreč dragoceno mazilo, ki podpre in potolaži tistega, ki trpi v bolezni. Kot kristjani bližino živimo kot izraz ljubezni Jezusa Kristusa, umiljenega Samarijana, ki je sočutno postal bližnji vsakemu človek, ki je ranjen od greha. Združeni z njim po delovanju Svetega Duha smo poklicani biti usmiljeni kakor Oče in ljubiti zlasti bolne, slabotne in trpeče brate (prim. Jn 13,34-35). Poleg osebne ravni to bližino živimo v skupnostni obliki: bratska ljubezen v Kristusu rodi skupnost, ki je sposobna ozdravljanja, ki ne zapusti nikogar, ki vključi in sprejme predvsem najbolj krhke.

S tem v zvezi želim spomniti na pomembnost bratske solidarnosti, ki se konkretno kaže v služenju in lahko privzame zelo različne oblike, ki pa so vse usmerjene v podporo bližnjega. »Služiti pomeni skrbeti za tiste, ki so krhki v naših družinah, v naši družbi, v našem narodu« (Homilija v Havani, 20. septembra 2015). V tem prizadevanju je vsak sposoben »odložiti svoje zahteve in pričakovanja, svoje želje po vsemogočnosti pred konkretnim pogledom najbolj krhkih. […] Služenje vedno gleda na obraz brata, se dotika njegovega mesa, tako močno čuti njegovo bližino, da jo v nekaterih primerih trpi in išče bratov napredek. Zaradi tega služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, ampak ljudem« (prav tam).

4. Za dobro zdravljenje je ključnega pomena odnosni vidik, s katerim lahko celostno pristopimo k bolnemu človeku. Ovrednotenje tega vidika pomaga tudi zdravnikom, bolničarjem, strokovnjakom in prostovoljcem, da zaradi medsebojnega odnosa zaupanja prevzamejo skrb za tiste, ki trpijo, da jih spremljajo na poti zdravljenja (prim. Nova listina zdravstvenih delavcev [2016], 4). Gre torej za vzpostavitev dogovora med tistimi, ki so potrebni zdravljenja in tistimi, ki jih zdravijo; dogovor je utemeljen na vzajemnem zaupanju in spoštovanju, na iskrenosti, na razpoložljivosti, tako da presežemo vsako obrambno pregrado, v središče postavimo dostojanstvo bolnika, varujemo strokovnost zdravstvenih delavcev in vzdržujemo dobre odnose z družinami bolnikov.

Ta odnos z bolnim človekom najde neizčrpen vir spodbude in moči v Kristusovi ljubezni, kakor kaže tisočletno pričevanje možin žena, ki so se posvetili v služenju bolnikom. V resnici iz skrivnosti Kristusove smrti in vstajenja izvira tista ljubezen, ki je sposobna v polnosti osmisliti tako stanje bolnika kakor tudi stanje tistega, ki skrbi zanj. To velikokrat potrjuje evangelij, ko pokaže, da Jezusova ozdravljenja niso nikoli magična dejanja, ampak so vedno sad srečanja, medosebnega odnosa, v katerem na Božji dar, ki ga ponudi Jezus, odgovarja vera tistega, ki ga sprejema, kot povzema beseda, ki jo Jezus pogosto ponovi: »Tvoja vera te je rešila.«

5. Dragi bratje in sestre, zapoved ljubezni, ki jo je Jezus zapustil svojim učencem, dobi svojo konkretno uresničitev tudi v odnosu z bolniki. Družba je toliko bolj humana, kolikor bolj zna poskrbeti za svoje krhke in trpeče člane in to zna storiti z učinkovitostjo, ki jo spodbuja bratska ljubezen. Prizadevajmo si za ta cilj in storimo to tako, da nihče ne bo ostal sam, da se nihče ne bo čutil izključenega in zapuščenega.

Vse bolnike, zdravstvene delavce in tiste, ki se žrtvujejo za trpeče, izročam Mariji, Materi usmiljenja in Zdravju bolnikov. Iz Lurške votline in iz svojih neštetih svetišč po vsem svetu naj podpira našo vero in naše upanje ter nam pomaga, da bomo drug za drugega skrbeli z bratsko ljubeznijo. Vsem in vsakemu posebej iz vsega srca podeljujem svoj blagoslov.

Rim, Sv. Janez v Lateranu, 20. decembra 2020, četrta adventna nedelja
Frančišek

Vir: Spletna stran Katoliške Cerkve

PAPEŽ FRANČIŠEK OB DNEVU ČLOVEŠKEGA BRATSTVA: BRATSTVO KOT NOVI MEJNIK ČLOVEŠTVA

V četrtek, 4. februarja 2021, je potekal prvi mednarodni dan človeškega bratstva. Papež Frančišek ga je obeležil s sodelovanjem na spletnem srečanju, ki se ga je udeležil tudi veliki imam Al Azharja, Ahmad Al Tayeb. Mednarodni dan človeškega bratstva je ustanovila Generalna skupščina Združenih narodov ter za datum postavila 4. februar, dan, ko sta pred dvema letoma papež in veliki imam v Abu Dabiju podpisala Dokument o človeškem bratstvu. Med spletnim srečanjem je bila podeljena tudi nagrada za človeško bratstvo Zayed 2021. Prejela sta jo Latifa Ibn Ziaten in Antonio Guterres.

Papež: Ali bratje ali pa bomo vse izgubili. Papež Frančišek je svoj prispevek k današnjemu srečanju dal preko video sporočila, v katerem je bratstvo opredelil kot poslušanje, spoštovanje in iskreno sprejemanje. Poudaril je, da ne smemo izgubljati časa, kajti nahajamo se na mejniku človeštva: ali bratstvo ali pa se bomo med seboj uničili.
»Sestre in bratje. To je beseda: sestre in bratje,« je začel svoje video sporočilo sveti oče in se najprej zahvalil velikemu imamu Ahmadu Al Tayebu, ki ga je imenoval »brat, prijatelj, tovariš v izzivih in nevarnostih boja za bratstvo«. Zahvalil se mu je »za tovarištvo na poti« in za pripravo Dokumenta o človeškem bratstvu, ki sta ga skupaj podpisala pred dvema letoma: »Vaše pričevanje mi je zelo pomagalo, saj je bilo pogumno pričevanje. Vem, da ni bila lahka naloga. Z Vami sva jo lahko opravila skupaj in si vzajemno pomagala. Najlepša med vsemi stvarmi pa je, da se je tista prva želja po bratstvu utrdila kot resnično bratstvo. Hvala, brat, hvala.«

Frančišek je zahvalo izrazil tudi šejku Mohamedu bin Zayedu, ki je organizator današnjega spletnega srečanja in se ga je prav tako udeležil. Izpostavil je njegov trud, ki ga je vložil za nadaljevanje te poti: »Verjel je v projekt. Verjel je nam.«

Besede zahvale pa je sveti oče namenil še sodniku Mohamedu Mahmoudu Abdelu Salamu, ki je generalni tajnik Visokega odbora za človeško bratstvo. Imenoval ga je »prijatelj, delavec, poln idej«.
»Hvala vsem, ki so stavili na bratstvo, kajti bratstvo je danes novi mejnik človeštva. Ali bomo bratje ali pa se bomo med seboj uničili,« je poudaril papež Frančišek in opozoril, da danes ni časa za brezbrižnost: »Ne moremo si oprati rok. Z distanco, z zanemarjanjem, z nezanimanjem. Ali smo bratje ali pa – dovolite mi – se bo vse podrlo. To je mejnik. Mejnik, na katerem moramo graditi. Je izziv našega stoletja, je izziv našega časa. Bratstvo pomeni iztegnjeno roko, bratstvo pomeni spoštovanje. Bratstvo pomeni poslušati z odprtim srcem. Bratstvo pomeni trdnost v lastnih prepričanjih. Kajti ni resničnega bratstva, če se pogaja o lastnih prepričanjih.«

Po Frančiškovih besedah smo namreč »bratje, rojeni iz istega Očeta«: »Z različnimi kulturami in tradicijami, a vsi bratje. In v spoštovanju svoje kulture in različnih tradicij, svojih različnih državnih pripadnosti, je treba graditi to bratstvo. Ne se o njem pogajati.«

»Je trenutek poslušanja. Je trenutek iskrenega sprejemanja. Je trenutek gotovosti, da je svet brez bratov svet sovražnikov. Hočem poudariti: ne moremo reči ali bratje ali ne bratje. Povejmo, kot je: ali bratje ali sovražniki. Kajti zanemarjanje je zelo prefinjena oblika sovraštva. Ni treba vojne, da bi postali sovražniki. Zadostuje zanemarjanje. Dovolj je te tehnike – postala je namreč tehnika –, te drže, da gledamo na drugo stran, da ne skrbimo za drugega, kakor da ne bi obstajal.« Pri tem se je papež ponovno zahvalil velikemu imamu za pomoč in pričevanje, za »to pot, ki sva jo opravila skupaj«.

Papež Frančišek se je v nadaljevanju video sporočila obrnil še na oba dobitnika nagrade Zayed 2021, Latifo Ibn Ziaten in Antonia Guterresa. Generalnemu sekretarju Združenih narodov Guterresu se je zahvalil za »ves trud za mir«: »Mir, ki se lahko doseže samo z bratskim srcem.«

Nagovoril je še Latifo Ibn Ziaten: »Draga sestra, tvoje zadnje besede ‘vsi smo bratje’ niso bile izrečene zaradi vljudnosti. So prepričanje. Gre za prepričanje, ki je oblikovano v bolečini, v tvojih ranah. Svoje življenje si namenila za nasmeh, svoje življenje si namenila, da ne bi čutila zamere; in preko bolečine ob izgubi sina – samo mati vé, kaj pomeni izgubiti otroka – preko te bolečine imaš pogum reči ‘vsi smo bratje’ ter sejati besede ljubezni. Hvala za tvoje pričevanje. In hvala, da si mati svojemu otroku, mnogim dečkom in deklicam, da si danes mati temu človeštvu, ki te posluša in se od tebe uči: ali pot bratstva, ali bratje, ali pa bomo vse izgubili.«

Vir: Spletna stran Katoliške Cerkve

Br. Matej Štravs, župnik

Foto: Sharon McCutcheon, Unsplash (bolnica), Warren Wong, Unsplash (pozdrav), Matías Medina, Cathopic (roža v križu)

Danes je tretja nedelja med letom, nedelja Svetega pisma. Prihodnja nedelja je četrta med letom. Nabirka prihodnje nedelje bo namenjena za brate kapucini, ki delujemo v župniji Ljubljana Štepanja vas. Bog povrni.

AKTUALNI URNIK SVETIH MAŠ V NAŠI ŽUPNIJI

V cerkev v Štepanji vasi lahko za mašo ali obhajilo na enkrat pride 9 posameznikov ali gospodinjstev, v cerkev v Bizoviku lahko na enkrat pride 6 posameznikov ali gospodinjstev. (V to je všteto, da gre ena družina tudi v učilnico nad zakristijo.) Cerkvi bosta odprti 10 minut pred mašo.

Urnik svetih maš je naslednji:

Štepanja vas:
• Delavniki: 8.00, 18.00 in ob 19.00
• Nedelja in zapovedan praznik: 6.30, 8.00, 9.15, 10.30, 18.00 in 19.00

Bizovik:
• torek in četrtek: 18.00.
• nedelja in zapovedan praznik: 9.15 in 10.30

Mašne namene za tekoči teden lahko spremljate na tej povezavi.

KDAJ LAHKO PREJMETE SVETO OBHAJILO IZVEN SVETE MAŠE

Če želite prejeti samo obhajilo, pridite med tednom 30 minut po začetku svete maše, ob nedeljah pa 35 minut po začetku svete maše. Obhajilo tako delimo ob naslednjih terminih:

Štepanja vas:
• Delavniki: 8.30, 18.30 in ob 19.30
• Nedelja in zapovedan praznik: 7.05, 8.35, 9.50, 11.05, 18.35 in 19.35

Bizovik:
• torek in četrtek: 18.30.
• nedelja in zapovedan praznik: 9.50 in 11.05

MAŠE PREKO SPLETA

Še naprej lahko na tej povezavi spremljate video prenos svetih maš, ki jih bomo sedaj prenašali iz župnijske cerkve.
• ponedeljek – sobota: 19.00
• nedelja: 10.30.

DAN CELODNEVNEGA ČEŠČENJA

Dan celodnevnega češčenja bo ta četrtek, 28. januarja. To je dan, ko molimo v imenu vse nadškofije. Letos zaradi epidemije ne bo organizirano češčenje po skupinah. Najsvetejše bo izpostavljeno v župnijski cerkvi od 8.30 do 12.30 in od 14.00 dalje do maše ob 18.00. Lepo vabljeni, da kadarkoli v tem času pridete molit v cerkev.

OSTALA OBVESTILA

• SVETOPISEMSKI MARATON: Poteka pod geslom »Med vami bom hodil« in bo letos potekal preko spleta od sobote 23. januarja do petka 29. januarja. Vse informacije in prijave za branje Svetega pisma najdete na tej spletni strani.
• LETNA NAROČNINA VERSKEGA TISKA: Zelo priporočamo redno letno naročnino. Vabimo vas, da se na verski tisk naročite direktno pri založbah in boste verski tisk dobivali po pošti na dom. Verski tisk pa bo še naprej na razpolago v cerkvi v prosti prodaji. Cene letnih naročnin: Družina – 119,60 €, Ognjišče – 34,30 €, Prijatelj – 12,60 €, Misijonska obzorja – 9 €, Mohorjeve knjige (prednaročilo šest knjig za 2021) – 49 €, Božje okolje – 29,70 €, Beseda med nami – 23,70 €, Communio – 34 €, Magnificat – 59,40 €, Mavrica – 39,90 €, Cerkveni glasbenik – 35,70 €, Radovednež – 23,70 €, #Najst – 27 €, Cerkev danes – 35,70 €, Naša luč – 26,95 €.
• TEDEN MOLITVE ZA EDINOST KRISTJANOV 2021 bo potekal od 18. 1. do 25. 1. Letos nosi geslo »Ostanite v moji ljubezni in obrodili boste obilo sadu. (prim. Jn 15,5-9). Vabljeni k molitvi v ta namen.
• DAN ODPRTIH VRAT NA ŠKOFIJSKI KLASIČNI GIMNAZIJI: Škofijska klasična gimnazija in Jegličev dijaški dom v Šentvidu v Ljubljani vabita na DNEVE ODPRTIH VRAT OD 30. JANUARJA DO 11. FEBRUARJA 2021. Zaradi epidemije bodo vsi dogodki potekali preko spleta na naslovu: vpis.stanislav.si

ŽUPNIJSKA STATISTIKA ZA LETO 2020

• Krsti: 22 novokrščencev. 17 otrok je bilo krščenih v prvem letu življenja, pet pa v starosti od 2. do 6. let. Osem jih je bilo krščenih iz cerkvenega zakona, 3. iz civilnega zakona, 9 iz izven zakonskih skupnosti in en nezakonski (otrok živi le z enim od staršev).
• Število otrok pri verouku: 186
• Prvo sv. obhajilo: 22 prvoobhajancev
• Birma: 17 birmancev
• Poroke: 4 pari
• Pogrebi: 71 pogrebov (le 21 jih je prejelo poslednje zakramente)
• Obhajila: Razdeljenih je bilo 25.600 svetih obhajil.
• Bolniško maziljenje: okrog 95 oseb
• Nedeljska sveta maša: K vsem nedeljskim mašam je čez poletje prihajalo do 400 ljudi. V tem številu je upoštevana tudi sobotna večerna sv. maša.

IZJAVA KOMISIJE PRAVIČNOST IN PRI SLOVENSKI ŠKOFOVSKI KONFERENCI GLEDE FINANČNE PODPORE ZAVODU ISKRENI

Ob tridesetletnici Slovenije se mora ideološka diskriminacija končati

Del opozicijskih strank, ki se očitno uvršča na skrajno politično levico, je začel gonjo proti Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ker je na javnem razpisu namenilo državno finančno podporo tudi civilnodružbenemu Zavodu Iskreni. Nobenega dvoma ni, da je razlog za to gonjo idejna usmeritev Zavoda Iskreni, ki zagovarja krščanske vrednote družinskega življenja.

Zato izraža Komisija Pravičnost in mir pri SŠK veliko zaskrbljenost. S tem ko skrajne leve stranke nasprotujejo tej podpori in zaradi nje celo grozijo z interpelacijo pristojnega ministra, zavzemajo diskriminacijsko stališče do nevladne organizacije, ker zastopa družinske vrednote, ki niso po volji izključujoči levičarski ideologiji, odklonilni in sovražni do tradicionalnega in pretežno krščanskega pojmovanja družine.

S tem stranke, ki so med drugim skoraj pet let zadrževale uresničenje odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije o enakopravnem financiranju katoliških in drugih zasebnih šol, ponovno in nedvoumno razkrivajo svoje nestrpno stališče do krščanskih vrednot in do vseh, ki jih zagovarjamo v sedanji slovenski družbi. Enako diskriminacijo zahtevajo celo od državnih organov, kar je v popolnem nasprotju z zahtevo po ideološki nevtralnosti sodobne demokratične, svobodoljubne in nazorsko pluralistične države. Ob tridesetletnici Slovenije je skrajni čas, da se konča diskriminacija na osnovi idej in vrednot ter se zavrne stigmatizacija in zapostavljanje vseh, ki si v slovenski družbi prizadevamo za krščanske in družinske vrednote.

Stranke, ki s táko zahtevo po novem enoumju zavzemajo stališče, ki je v popolnem nasprotju s svobodoljubnimi, pluralističnimi in demokratičnimi načeli sodobne države in ustavne ureditve Republike Slovenije, nikakor ne morejo veljati za primerne, da jim volivci še kdaj zaupamo odgovornost za našo državo, če hočemo, da ostane zvesta duhu svoje ustave in se v njem še utrjuje. Stališče teh strank je v popolnem nasprotju z duhom in črko človekovih pravic do svobode in enakopravnega izražanja ter uveljavljanja vere in drugih nazorov, kar je temelj vsake demokratične in svobodoljubne državne ureditve. Zato zasluži, da ga obsodijo vsi demokrati v tej državi. Prav tako pozivamo ministra Janeza Ciglerja Kralja, naj ne popusti pod pritiski ter še naprej zagotavlja ideološko nevtralnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Msgr. dr. Anton Stres
Predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK

Vir: spletna stran Katoliške cerkve

PAPEŽ FRANČIŠEK: POSLUŠANJE JE PRVA OBLIKA NEŽNOSTI (več na tej povezavi)

Če danes obstaja »pesniška revščina«, to ni zaradi manj lepote, ampak ker se je zmanjšala naša sposobnost poslušanja, kot je zapisal papež Frančišek v predgovoru h knjigi mladega italijanskega pesnika Luce Milaneseja.

Andreja Červek – Vatikan

Knjiga pesmi z naslovom Nenadne rime izpod peresa Luce Milaneseja je izšla pri založbi Tau in »imela posebnega bralca – papeža Frančiška«, je v spremni besedi napisal p. Antonio Spadaro, direktor jezuitske revije La Civiltà Cattolica.

Poezija je urjenje v poslušanju

Lepota je izkušnja. In »lepota, katere prinašalec je Luca, ne nastane z napornim delom o pomembnih temah ali s skrbno izbiro učenih besed, ampak nastane kot spontana zmožnost, da s pravimi besedami izrazi to, kar je v njem, in ki mu pomaga videti vezi tudi tam, kjer se zdi, da jih ni«, zapiše sveti oče v predgovoru. Gre za »notranji pogled«, ki avtorja spodbuja, da gleda vase, druge in Boga, in ki »zna v navidezno slučajnih stvareh razbrati globoko novost«. Za poezijo je potrebna razpoložljivost nekoga, da posluša, nadaljuje papež in izpostavi, da pri Lucovi poeziji razumemo, da je poslušanje »prva oblika nežnosti«. Je zmožnost, da znotraj sebe ustvarimo prostor za stvari, ki so nove, drugačne, na videz nasprotne, zatem pa se zavemo, da so »resničnejše od ostalih«. Če danes obstaja pesniška revščina, to ni zato, ker je manj lepote, ampak ker se je zmanjšala naša sposobnost za poslušanje, izpostavi papež Frančišek in sklene: »Luci želim, da bi preko teh strani lahko postal sredstvo lepote in nežnosti ter opogumljal mlade, naj posežejo po talentih, ki jih je Gospod posejal v njih, in včasih ne najdejo poguma, da bi jih pokazali, ker jih je strah obsojanja ali neuspeha.«

Spadaro: S poezijo obnoviti voljo do življenja

V spremni besedi pa Spadaro zapiše, da Luca »s papirjem in peresom obnovi moč in vznemirjenost, voljo do življenja. Ne oddaljuje od realnosti, kot se to včasih verjame, nasprotno, zanj je poezija trdna točka, ki te zadržuje pri realnosti stvari.« Kot zapiše sam avtor knjige Nenadne rime, poezija »zagotovo ne bo dala nobene rešitve«, a lahko nam pusti »občutek, da smo.« Lahko bi nam celo dala občutek, da »obstaja nekaj izjemnega«. Kot nadaljuje Spadaro, uporabljati besedo kot poetični izraz je kakor uporabiti mračno sobo, ki nam omogoča razviti nekaj, kar brez nje morda ne bi nikoli opazili ne znotraj ne zunaj sebe. Po Spadarovem prepričanju je ravno temu namenjena poezija Luce Milaneseja: »razvijati podobe o življenju, spraševati se o njegovem smislu in ga morda tudi dojeti«. Potrebna je torej resnična in učinkovita izkušnja življenja, ki vključuje tudi način dešifriranja sveta.

Pomembnost opazovanja »dela v teku«

Da je papež Frančišek sprejel prošnjo in napisal predgovor h knjigi tega mladega pesnika, nedvomno pove veliko o svetem očetu – a prav tako Luci. »Papeževa gesta je prevratniška. Ne izbere priznanega in utrjenega avtorja, ampak nezrelega, ki še raste. Podpiše se pod besede nekoga, ki ni opravil poti, ki bi bila priznana. Njegovo zanimanje je usmerjeno v ‘delo v teku’. In tako razumemo, da v tej napetosti najdemo ključ za današnji čas: v opazovanju tega, kar se razvija, in ne zrelega sadu.« Spadaro nadaljuje, da je beseda konkretni element, v katerem dobi svoje telo vse, kar izkusimo in mislimo; in vodi v nazaj v izkušnjo in ne v abstraktnost. Poezija Luce Milaneseja »ustvarja povezave in posega po globini izkušnje«, je »poslušanje realnosti in samega sebe«. Gre za »poezijo, ki raste v dialektiki in kontradikciji«. A je prav tako poezija »diha, miru, umirjenosti, usmerjena tudi na naravne elemente«. Je »poziv k harmoniji, ki jo ti verzi znajo klicati na koprneč način«, še zapiše Sapadaro.

br. Matej Štravs

Foto: Peter Škrlep, primer.si/fotografija