V petek, 16. decembra 2022, je izšla poslanica papeža Frančiška za 56. svetovni dan miru, ki ga obhajamo 1. januarja 2023, z naslovim: Nihče se ne more rešiti sam. Izhajati iz covida-19, da bomo skupaj zasnovali poti miru.
POSLANICA NJEGOVE SVETOSTI
PAPEŽA FRANČIŠKA
ZA 56. SVETOVNI DAN MIRU
1. JANUAR 2023
Nihče se ne more rešiti sam.
Izhajati iz covida-19, da bomo skupaj zasnovali poti miru
»Kar pa zadeva čase in trenutke, bratje, ni treba, da bi vam pisali o tem, saj sami natančno veste, da bo Gospodov dan prišel, kakor pride tat ponoči« (Prvo pismo sv. Pavla Tesaloničanom, 5,1-2).
1. S temi besedami je apostol Pavel vabil skupnost v Solunu, naj v pričakovanju srečanja z Gospodom ostane čvrsta, z nogami in srcem trdno na zemlji, sposobna pozornega pogleda na resničnost in na dogodke zgodovine. Čeprav se dogodki našega bivanja zdijo tako tragični in se čutimo porinjeni v temen in mučen predor krivice in trpljenja, smo poklicani, da ohranjamo svoja srca odprta za upanje, polni zaupanja v Boga, ki postane navzoč, ki nas nežno spremlja, podpira v naporih in predvsem usmerja našo pot. Zato sv. Pavel nenehno spodbuja skupnost, naj bo čuječa ter išče dobro, pravičnost in resnico: »Zato nikar ne spimo kakor drugi, ampak bodimo budni in trezni« (5,6). To je povabilo, naj ostanemo budni, naj se ne zapremo v strah, v bolečino ali v sprijaznjenost, naj ne popuščamo raztresenosti in se ne prepustimo malodušju, ampak naj bomo kot stražarji, ki so sposobni bedeti in ujeti prve žarke jutranje zore, zlasti v najbolj temnih urah.
2. Covid-19 nas je pogreznil v sredo noči, ko je destabiliziral naše običajno življenje, spravil v nered naše načrte in navade ter prevrnil navidezno mirnost naših tudi najbolj privilegiranih družb, ko je vzbujal zmedenost in trpljenje ter povzročil smrt mnogih naših bratov in sester.
Zdravstveni sistem, potisnjen v vrtinec nepričakovanih izzivov in v razmere, ki tudi z znanstvenega vidika nikakor niso bile jasne, se je mobiliziral, da bi mnogim lajšal bolečino in jo skušal odpraviti. Prav tako tudi politične oblasti, ki so morale sprejeti pomembne ukrepe glede organiziranja in upravljanja izrednih razmer.
Skupaj s fizičnimi izrazi je covid-19 tudi z dolgotrajnimi učinki povzročil splošno slabo počutje, ki se je zgostilo v srcu številnih ljudi in družin, z nezanemarljivimi posledicami, ki so jih povečala dolga obdobja izolacije in različne omejitve svobode.
Poleg tega ne moremo pozabiti, kako se je pandemija dotaknila nekaterih nevralnih točk družbene in gospodarske ureditve, ter prinesla protislovja in neenakosti. Ogrozila je zagotovljeno delo mnogih in poslabšala vedno bolj razširjeno osamljenost v naših družbah, zlasti najbolj šibkih in ubogih. Pomislimo na primer na milijone neformalnih delavcev na številnih koncih sveta, ki so ostali brez dela in brez vsake podpore ves čas zapore.
Posamezniki in družba redkokdaj napredujejo v razmerah, ki povzročajo takšen občutek poraza in grenkobe, saj ta oslabi napore za mir in povzroči socialne konflikte, razočaranja in nasilje različnih vrst. V tem smislu se zdi, da je pandemija pretresla tudi najbolj mirna področja našega sveta in pokazala na neštete šibkosti.
3. Po treh letih je primerno, da si vzamemo nekaj časa za spraševanje, učenje in rast ter se pustimo spremeniti tako kot posamezniki kot tudi kot skupnost. Naj privilegiran čas, da se pripravimo na »Gospodov dan«. Večkrat sem že imel priložnost, da sem ponovil, da iz krize nikoli ne pridemo enaki: iz nje pridemo boljši ali slabši. Danes smo povabljeni, da se vprašamo: kaj smo se naučili iz pandemije? Kakšnih novih poti se moramo lotiti, da bomo opustili verige naših starih navad, da bomo bolje pripravljeni, da si bomo upali kaj novega? Kakšna znamenja življenja in upanja lahko dojamemo, da bomo šli naprej in skušali izboljšati naš svet?
Ko smo neposredno spoznali krhkost, ki zaznamuje človeško resničnost in naše osebno bivanje, lahko rečemo, da je največji nauk, ki nam ga zapušča v dediščino covid-19, zavedanje, da vsi potrebujemo drug drugega, da je naš največji, čeprav tudi najbolj krhek zaklad, človeško bratstvo, utemeljeno na našem skupnem Božjem otroštvu, in da se nihče ne more rešiti sam. Zato je torej nujno, da skupaj iščemo in spodbujamo univerzalne vrednote, ki označujejo pot tega človeškega bratstva. Naučili smo se tudi, da zaupanje, ki smo ga polagali v napredek, v tehnologijo in v učinke globalizacije, ni bilo samo pretirano, ampak se je spremenilo v individualistično in malikovalsko zastrupljanje, ki ogroža želeno zagotovilo pravičnosti, sloge in miru. V našem svetu hitenja zelo pogosto razširjeni problemi neravnovesij, krivic, revščine in izključevanja gojijo nemire in konflikte, ter povzročajo nasilje in celo vojne.
Medtem ko je po eni strani pandemija vse to razkrila, smo lahko po drugi strani prišli do pozitivnih odkritij: dobrodejne vrnitve k ponižnosti; zmanjšanja nekaterih potrošniških zahtev; prenovljenega čuta za solidarnost, ki nas spodbuja, da izstopimo iz svoje sebičnosti, da bi se odprli trpljenju drugih in njihovim potrebam; pa tudi v nekaterih primerih naravnost junaške vneme številnih ljudi, ki so se razdajali, da bi mogli vsi kar najbolje premagati dramo izrednih razmer.
Iz te izkušnje je prišla močnejša zavest, ki vse, ljudstva in narode, vabi, naj v središče postavijo besedo »skupaj«. Skupaj namreč, v bratstvu in solidarnosti, gradimo mir, zagotavljamo pravičnost, premagujemo najbolj boleče dogodke. Najbolj učinkoviti odgovori na pandemijo so bili v resnici tisti, v katerih so se družbene skupine, javne in zasebne ustanove ter mednarodne organizacije združile, da bi odgovorile na izziv, pri čemer so pustile ob strani posebne koristi. Samo mir, ki se rojeva iz bratske in nesebične ljubezni, nam lahko pomaga, da premagamo osebne, družbene in svetovne krize.
4. Istočasno se je v trenutku, ko smo si drznili upati, da je najhujše v noči pandemije covida-19 premagano, na človeštvo zgrnila nova strašna nesreča. Priča smo bili nastopu še ene nadloge: še ene vojne, deloma primerljive covidu-19, ki pa jo za razliko od pandemije vodijo krivične človeške odločitve. Vojna v Ukrajini žanje nedolžne človeške žrtve in širi negotovost ne samo na tiste, ki so neposredno prizadeti, ampak širše in brez razlike tudi na tiste, ki tisoče kilometrov daleč trpijo zaradi njenih stranskih posledic – dovolj je pomisliti na probleme s pšenico in na cene goriva.
Vsekakor to ni post-covidno obdobje, na katerega smo upali ali smo ga pričakovali. Pravzaprav ta vojna skupaj z vsemi drugimi spopadi, razširjenimi po zemeljski obli, prestavlja poraz za celotno človeštvo in ne samo za neposredno vpletene strani. Medtem ko so za covid-19 našli cepivo, za vojno še niso odkrili primernih rešitev. Vsekakor je virus vojne težje poraziti kot viruse, ki prizadenejo človeški organizem, ker ta virus ne prihaja od zunaj, ampak iz notranjosti človeškega srca, ki so ga pokvarili grehi (prim. evangelij po Marku, 7,17-23).
5. Kaj se torej zahteva od nas? Najprej, da pustimo, da izredne razmere, ki smo jih doživeli, spremenijo naše srce, se pravi, da dovolimo, da Bog preko tega zgodovinskega trenutka preoblikuje naša običajna merila za razlaganje sveta in stvarnosti. Ne moremo več misliti samo na ohranjanje prostora naših osebnih ali narodnih koristi, ampak moramo o sebi razmišljati v luči skupnega dobrega, s čutom za skupnost, oziroma kot »mi«, ki je odprt za svetovno bratstvo. Ne moremo si prizadevati samo za zaščito sebe, ampak je čas, da se vsi zavzamemo za ozdravitev naše družbe in našega planeta ter ustvarimo temelje za bolj pravičen in miroljuben svet, ki si bo resno prizadeval za iskanje dobrega, ki bo v resnici skupno.
Da bi to storili in da bi po izrednih razmerah covida-19 živeli bolje, ne smemo podcenjevati temeljnega dejstva, da so vse moralne, družbene, politične in gospodarske krize, ki jih doživljamo, povezane med seboj, in tisto, na kar gledamo kot na posamezne probleme, je v resnici eno, vzrok ali posledica za drugega. In zato smo poklicani, da se z izzivi našega sveta soočimo odgovorno in sočutno. Na novo moramo ovrednotiti zagotavljanje javnega zdravja za vse. Spodbujati moramo mirovne dejavnosti za končanje spopadov in vojn, ki še naprej povzročajo žrtve in revščino. Na konkreten način moramo poskrbeti za naš skupni dom in uresničevati jasne in učinkovite ukrepe za boj proti podnebnim spremembam. Boriti se moramo proti virusu neenakosti in zagotoviti hrano ter dostojno delo za vse ter podpirati tiste, ki nimajo niti minimalne plače in so v velikih težavah. Škandal lačnih ljudstev nas žalosti. S primernimi politikami moramo razviti sprejemanje in integracijo, zlasti v odnosu do migrantov in tistih, ki živijo kot odvrženi v naših družbah. Le če se bomo v teh razmerah razdajali z altruistično željo, ki jo navdihuje neskončna in usmiljena Božja ljubezen, bomo lahko zgradili nov svet in prispevali h gradnji Božjega kraljestva, ki je kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru.
Ko podeljujem z vami ta razmišljanja, želim, da bi v novem letu mogli hoditi skupaj in ceniti to, kar nas zgodovina lahko nauči. Svoje najboljše želje izrekam voditeljem držav in vlad, odgovornim v mednarodnih organizacijah, voditeljem različnih verstev. Vsem moškim in ženskam dobre volje želim, da bi dan za dnem kot rokodelci miru gradili dobro leto! Brezmadežna Marija, Jezusova Mati in Kraljica miru naj prosi za nas in za ves svet.
V Vatikanu, 8. decembra 2022
Frančišek
Vir: Vatican news
14. NEDELJA MED LETOM – (6. 7. 2025)04.07.2025
BR. AMBROŽ BREZOVŠEK JE BIL POSVEČEN V DUHOVNIKA28.06.2025
SV. PETER IN PAVEL – (29. 6. 2025)28.06.2025
VABLJENI, DA PRIJAVITE SVOJE OTROKE NA ORATORIJ, KI BO OD 30. JUNIJA DO 4. JULIJA10.05.2025
Novi papež je Robert Prevost iz Chicaga, ki si je nadel imel Leon XIV.08.05.2025
UMRL JE PAPEŽ FRANČIŠEK – POGREBNA SLOVESNOST JE BILA V SOBOTO 26. 4. OB 10. URI V VATIKANU.24.04.2025
Intervju z našo župljanko Anjo Vidmar Miletić na Aleteii. Pri nas je bila krščena na veliko soboto.19.04.2025
Oznanila – Nedelja Jezusovega krsta (8.1.2023)
IZ ŽUPNIJE IN CERKVE
• REDEN VEROUK se ponovno začenja jutri v ponedeljek 9. januarja. Tisti otroci, ki še niste prinesli v tem tednu prinesite k verouku svoj dar za lačne otroke. Bog povrni.
• NABIRKA ZA OBNOVO CERVKE V ŠTEPANJI VASI bo prihodnjo nedeljo 15. januarja pri vseh svetih mašah. Že vnaprej Bog povrni.
• ZAHVALA OD LAZARITSTOV IZ KIJEVA ZA SVETE MAŠE ZA RAJNE: V mesecu novembru zbirali svete maše za rajne, ki jih bodo opravili lazaristi v Kijevu. V teh dneh je slovenka Marijina sestra Barbara Peterlin, ki deluje v Kijevu in je bila na obisku v Sloveniji darove za te svete maše osebno odnesla lazaristom v Kijev. Od lazaristov iz Kijeva smo v soboto 7. januarja prejeli tole zahvalo: “Preko Marijinih sester sem v Kyjev prejel 102 mašni intenciji. Iz srca se vam zahvaljujem za tako veliko pomoč. Hvaležen sem za vso vašo dobroto, sočutje, velikodušnost in solidarnost… Veliko mi pomeni, da ste v teh težkih vojnih časih povezani z nami. Hvala vam, da še vedno vztrajate v molitvi za mir. Naj vam Gospod Bog velikodušno povrne za vse dobro. V molitvi z vami!” Predstojnik lazaristov v Kijevu Miha Talapkanič
• PRAZNIK SV. ŠTEFANA: Na tej povezavi najdete nekaj utrinkov o praznovanju svetega Štefana našega zavetnika.
• UMRL JE ZASLUŽNI PAPEŽ BENEDIKT XVI. Vabljeni, da molite zanj in za blagoslov v Cerkvi. Več si lahko preberete tukaj.
• PAPEŽ FRANČIŠEK JE NAPISAL POSLANICO ZA SVETOVN DAN MIRU, ki je prvega januarja. Poslanico si lahko preberete tukaj.
• BLAGOSLOV DOMA: Kjer želite, da vam bratje po praznikih blagoslovimo dom, to sporočite župniku br. Mateju Štravsu.
VABIMO VAS
• TRIKRALJEVSKA MISIJONSKA AKCIJA: Več o tej akciji si lahko preberete na tej povezavi. V soboto 7. januarja so po župniji hodile štiri koledniške skupine. Vsem skupinam skupaj ste darovali 2.283,80 eur. Za trikraljevsko akcijo so bile namenjene tudi nabirke pri mašah na praznik Gospodovega razglašenja. V ta namen ste pri teh mašah darovali 460,92 eur. V nabiralniku za ta namen se je v cerkvi v Štepanji vasi v nedeljo 8. 1. zbralo 275 eur, v Bizoviku pa 40 eur. Skupaj se je tako zbralo 3.059.72 eur. V imenu slovenskih misijonarjev, ki bodo ta sredstva dobili iskrena hvala. Iskrena hvala tudi vsem kolednikom, ki ste hodili po hišah.
JASLICE
Hvala jasličarjem za lepo postavitev jaslic v naši župnijski cerkvi.
OBNOVA CERKVE V ŠTEPANJI VASI OD – OD POMLADI DO JESENI 2023
STREHA: Že več let ugotavljamo, da je potrebno na župnijski cerkvi zamenjati streho, ker imamo težave z zamakanjem. Opeka na glavni ladji je že zelo stara in se slabo drži na latah. Zato jo moramo zamenjati, da ne bo prišlo do škode na tramovih ostrešja in na sami cerkvi. V zadnjih letih smo pozorni in iz podstrešja cerkve menjamo poškodovano opeko, kjer jo lahko. Z vrha strehe pa je opeko zelo težko menjati, ker takrat, ko mojstri hodijo po strehi poči veliko opeke, ker je dotrajana.
FASADA: Prav tako moramo popraviti fasado na cerkvi. V višini ure na vogalih zvonika na sprednji strani cerkve odpada omet, ki ga je potrebno sanirati, ker razpada. Vsako leto se poškodovano mesto precej poveča. Ob obnovi bo na strehi zvonika, ki je še zelo dobra, potrebno na nekaterih mestih narediti obrobe in okapnike, da bo voda bolje odtekla iz strehe zvonika. Tako voda ne bo več polzela, čez rob strehe in naprej po fasadi, kar povzroča poškodbe na sami fasadi.
OMET: Prav tako je potrebno popraviti omet, ki odpada na zvoniku pri vhodu v cerkev. Na podlagi sklepa gospodarskega sveta in s soglasjem Nadškofije Ljubljana ter s soglasjem našega župnijskega pastoralnega sveta bo obnova potekala od pomladi do jeseni prihodnje leto. Pozno pomladi bomo na cerkvi, kjer bo glede na meritve vlage potrebno, odstranili omet (predvsem ob zvoniku), ki je slabem stanju. Nato se bo zid čez poletje sušil. Od avgusta pa do oktobra prihodnje leto, bomo popravili fasado in menjali streho na cerkvi. Ob menjavi opeke bomo menjali tudi strelovod, late in morebitne poškodovane tramove. Sklenjen imamo že dogovor z izvajalci. Dela bodo delali izvajalci, ki so leta 2018 obnavljali cerkev v Bizoviku. Z njimi imamo zelo dobre izkušnje. V zvezi s samo obnovo smo se v zadnjem obdobju posvetovali z različnimi strokovnjaki. Smo tudi v stiku z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki ravno v tem času zaključuje s pripravo kulturno varstvenih pogojev za obnovo. O vseh delih vas bomo sproti obveščali.
SREDSTVA: Nekaj sredstev za obnovo imamo že zbranih. Del teh sredstev je darovalo nekaj dobrotnikov, nekaj pa se jih je v zadnjih dveh letih zbralo pri pogrebnih nabirkah. Veliko sredstev za samo obnovo pa še manjka, zato bomo v tem letu še zbirali sredstva v ta namen. Od sedaj dalje bomo imeli eno nedeljo v mesecu nabirko v ta namen. Načeloma bo to tretja nedelja v mesecu.
Že vnaprej najlepša hvala za vse vaše darove. Bog povrni.
SVETI OČE OB PRAZNIKU SVETIH TREH KRALJEV: POKLICANOSTI RAZLOČEVANJEU IN PRESENEČENJU
Prvi je dar poklicanosti. Modri je niso opazili, ker bi brali Sveto pismo ali pa imeli videnje angelov, ampak so jo slišali, ko so proučevali zvezde. To nam pove pomembno stvar, da nas Bog kliče preko naših največjih teženj in želja. Modri so se prepustili čudenju in nadlegovanju novosti zvezde ter so se podali na pot proti temu, česar niso poznali. Izobraženi in modri so bili navdušeni bolj nad tem, kar niso vedeli kot pa nad tem, kar so vedeli. Odprti so bili za to, kar niso vedeli. Čutili so se poklicane iti onkraj. Niso se čutili srečne ostati tam, ne, poklicani so šli onkraj. To je pomembno tudi za nas. Poklicani smo namreč, da se ne zadovoljimo pri iskanju Gospoda in pridemo ven iz našega udobja ter se napotimo skupaj z drugimi proti Njemu tako, da se potopimo v realnost. Kajti Bog kliče tukaj in zdaj, vsak dan v našem svetu, tukaj in zdaj.
Modri nam spregovorijo tudi o drugem daru, ki je razločevanje. Glede na to, da iščejo kralja, gredo v Jeruzalem in govorijo s kraljem Herodom, ki pa je žejen oblasti in jih hoče izkoristiti za to, da odstrani otroka Mesija. Toda Modri niso neumni in se ne pustijo prevarati Herodu. Znajo namreč razlikovati med ciljem poti in skušnjavami, na katere naletijo na poti. Lahko bi mirno ostali v Herodovem dvorcu, vendar ne, gredo naprej. Ko zapustijo Herodovo palačo, pozorni na Božja znamenja, se tja ne vrnejo več, temveč gredo po drugi poti (prim. v. 12). Kako pomembno je bratje in sestre znati razlikovati cilj življenja od skušnjav, ki jih najdemo na poti. Eno je življenjski cilj, drugo pa so skušnjave na poti. Znati odpovedati se temu, kar zapeljuje in vodi po slabi poti ter znati razbrati in izbrati Božje poti! Razločevanje je velik dar, zato se ne smemo nikoli utruditi prositi zanj v molitvi. Prosimo za to milost! Gospod, daj nam sposobnost razločevanja dobrega od zla, boljšega od ne boljšega.
In nazadnje nam Modri spregovorijo o tretjem daru, ki je presenečenje. Kaj so po dolgi poti našli ti ljudje iz visoke družbe? Otroka z mamo (prim. v. 11). Prav gotovo gre za nežen prizor, ki pa ni tako presenetljiv! Niso videli angele kot pastirji, a so srečali Boga v revščini. Morda so pričakovali mogočnega in izrednega Mesijo, a so našli otroka. A kljub temu ne mislijo, da so pogrešili, saj ga znajo prepoznati. Sprejmejo Božje presenečenje in s čudenjem preživijo srečanje z Njim ter ga počastijo, saj so v majhnosti prepoznali Božje obličje. Človeško vsi iščemo veličino, a je pravi dar znati jo resnično najti, znati najti veličino v majhnosti, ki jo Bog tako zelo ljubi. Kajti Gospoda se sreča v ponižnosti, tišini, v češčenju, v majhnih in ubogih.
Bratje in sestre, vsi smo poklicani, prvi dar, od Jezusa smo vsi poklicani; vsi lahko razločujemo, drugi dar, razločujemo o njegovi navzočnosti; vsi lahko okušamo njegova presenečenja, tretji dar. Danes bi bilo lepo spominjati se teh darov, poklicanost, razločevanje in presenečenje, ki smo jih že prejeli; pomisliti na to, kdaj smo v svojem življenju opazili Božji klic ali pa, kdaj smo po tolikih prizadevanjih uspeli razločiti njegov glas in še na nepozabno presenečenje, ki nam ga je On storil ter nas tako presenetil. Marija naj nam pomaga spominjati se in ohranjati prejete darove.
Vir: Vatican news
DOHODNINA ZA ŽUPNIJO
• DEL DOHODNINE LAHKO NAMENITE TUDI ZA NAŠO ŽUPNIJO: Državna uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije ponovno daje možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim župnijam Katoliške cerkve. Več informacij v zvezi z darovanjem 1 % dohodnine je na tej strani.
MOLITVENA NAVEZA ZA DOBRE DRUŽINE IN DUHOVNE POKLICE
Dragi župljani župnije Ljubljana Štepanja vas!
Bratje kapucini stopamo pred vas znova z vabilom, da se povežemo v molitvi za dobre družine in duhovne poklice. Prepričani smo, da vsak ceni dobre družine in si želi, da bi med nami bili dobri duhovniki, redovniki in redovnice, konkretno v štepanjski fari Marijine sestre in bratje kapucini.
Kaj lahko naredim za to? Prav vsak (možje in žene, starši, dedki in babice, fantje in dekleta, samski, …) zmore z molitvijo klicati k Bogu za dobre družine, duhovnike, redovnike in redovnice.
Kaj naj molim? Predlagamo ti eno desetko rožnega venca na dan. Ta desetka je izbrana iz tistega dela rožnega venca, ki ga molimo tisti dan. Če že moliš cel rožni venec vsak dan, izbrano desetko nameni za dobre družine in duhovne poklice. Sicer zmoli le to desetko, dodaj ji Frančiškovo molitev »O vzvišeni in veličastni Bog, …«. V obeh primernih pa pred to desetko preberi iz knjižice še uvod v to molitev.
Kako naj molim? Lahko moliš sam – sama. Lahko moliš Lahko je to vaša skupna družinska molitev. Molili jo bomo tudi v cerkvi in sicer tako, da bomo pred izbrano desetko prebrali še uvod iz knjižice.
Komu naj namenim to molitev? Nameni jo zase in svoje življenjsko poslanstvo. Nameni jo za svoj zakon, za svojo družino, za vse, ki smo v duhovnih poklicih. Nameni jo za svoje in druge otroke, ki so že poročeni; ali se še odločajo – iščejo, kaj bodo; za majhne otroke, da se bodo dobro pripravili na življenje; za fanta oziroma dekle, s katerim bova ustvarila družino; za nove dobre družine in duhovne poklice.
Kaj je molitvena naveza? To smo tisti, ki smo se odločili vsak dan moliti za dobre družine in duhovne poklice ter smo si to tudi povedali. Zato se bomo, če bo le možno, ob četrtkih zbirali v cerkvi k skupni molitvi za duhovne poklice in dobre družine. Po možnosti pa se bomo udeležili tudi duhovnih vaj in enodnevnega shoda. Povezuje pa nas tudi revija Frančiškov prijatelj. Zmoreš to? Pridruži se nam! Podrobna razlago boste dobili v knjižici, ko jo boste dobili na koncu maše in na tej spletni strani. (br. Primož Kovač)
br. Matej Štravs
Foto: Janez Kotar (slike naše župnijske cerkve), Aleš Čerin (jaslice, koledniki, Bizovik)
Slovo Benedikta XVI., ponižnega delavca v Gospodovem vinogradu
Pogreb zaslužnega papeža je bil 5. januarja 2023
Na tem mestu lahko preberete izjavo, ki jo je ob tej priliki napisal predsednik slovenske Škofovske konference škof Andrej Saje.
Na tem mestu lahko preberete članek Antona Štruklja o njem.
Tukaj si lahko preberete njegovo prvo okrožnic Bog je Ljubezen.
Tukaj si lahko preberete pridigo Antona Štruklja, ki jo je imel pri sveti maši v spomin papežu Benediktu v Ljubljanski stolnici v petek 6. januarja ob 18.30.
Homilija svetega očeta Frančiška na pogrebni slovesnosti zaslužnega papeža Benedikta XVI.
»Oče, v tvoje roke izročam svojega duha« (Lk 23,46). To so zadnje besede, ki jih je Gospod izrekel na križu; njegov zadnji dih – bi rekli –, ki je zmogel potrditi to, kar je zaznamovalo vse njegovo življenje: nenehno izročanje v Očetove roke. Roke odpuščanja in sočutja, ozdravljanja in usmiljenja, roke maziljenja in blagoslavljanja, ki so ga potisnile, da se je izročil tudi v roke svojih bratov. Gospod, ki je bil odprt za posamezne zgodovine, ki jih je srečeval vzdolž svoje poti, se je pustil klesati Božji volji, tako da je na svoje rame naložil vse posledice in težave evangelija, tako da je videl svoje roke ranjene od ljubezni: »Poglej moje roke«, je rekel Tomažu (Jn 20,24). In to govori vsem nam: »Poglej moje roke«. Ranjene roke, ki prihajajo naproti in se ne nehajo darovati, da bi spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in da bi verovali vanjo (prim. 1 Jn 4,16).[1]
»Oče, v tvoje roke izročam svojega duha,« je vabilo in življenjski načrt, ki navdihuje in hoče kakor lončar oblikovati (prim. Iz 29,16) srce pastirja, dokler ne bodo v njem utripala ista čutenja kot v Kristusu Jezusu (prim. Flp 2,5).
Hvaležna predanost služenja Gospodu in njegovemu ljudstvu, ki se poraja iz sprejemanja povsem zastonjskega daru. »Ti mi pripadaš … ti jim pripadaš,« šepeta Gospod, »ti si v varstvu mojih rok, v varstvu mojega srca. Ostani v jamici mojih rok in daj mi svoje.«[2] To je Božja ponižnost in bližina, ki se je sposobna položiti v krhke roke svojih učencev, da bi nahranili njegovo ljudstvo in skupaj z njim rekli: ›Vzemite in jejte, vzemite in pijte, to je moje telo, ki se daje za vas« (prim. Lk 22,19). Popolna synkatabasis Boga.
Molitvena predanost, ki se oblikuje in tiho plemeniti med križišči in protislovji, s katerimi se mora pastir soočiti (prim. 1 Pt 1,6-7), in zaupnim vabilom, naj pase čredo (prim. Jn 21,17). Kakor Učitelj tudi on nosi na ramenih za svoje ljudstvo utrujenost priprošnje in obrabljenost maziljenja, zlasti tam, kjer se mora dobrota boriti in bratje vidijo, kako je njihovo dostojanstvo ogroženo (prim. Heb 5,7-9). V tem srečanju priprošnje Gospod počasi izoblikuje krotkost, ki je sposobna razumeti, sprejeti, upati in izzivati onkraj nerazumevanja, ki ga to lahko prebudi. Nevidna in neizrekljiva rodovitnost, ki se poraja iz vedenja, v čigave roke je položeno zaupanje (prim. 2 Tim 1,12). Molitveno in častilno zaupanje, sposobno razlagati dejanja pastirja in priličiti njegovo srce in njegove odločitve Božjemu času (prim. Jn 21,18): »Pasti pomeni ljubiti in ljubiti pomeni biti pripravljen tudi trpeti. Ljubiti pomeni dati ovcam resnično dobrino, hrano Božje resnice, Božje besede, hrano njegove navzočnosti.«[3]
Predanost, ki jo podpira tolažba Duha, ki vedno hodi pred njim v poslanstvu: v strastnem iskanju, da bi posredoval lepoto in veselje evangelija (prim. Ap. spodb. Gaudete et exultate 57), v rodovitnem pričevanju tistih, ki ostajajo kakor Marija na mnogo načinov ob vznožju križa, v tistem bolečem, a trdnem miru, ki ne napada niti si ničesar ne podreja; in v vztrajnem, a potrpežljivem upanju, da bo Gospod izpolnil svojo obljubo, kakor je obljubil našim očetom in njihovemu potomstvu vekomaj (prim. Lk 1,54-55).
Tudi mi, ki se tesno oklepamo zadnjih Gospodovih besed in pričevanja, ki je zaznamovalo njegovo življenje, hočemo kot cerkvena skupnost slediti njegovim stopinjam in izročiti svojega brata v Očetove roke. Naj njegove roke usmiljenja najdejo njegovo svetilko prižgano z oljem evangelija, ki ga je sejal in o njem pričeval vse svoje življenje (prim. Mt 25,6-7).
Sv. Gregorij Veliki, ki je na koncu Pastoralnega vodila vabil in spodbujal v to duhovno družbo, je takole rekel: »Sredi neviht mojega življenja mi daje uteho zaupanje, da me boš ti zadržal nad vodo na rešilni deski tvojih molitev. Ko me teža lastne krivde vleče navzdol, naj me dviga roka tvojega zasluženja.« Tega se zaveda pastir, ki ne more sam nositi tega, česar v resnici ne bi mogel prenašati sam, in se zato zna prepustiti molitvi in skrbi ljudstva, ki mu je bilo zaupano.[4]In prav Božje verno ljudstvo, ki se je zbralo, spremlja in izroča življenje njega, ki je bil njegov pastir. Kakor žene iz evangelija pri grobu smo tukaj z dišavami hvaležnosti in mazili upanja, da mu še enkrat dokažemo ljubezen, ki se ne izgubi; to hočemo storiti z istim maziljenjem, modrostjo, tankočutnostjo in predanostjo, s katerimi nas je znal obdarovati vsa ta leta. Skupaj hočemo reči: »Oče, v tvoje roke izročamo njegovega duha.«
Benedikt, zvesti Ženinov prijatelj, naj bo tvoje veselje popolno, ko boš dokončno in za vedno poslušal njegov glas!
Vir: Vatican news
Poslanica svetega očeta Frančiška za 56. svetovni dan miru: Nihče se ne more rešiti sam.
POSLANICA NJEGOVE SVETOSTI
PAPEŽA FRANČIŠKA
ZA 56. SVETOVNI DAN MIRU
1. JANUAR 2023
Nihče se ne more rešiti sam.
Izhajati iz covida-19, da bomo skupaj zasnovali poti miru
»Kar pa zadeva čase in trenutke, bratje, ni treba, da bi vam pisali o tem, saj sami natančno veste, da bo Gospodov dan prišel, kakor pride tat ponoči« (Prvo pismo sv. Pavla Tesaloničanom, 5,1-2).
1. S temi besedami je apostol Pavel vabil skupnost v Solunu, naj v pričakovanju srečanja z Gospodom ostane čvrsta, z nogami in srcem trdno na zemlji, sposobna pozornega pogleda na resničnost in na dogodke zgodovine. Čeprav se dogodki našega bivanja zdijo tako tragični in se čutimo porinjeni v temen in mučen predor krivice in trpljenja, smo poklicani, da ohranjamo svoja srca odprta za upanje, polni zaupanja v Boga, ki postane navzoč, ki nas nežno spremlja, podpira v naporih in predvsem usmerja našo pot. Zato sv. Pavel nenehno spodbuja skupnost, naj bo čuječa ter išče dobro, pravičnost in resnico: »Zato nikar ne spimo kakor drugi, ampak bodimo budni in trezni« (5,6). To je povabilo, naj ostanemo budni, naj se ne zapremo v strah, v bolečino ali v sprijaznjenost, naj ne popuščamo raztresenosti in se ne prepustimo malodušju, ampak naj bomo kot stražarji, ki so sposobni bedeti in ujeti prve žarke jutranje zore, zlasti v najbolj temnih urah.
2. Covid-19 nas je pogreznil v sredo noči, ko je destabiliziral naše običajno življenje, spravil v nered naše načrte in navade ter prevrnil navidezno mirnost naših tudi najbolj privilegiranih družb, ko je vzbujal zmedenost in trpljenje ter povzročil smrt mnogih naših bratov in sester.
Zdravstveni sistem, potisnjen v vrtinec nepričakovanih izzivov in v razmere, ki tudi z znanstvenega vidika nikakor niso bile jasne, se je mobiliziral, da bi mnogim lajšal bolečino in jo skušal odpraviti. Prav tako tudi politične oblasti, ki so morale sprejeti pomembne ukrepe glede organiziranja in upravljanja izrednih razmer.
Skupaj s fizičnimi izrazi je covid-19 tudi z dolgotrajnimi učinki povzročil splošno slabo počutje, ki se je zgostilo v srcu številnih ljudi in družin, z nezanemarljivimi posledicami, ki so jih povečala dolga obdobja izolacije in različne omejitve svobode.
Poleg tega ne moremo pozabiti, kako se je pandemija dotaknila nekaterih nevralnih točk družbene in gospodarske ureditve, ter prinesla protislovja in neenakosti. Ogrozila je zagotovljeno delo mnogih in poslabšala vedno bolj razširjeno osamljenost v naših družbah, zlasti najbolj šibkih in ubogih. Pomislimo na primer na milijone neformalnih delavcev na številnih koncih sveta, ki so ostali brez dela in brez vsake podpore ves čas zapore.
Posamezniki in družba redkokdaj napredujejo v razmerah, ki povzročajo takšen občutek poraza in grenkobe, saj ta oslabi napore za mir in povzroči socialne konflikte, razočaranja in nasilje različnih vrst. V tem smislu se zdi, da je pandemija pretresla tudi najbolj mirna področja našega sveta in pokazala na neštete šibkosti.
3. Po treh letih je primerno, da si vzamemo nekaj časa za spraševanje, učenje in rast ter se pustimo spremeniti tako kot posamezniki kot tudi kot skupnost. Naj privilegiran čas, da se pripravimo na »Gospodov dan«. Večkrat sem že imel priložnost, da sem ponovil, da iz krize nikoli ne pridemo enaki: iz nje pridemo boljši ali slabši. Danes smo povabljeni, da se vprašamo: kaj smo se naučili iz pandemije? Kakšnih novih poti se moramo lotiti, da bomo opustili verige naših starih navad, da bomo bolje pripravljeni, da si bomo upali kaj novega? Kakšna znamenja življenja in upanja lahko dojamemo, da bomo šli naprej in skušali izboljšati naš svet?
Ko smo neposredno spoznali krhkost, ki zaznamuje človeško resničnost in naše osebno bivanje, lahko rečemo, da je največji nauk, ki nam ga zapušča v dediščino covid-19, zavedanje, da vsi potrebujemo drug drugega, da je naš največji, čeprav tudi najbolj krhek zaklad, človeško bratstvo, utemeljeno na našem skupnem Božjem otroštvu, in da se nihče ne more rešiti sam. Zato je torej nujno, da skupaj iščemo in spodbujamo univerzalne vrednote, ki označujejo pot tega človeškega bratstva. Naučili smo se tudi, da zaupanje, ki smo ga polagali v napredek, v tehnologijo in v učinke globalizacije, ni bilo samo pretirano, ampak se je spremenilo v individualistično in malikovalsko zastrupljanje, ki ogroža želeno zagotovilo pravičnosti, sloge in miru. V našem svetu hitenja zelo pogosto razširjeni problemi neravnovesij, krivic, revščine in izključevanja gojijo nemire in konflikte, ter povzročajo nasilje in celo vojne.
Medtem ko je po eni strani pandemija vse to razkrila, smo lahko po drugi strani prišli do pozitivnih odkritij: dobrodejne vrnitve k ponižnosti; zmanjšanja nekaterih potrošniških zahtev; prenovljenega čuta za solidarnost, ki nas spodbuja, da izstopimo iz svoje sebičnosti, da bi se odprli trpljenju drugih in njihovim potrebam; pa tudi v nekaterih primerih naravnost junaške vneme številnih ljudi, ki so se razdajali, da bi mogli vsi kar najbolje premagati dramo izrednih razmer.
Iz te izkušnje je prišla močnejša zavest, ki vse, ljudstva in narode, vabi, naj v središče postavijo besedo »skupaj«. Skupaj namreč, v bratstvu in solidarnosti, gradimo mir, zagotavljamo pravičnost, premagujemo najbolj boleče dogodke. Najbolj učinkoviti odgovori na pandemijo so bili v resnici tisti, v katerih so se družbene skupine, javne in zasebne ustanove ter mednarodne organizacije združile, da bi odgovorile na izziv, pri čemer so pustile ob strani posebne koristi. Samo mir, ki se rojeva iz bratske in nesebične ljubezni, nam lahko pomaga, da premagamo osebne, družbene in svetovne krize.
4. Istočasno se je v trenutku, ko smo si drznili upati, da je najhujše v noči pandemije covida-19 premagano, na človeštvo zgrnila nova strašna nesreča. Priča smo bili nastopu še ene nadloge: še ene vojne, deloma primerljive covidu-19, ki pa jo za razliko od pandemije vodijo krivične človeške odločitve. Vojna v Ukrajini žanje nedolžne človeške žrtve in širi negotovost ne samo na tiste, ki so neposredno prizadeti, ampak širše in brez razlike tudi na tiste, ki tisoče kilometrov daleč trpijo zaradi njenih stranskih posledic – dovolj je pomisliti na probleme s pšenico in na cene goriva.
Vsekakor to ni post-covidno obdobje, na katerega smo upali ali smo ga pričakovali. Pravzaprav ta vojna skupaj z vsemi drugimi spopadi, razširjenimi po zemeljski obli, prestavlja poraz za celotno človeštvo in ne samo za neposredno vpletene strani. Medtem ko so za covid-19 našli cepivo, za vojno še niso odkrili primernih rešitev. Vsekakor je virus vojne težje poraziti kot viruse, ki prizadenejo človeški organizem, ker ta virus ne prihaja od zunaj, ampak iz notranjosti človeškega srca, ki so ga pokvarili grehi (prim. evangelij po Marku, 7,17-23).
5. Kaj se torej zahteva od nas? Najprej, da pustimo, da izredne razmere, ki smo jih doživeli, spremenijo naše srce, se pravi, da dovolimo, da Bog preko tega zgodovinskega trenutka preoblikuje naša običajna merila za razlaganje sveta in stvarnosti. Ne moremo več misliti samo na ohranjanje prostora naših osebnih ali narodnih koristi, ampak moramo o sebi razmišljati v luči skupnega dobrega, s čutom za skupnost, oziroma kot »mi«, ki je odprt za svetovno bratstvo. Ne moremo si prizadevati samo za zaščito sebe, ampak je čas, da se vsi zavzamemo za ozdravitev naše družbe in našega planeta ter ustvarimo temelje za bolj pravičen in miroljuben svet, ki si bo resno prizadeval za iskanje dobrega, ki bo v resnici skupno.
Da bi to storili in da bi po izrednih razmerah covida-19 živeli bolje, ne smemo podcenjevati temeljnega dejstva, da so vse moralne, družbene, politične in gospodarske krize, ki jih doživljamo, povezane med seboj, in tisto, na kar gledamo kot na posamezne probleme, je v resnici eno, vzrok ali posledica za drugega. In zato smo poklicani, da se z izzivi našega sveta soočimo odgovorno in sočutno. Na novo moramo ovrednotiti zagotavljanje javnega zdravja za vse. Spodbujati moramo mirovne dejavnosti za končanje spopadov in vojn, ki še naprej povzročajo žrtve in revščino. Na konkreten način moramo poskrbeti za naš skupni dom in uresničevati jasne in učinkovite ukrepe za boj proti podnebnim spremembam. Boriti se moramo proti virusu neenakosti in zagotoviti hrano ter dostojno delo za vse ter podpirati tiste, ki nimajo niti minimalne plače in so v velikih težavah. Škandal lačnih ljudstev nas žalosti. S primernimi politikami moramo razviti sprejemanje in integracijo, zlasti v odnosu do migrantov in tistih, ki živijo kot odvrženi v naših družbah. Le če se bomo v teh razmerah razdajali z altruistično željo, ki jo navdihuje neskončna in usmiljena Božja ljubezen, bomo lahko zgradili nov svet in prispevali h gradnji Božjega kraljestva, ki je kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru.
Ko podeljujem z vami ta razmišljanja, želim, da bi v novem letu mogli hoditi skupaj in ceniti to, kar nas zgodovina lahko nauči. Svoje najboljše želje izrekam voditeljem držav in vlad, odgovornim v mednarodnih organizacijah, voditeljem različnih verstev. Vsem moškim in ženskam dobre volje želim, da bi dan za dnem kot rokodelci miru gradili dobro leto! Brezmadežna Marija, Jezusova Mati in Kraljica miru naj prosi za nas in za ves svet.
V Vatikanu, 8. decembra 2022
Frančišek
Vir: Vatican news
Oznanila – Marija, Sveta Božja Mati (nedelja 1.1.2023)
IZ ŽUPNIJE IN CERKVE
• PRAZNIK SV. ŠTEFANA: Na tej povezavi najdete nekaj utrinkov o praznovanju svetega Štefana našega zavetnika.
• UMRL JE ZASLUŽNI PAPEŽ BENEDIKT XVI. Vabljeni, da molite zanj in za blagoslov v Cerkvi. Več si lahko preberete tukaj.
• PAPEŽ FRANČIŠEK JE NAPISAL POSLANICO ZA SVETOVN DAN MIRU, ki je prvega januarja. Poslanico si lahko preberete tukaj.
• ZAHVALA JASLIČARJEM: Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh dneh v obeh cerkvah naredili jaslice ter okrasili in počistili cerkvi. Iskrena hvala vsem, ki ste ob prazniku Jezusovega rojstva in prazniku župnijskega zavetnika sv. Štefana sodelovali pri bogoslužju. Hvala konjeniškemu društvu Sostro, ki ste nas s svojimi konji obiskali na Štefanovo. Bog vam povrni.
• BLAGOSLOV DOMA: Kjer želite, da vam bratje po praznikih blagoslovimo dom, to sporočite župniku br. Mateju Štravsu.
• BOŽIČNI POHOD IZ BIZOVIKA NA ORLE: Hvala vsem, ki ste organizirali Božični pohod na Orle. Takole je bilo.
Božična poslanica slovenskih škofov 2022
VABIMO VAS
• SILVESTROVO je v soboto, 31. decembra. Zahvalna maša za iztekajoče se leto je ob 19.00. Lepo vabljeni.
• NOVO LETO, praznik Marije Božje matere in dan miru je v nedeljo 1. januarja. Na ta dan je tudi in 61. rojstni dan naše župnije. Maše bodo v Štepanji vasi ob 6. 30, 8.00, 10.30 in 19.00, v Bizoviku ob 9.15. Mašo ob 10.30 bo daroval Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
• PRAZNIK GOSPODOVEGA RAZGLAŠENJA ali sveti trije kralji je v petek 6. januarja. Svete maše bodo v Štepanji vasi ob 8.00 in 19.00, v Bizoviku ob 18.00. Nabirke pri mašah na ta dan bodo namenjene za trikraljevsko misijonsko akcijo.
• PRVI PETEK IN SOBOTA V MESECU sta ta teden. Vabljeni k prejemu zakramenta svete spovedi in evharistije. Ta pek ne bo obiska bolnikov po domovih, ker smo bolne obiskali že pred božičem.
• CELODNEVNO ČEŠČENJE IN SLAVILNA ADORACIJA: Ta petek in vsak prvi petek bo v župnijski cerkvi celodnevno češčenje od jutranje do večerne sv. maše. Prostovoljci, ki ste pripravljeni ta petek čez dan eno uro dežurat pred Najsvetejšim, se javite br. Mateju. Namen molitve je za mir na svetu, za duhovne poklice in dobre družine.
Zvečer od 20.00 do 21.30 bo slavilna adoracija ob živi slavilni glasbi, ki jo pripravlja Bena Briški in bratje kapucini. Lepo vabljeni!
• TRIKRALJEVSKO MISIJONSKO AKCIJO bomo v župniji imeli v soboto, 7. januarja. Koledniki bodo v Bizoviku in Hrušici hodili od hiše do hiše. Na Gmajni in v Štepanjskem naselju nam sporočite, kje želite, da se oglasimo. Koledniki bodo zapeli in prosili za blagoslov pri vaši hiši. Zbrani darovi bodo namenjeni za projekte slovenskih misijonarjev.
OBNOVA CERKVE V ŠTEPANJI VASI OD – OD POMLADI DO JESENI 2023
STREHA: Že več let ugotavljamo, da je potrebno na župnijski cerkvi zamenjati streho, ker imamo težave z zamakanjem. Opeka na glavni ladji je že zelo stara in se slabo drži na latah. Zato jo moramo zamenjati, da ne bo prišlo do škode na tramovih ostrešja in na sami cerkvi. V zadnjih letih smo pozorni in iz podstrešja cerkve menjamo poškodovano opeko, kjer jo lahko. Z vrha strehe pa je opeko zelo težko menjati, ker takrat, ko mojstri hodijo po strehi poči veliko opeke, ker je dotrajana.
FASADA: Prav tako moramo popraviti fasado na cerkvi. V višini ure na vogalih zvonika na sprednji strani cerkve odpada omet, ki ga je potrebno sanirati, ker razpada. Vsako leto se poškodovano mesto precej poveča. Ob obnovi bo na strehi zvonika, ki je še zelo dobra, potrebno na nekaterih mestih narediti obrobe in okapnike, da bo voda bolje odtekla iz strehe zvonika. Tako voda ne bo več polzela, čez rob strehe in naprej po fasadi, kar povzroča poškodbe na sami fasadi.
OMET: Prav tako je potrebno popraviti omet, ki odpada na zvoniku pri vhodu v cerkev. Na podlagi sklepa gospodarskega sveta in s soglasjem Nadškofije Ljubljana ter s soglasjem našega župnijskega pastoralnega sveta bo obnova potekala od pomladi do jeseni prihodnje leto. Pozno pomladi bomo na cerkvi, kjer bo glede na meritve vlage potrebno, odstranili omet (predvsem ob zvoniku), ki je slabem stanju. Nato se bo zid čez poletje sušil. Od avgusta pa do oktobra prihodnje leto, bomo popravili fasado in menjali streho na cerkvi. Ob menjavi opeke bomo menjali tudi strelovod, late in morebitne poškodovane tramove. Sklenjen imamo že dogovor z izvajalci. Dela bodo delali izvajalci, ki so leta 2018 obnavljali cerkev v Bizoviku. Z njimi imamo zelo dobre izkušnje. V zvezi s samo obnovo smo se v zadnjem obdobju posvetovali z različnimi strokovnjaki. Smo tudi v stiku z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki ravno v tem času zaključuje s pripravo kulturno varstvenih pogojev za obnovo. O vseh delih vas bomo sproti obveščali.
SREDSTVA: Nekaj sredstev za obnovo imamo že zbranih. Del teh sredstev je darovalo nekaj dobrotnikov, nekaj pa se jih je v zadnjih dveh letih zbralo pri pogrebnih nabirkah. Veliko sredstev za samo obnovo pa še manjka, zato bomo v tem letu še zbirali sredstva v ta namen. Od sedaj dalje bomo imeli eno nedeljo v mesecu nabirko v ta namen. Načeloma bo to tretja nedelja v mesecu.
Že vnaprej najlepša hvala za vse vaše darove. Bog povrni.
DOHODNINA ZA ŽUPNIJO
• DEL DOHODNINE LAHKO NAMENITE TUDI ZA NAŠO ŽUPNIJO: Državna uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije ponovno daje možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim župnijam Katoliške cerkve. Več informacij v zvezi z darovanjem 1 % dohodnine je na tej strani.
MOLITVENA NAVEZA ZA DOBRE DRUŽINE IN DUHOVNE POKLICE
Dragi župljani župnije Ljubljana Štepanja vas!
Bratje kapucini stopamo pred vas znova z vabilom, da se povežemo v molitvi za dobre družine in duhovne poklice. Prepričani smo, da vsak ceni dobre družine in si želi, da bi med nami bili dobri duhovniki, redovniki in redovnice, konkretno v štepanjski fari Marijine sestre in bratje kapucini.
Kaj lahko naredim za to? Prav vsak (možje in žene, starši, dedki in babice, fantje in dekleta, samski, …) zmore z molitvijo klicati k Bogu za dobre družine, duhovnike, redovnike in redovnice.
Kaj naj molim? Predlagamo ti eno desetko rožnega venca na dan. Ta desetka je izbrana iz tistega dela rožnega venca, ki ga molimo tisti dan. Če že moliš cel rožni venec vsak dan, izbrano desetko nameni za dobre družine in duhovne poklice. Sicer zmoli le to desetko, dodaj ji Frančiškovo molitev »O vzvišeni in veličastni Bog, …«. V obeh primernih pa pred to desetko preberi iz knjižice še uvod v to molitev.
Kako naj molim? Lahko moliš sam – sama. Lahko moliš Lahko je to vaša skupna družinska molitev. Molili jo bomo tudi v cerkvi in sicer tako, da bomo pred izbrano desetko prebrali še uvod iz knjižice.
Komu naj namenim to molitev? Nameni jo zase in svoje življenjsko poslanstvo. Nameni jo za svoj zakon, za svojo družino, za vse, ki smo v duhovnih poklicih. Nameni jo za svoje in druge otroke, ki so že poročeni; ali se še odločajo – iščejo, kaj bodo; za majhne otroke, da se bodo dobro pripravili na življenje; za fanta oziroma dekle, s katerim bova ustvarila družino; za nove dobre družine in duhovne poklice.
Kaj je molitvena naveza? To smo tisti, ki smo se odločili vsak dan moliti za dobre družine in duhovne poklice ter smo si to tudi povedali. Zato se bomo, če bo le možno, ob četrtkih zbirali v cerkvi k skupni molitvi za duhovne poklice in dobre družine. Po možnosti pa se bomo udeležili tudi duhovnih vaj in enodnevnega shoda. Povezuje pa nas tudi revija Frančiškov prijatelj. Zmoreš to? Pridruži se nam! Podrobna razlago boste dobili v knjižici, ko jo boste dobili na koncu maše in na tej spletni strani. (br. Primož Kovač)
br. Matej Štravs
Foto: br. Matej Štravs (jaslice v Bizoviku) Janez Kotar (slike naše župnijske cerkve), Ivan Boteri (konjenik), Aleš Čerin ( jaslice)
Odličen film: Babettina gostija
Tole pa je film, ki naj si ga med prazniki OBVEZNO ogledamo. Najljubši film papeža Frančiška.
Film, ki bi res bil lahko le hvalnica “užitkarjenju” pri uživanju “nobel” hrane, pa se izkaže, da je dosti več – prikazuje kulinarično gostijo kot praznik za telo in dušo, kot balzam za ranjena srca ter je prispodoba evharistije in večne gostije v nebesih.
Najljubši film papeža Frančiška
V nekem intervjuju ga je omenil tudi papež Frančišek in ga v apostolski spodbudi Amoris Laetitia kot primer dobre prakse: “Največje radosti življenja se porajajo, ko lahko osrečimo druge, v predokusu nebes. Spomnimo se na posrečen prizor iz filma Babettina gostija, kjer velikodušna kuharica prejme hvaležen objem in pohvalo: »Kako zelo boš razveselila angele!« Dobrodejno in poživljajoče veselje je v drugih vzbuditi zadovoljstvo in jih gledati, kako uživajo. Ta radost, ki je učinek bratske ljubezni, ni ugodje nečimrnosti nekoga, ki gleda samo nase, temveč je radost tistega, ki ljubi, ki se veseli sreče ljubljene osebe – radost, ki se izliva v drugega človeka in postane v njem rodovitna.”
Preberite si najprej članek Zakaj papež hvali film Babetino kosilo?
Vsebina
Ostareli in pobožni protestantski sestri Martine in Filippa živita v majhni vasi na oddaljeni zahodni obali Jutlandije na Danskem v 19. stoletju. Njun pokojni oče je bil pastor, ki je ustanovil svojo pobožno skupnost. Ker nimata novih vernikov, sta starajoči se sestri predsednici vse manj številčne, a zveste starejše skupnosti.
Zgodba se vrne 49 let nazaj in prikaže sestre v njihovi mladostni lepoti. Imata veliko snubcev, vendar jih oče zavrača, saj si sebično želi ohraniti pomoč mladih žensk, da bi lahko nadaljeval svoje pastoralno poslanstvo. Martini se začne dvoriti mladi švedski konjeniški častnik Lorens Löwenhielm, ki je na obisku na Jutlandiji. Filippi se prikupi slavni baritonist Achille Papin iz pariške opere, ki je na dopustu, da bi užival v tišini samotne obale. Obe sestri se odločita, da bosta zavrnili svoje snubce in ostali z očetom.
Petintrideset let pozneje se na njunih vratih pojavi Babette Hersant. Prinaša Papinovo pismo, v katerem pojasnjuje, da je begunka pred revolucionarnim prelivanjem krvi v Parizu, in jo priporoča za gospodinjo. Sestre si ne morejo privoščiti zaposlitve Babette, vendar ta prosi bivanje za brezplačno delo. Babette je naslednjih 14 let njuna kuharica, pripravlja okusne različice pustih jedi, značilnih za pobožnega duha cerkvene skupnosti, in si počasi pridobiva njuno spoštovanje ter spoštovanje lokalnih prebivalcev. Z leti sestre močno vznemirijo vse pogostejši prepiri med verniki. Tudi Babette je vznemirjena in v nekem trenutku prekine prepir s strogim opominom.
Babettina edina vez z njenim prejšnjim življenjem je loterijski listek. Pariški prijatelj vsako leto obnovi srečko. Nekega dne na loteriji prejme nagrado 10.000 frankov. Po dobitku se odloči pripraviti okusno večerjo za sestre in njihovo versko skupnost ob stotem rojstnem dnevu ustanovnega pastorja. Več kot le pogostitev je obrok izraz Babettine hvaležnosti, dejanje samožrtvovanja.
Sestre sprejmejo tako Babettin obrok kot njeno ponudbo, da plača pripravo “prave francoske večerje”. Babette poskrbi, da nečak odpotuje v Pariz in zbere potrebščine za pogostitev. Sestavine so obilne, razkošne in eksotične, njihov prihod pa med vaščani povzroči veliko osuplosti in veliko razprav. Ko prispejo različne še nikoli videne sestavine in se začnejo priprave, začne sestre skrbeti, da bo obrok postal greh čutnega razkošja, če ne celo nekakšna oblika hudodelstva. Na hitrem posvetu se sestri in cerkveno občestvo dogovorijo, da bodo jedli obrok, vendar se bodo odrekli vsakršnemu užitku ob njem in med večerjo ne bodo omenjali jedi.
Martinin nekdanji snubec Lorens, zdaj slavni general, poročen s članico kraljevega dvora, pride kot gost svoje tete, lokalne dvorne dame in članice zbora starega pastorja. Ne pozna strogih načrtov drugih gostov in je kot človek iz sveta in nekdanji ataše v Parizu edina oseba za mizo, ki lahko komentira obrok. Gostom obilno pripoveduje o izjemni hrani in pijači ter jo primerja z obrokom, ki ga je pred leti užival v znameniti pariški kavarni Café Anglais.
Čeprav drugi slavljenci nočejo komentirati zemeljskih užitkov ob jedi, Babettini darovi razblinijo njihovo nezaupanje in vraževerje ter jih telesno in duhovno povzdignejo. Stare krivice so odpuščene, starodavne ljubezni ponovno vzplamtijo in nad mizo se naseli mistično odrešenje človeškega duha.
Sestre so siromašne in domnevajo, da se bo Babette vrnila v Pariz. Ko pa jim pove, da je ves denar, ki ga je dobila na loteriji, porabila za razkošno večerjo in da nikamor ne gre, sta sestri osupli. Babette nato razkrije, da je bila nekoč glavna kuharica v Café Anglais, kjer je večerja za 12 oseb stala 10.000 frankov.
Martine v solzah reče: “Zdaj boš do konca življenja revna,” na kar Babette odgovori: “Umetnik ni nikoli reven.” Filippa nato reče: “Toda to še ni konec, Babette. V raju boš velika umetnica, kakršno si je Bog zamislil, da boš.” Nato jo s solzami v očeh objame in reče: “O, kako boš očarala angele!”, in prav tako se konča zgodba.
Vir: Wikipedija (avtomatski prevod in popravki urednika)
Foto: spletna stran nadškofije Ljubljana
Blagoslov konj na praznik sv. Štefana našega župnijskega zavetnika
• Glavna slovesnost je bila ob 9.15. Sveto mašo je daroval predstojnik slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut. P. Miran nam je v nagovoru spregovoril o veselju, ki je vedno predstavlja nekaj Božjega. Po maši je bil blagoslov konj in avtomobilov. Na ta praznik so bili tudi letos z nami predstavniki konjeniškega društva Sostro za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Več slik o današnjem dogodku najdete spodaj v članku.
Blagoslov konj in darovanje konjičkov
V naši župniji je navada, da na praznik sv. Štefana blagoslavljamo konje. K nam s svojimi konji pridejo člani konjeniškega društva Sostro. Med obema vojnam se je na ta dan v Štepanji vasi pri blagoslovu konj zbralo zelo veliko število kmetov s s konji. Takrat je bil to kar celodnevni dogodek. Najprej je bila sveta maša nato blagoslov konj. Nato pa je bil še sejem, na katerem so kmetje trgovali med seboj.
Zadaj v cerkvi so na ta dan na razpolago majhni starodavni konjički, ki imajo etnografsko vrednost. Lahko vzamete enega in ga nesete pred oltar in ob tem prosite za blagoslov pri vaših živalih. Ob tem lahko darujete svoj dar. Bog povrni.
Slika svetega Štefana v Štepanji vasi ima ’tisto nekaj’, kar pritegne pogled
Ob tej priliki objavljamo članek umetnika Lana Seuška, ki ga je pritegnila znamenita slika svetega Štefana slikarja Jurija Šubica.
Nas lahko slika, ki je bila naslikana v čisto drugem času, danes nagovori na nov in za ta čas enkraten način? Velja prepričanje, da nas umetniško delo nagovarja, če poznamo vsebino naslikanega. Pa poglejmo …
Na glavni oltarni podobi je upodobljen sveti Štefan, njegovo glavo obdaja svetniški sij, ki je tako žareč, da portret svetega Štefana prav izstopi. Slika ima ’tisto nekaj’, kar pritegne pogled, da se človek zazre in gleda. Seveda za tem stoji spretnost in znanje likovne teorije, barvnega kontrasta med svetlo modrim nebom in temnomodro draperijo ter kot protiutež različni odtenki kožnega inkarnata.
Poleg barvitosti slike – v tem so bili impresionisti, med katere spada Jurij Šubic – mojstri, me je pri njegovi sliki pritegnil prizor, kako je Štefan, postavljen med razjarjeno množico, zazrt v nebo. Moji možgani so prizor s to množico moških, ki imajo v rokah kamenje, takoj povezali s protestniki, ki jih je bilo moč videti ob petkih in so protestirali proti vladnim ukrepom.
V Štefanu sem v tistem trenutku prepoznal zdravnika, morda celo mojega brata, kirurga. Sam pri sebi sem dejal: »Štefan, kako si lahko tako miren, ob dejstvu, da te hočejo ubiti, ob dejstvu, da te prezirajo?«
Kdo je bil sv. Štefan?
Dovolite mi, da na tej točki nekoliko osvetlim, kdo je sveti Štefan. Sveti Štefan je eden prvih diakonov v Cerkvi in eden od prvih mučencev. Diakon je postal, ker je bil cenjen pri mestnih vratih in je užival zaupanje pri ljudeh. Apostoli so nanj položili roke in zanj molili.
Mestna vrata so bila v judovski kulturi nekaj podobnega kot agora v grški, tam so Judje sklepali pomembne kupčije in razpravljali o pomembnih verskih in političnih vprašanjih. Sveti Štefan si je zaradi pričevanja za Jezusa nakopal ogromno nasprotnikov. Na zaslišanju pred velikim zborom so se našle krive priče, ki so pričale proti njemu. Štefan pa je ostal zvest resnici in, ko je vanj priletel prvi kamen, se je zdelo, da bodo z njim vred ubili tudi resnico. Ampak apostolska dela nam izpričajo, da je iz te prelite krvi, zrasla nova množica sledilcev Resnice.
Čisto možno je, da je pri kamenjanju svetega Štefana sodeloval tudi Savel, ki se je nato spreobrnil in postal Pavel.
Podoba, ki pritegne, a je ne razumem
A vrnimo se v leto 2021, v cerkev svetega Štefana v Štepancu. Pred menoj je podoba, ki me pritegne, a je ne razumem. Kako lahko nekdo moli za svoje krvnike in v čem je tu smisel? Odgovor mi ponudi obraz svetega Štefana, ki pravi, da je prav ta razjarjena množica najbolj žejna topline, odpuščanja, željna tega, da bi svobodno zaživela in opustila zgrešene predstave, ki jo zasužnjujejo.
Sveti Štefan mi danes pripoveduje, da je tisti, ki nas najbolj glasno zmerja z ovcami, med vsemi najbolj prestrašena in zavržena ovčka, ki kliče na pomoč. Vendar svetega Štefana še zmeraj ne razumem in ne da mi miru misel na lažnive priče, ki zavajajo. Kaj je z njimi? Čisto potihem slišim glas, da bodo te vedno prisotne, zato pa stojim za Resnico do zadnjega kamna. Resnice se ne da zasuti nikoli.
Mednaslovi so uredniški
Vir članka o sliki sv. Štefana: Galerija Fortunata Berganta
Tu je še nekaj slik od lanske slovesnosti sv. Štefana
Voščili za Božič: Naši kapucini in slovenski škofje
Voščilo bratov kapucinov
” Da razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, in naravna naše noge na pot miru.” (Lk 1,79).
“V jaslicah bi rad pokazal Dete, rojeno v Betlehemu, in nekako s telesnimi očmi videti nevšečnosti v katerih se je znašel zaradi pomankanja najosnovnejših stvari ob rojstvu ter kako položen v jaslice leži med volom in osličkom.” (sv. Frančišek Asiški FF 468)
“Odpreti vrata ljubezni Kristusu pomeni nekaj zelo jasnega: sprejeti Božjo ljubezen, verovati v ljubezen. Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo, piše apostol Janez (1 Jn 4,16). Božič je razodetje Božje dobrote in ljubezni do sveta. Razodela se je namreč Božja milost, ki rešuje vse ljudi (Tit 2,11), piše sv. Pavel. In še: Pojavili sta se dobrota in človekoljubnost Boga (prim. Tit 3,4). Najpomembnejša stvar, ki jo moramo storiti za Božič, je, da z začudenjem sprejmemo neskončni dar Božje ljubezni.”(Papež Frančišek)
Naj vam novorojeni Zveličar prinese blaženega upanja in miru. On, ki je po Devici Mariji popolnoma vstopil v naše življenje zato, da lahko mi postajamo božji.
bratje kapucini
Božična poslanica slovenskih škofov 2022
Obhajamo božične praznike. Božič je obletnica Jezusovega rojstva, vendar ne samo to. Je dejstvo, ki je zaznamovalo celotno zgodovino. Bog sam je prišel prebivat med nas (Jn 1,14). Skrivnost učlovečenja Boga najbolj doživljamo ob jaslicah, v domači družini, v bogoslužnem praznovanju, še zlasti pa pri sveti maši. Pri tem se nujno pojavi vprašanje, kako je mogoče ponovno doživeti dogodek rojstva izpred davnih let?
V Lukovem evangeliju pri polnočni maši beremo, da se je Odrešenik rodil danes (Lk 2,11). Ta časovni prislov se v božičnem času ponovi večkrat. Ponavljanje nakazuje, da Božje rojstvo presega meje časa in prostora. Tako kot rojstvo otroka pomeni upanje za družino, tako Božje rojstvo pomeni upanje za celotno človeštvo. Emanuel je Bog z nami. Nismo sami! Utrjevanje upanja je še posebno pomembno v času, ko doživljamo vojno, različne oblike nasilja in druge vrste negotovosti.
Bogoslužna besedila v božičnem času nam povedo, da so dogodki odrešenja vedno aktualni in zadevajo vsakega človeka. Ko slišimo ali izgovarjamo, da se je danes za nas rodil Odrešenik, mislimo, da nam Bog v sedanjem trenutku ponuja možnost, da ga prepoznamo, sprejmemo in okrepljeni z vero zaživimo na nov način, kot so to storili pastirji v Betlehemu.
Božje dete se ni rodilo v toplem domu, temveč na poti, v mrazu in negotovosti. Tudi v tem času mnogi trpijo zaradi različnih oblik nepravičnosti. Njihov božič je podoben tistemu na betlehemskih poljanah in begu svete družine v Egipt. Spomnimo se osamljenih in onemoglih, bolnih in tistih, ki v teh dneh v bolnišnicah skrbijo zanje, pa vseh tistih, ki delajo in skrbijo, da lahko mi v miru praznujemo. Tudi po njih Gospod prihaja k nam.
V imenu slovenskih škofov vsem družinam in posameznikom, krščanskim občestvom, Slovencem doma, v zamejstvu in po svetu ter drugim krščanskim Cerkvam in skupnostim želim blagoslovljen božič. Naj nam praznovanje Božjega rojstva utrdi vero, prinese miru, veselja in novega upanja.
Msgr. dr. Andrej Saje, Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference
Foto: Aleš Čerin
Oznanila – Božič (25.12.2022)
IZ ŽUPNIJE
• ZAHVALA JASLIČARJEM: Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh dneh v obeh cerkvah naredili jaslice ter okrasili in počistili cerkvi. Iskrena hvala vsem, ki ob prazniku Jezusovega rojstva in prazniku župnijskega zavetnika sv. Štefana sodelujete pri bogoslužju. Bog vam povrni.
• ZAHVALA ZA DAR ZA OBNOVO CERKVE: Prejšnjo nedeljo ste za obnovo strehe in fasade na cerkvi v Štepanji vasi darovali 1.433,08 €. Bog povrni. Od sedaj bodo tretje nedelje v mesecu nabirke za obnovo cerkve. Cerkev so bo obnavljala prihodnje leto. Več o tem si lahko preberete spodaj.
• LUČ MIRU IZ BETLEHEMA, ki je bila prižgana na kraju Jezusovega rojstva, je v obeh cerkvah. Plamen si lahko ponesete na domove. Namen akcije je, Luč miru iz Belehema gori po naših domovih na sveti večer. Sveče so na razpolago v cerkvi. Del sredstev od prodaje sveč bo šel za misijon v Liberiji in za slovenske družine v stiski. Več informacij na tej spletni strani.
• OGLJE IN KADILO ZA BLAGOSLOV za svete večere lahko kupite zadaj na mizici v obeh cerkvah.
• BLAGOSLOV DOMA: Kjer želite, da vam bratje po praznikih blagoslovimo dom, to sporočite župniku br. Mateju Štravsu.
BOŽIČ
• Svete maše na Sveti večer in na Božični dan:
– Štepanja vas: Na sveti večer v soboto 24. 12. ob 17.30 in ob 19.00 (otroški polnočnici) in ob 24.00. Na Božič, 25. decembra, bodo maše ob: 8.00, 9.15, 10.30, in ob 19.00.
– Bizovik: Na sveti večer v soboto 24. decembra ob 20.00 (otroška polnočnica) in ob 24.00. Na Božič, 25. decembra, bo sveta maša ob 9.15.
• Na sveti večer, v soboto, 24. decembra, dokončamo jaslice, nato po starodavnem običaju blagoslovimo domove in stanovanja z blagoslovljeno vodo in s kajenjem ter molimo rožni venec ali vsaj del. Kadilo in blagoslovljeno vodo dobite v obeh cerkvah.
• KRAJŠA MOLITEV ZA BLAGOSLOV DOMA NA SVETI VEČER:
V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili.
Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. To vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli.«
In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila Boga in govorila: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« (Lk 2,1-14)
• BOŽIČNI POHOD IZ BIZOVIKA NA ORLE bo na božič to nedeljo. Zbiranje je ob 17. uri pri Prenkovi gostilni v Bizoviku.
• MOLITEV PRED NAJSVETEJŠIM: Na božič in štefanovo bo cerkev v Štepanji vasi dan odprta. Od 11.30 ure dalje bo izpostavljeno Najsvetejše. Vabljeni k molitvi in ogledu jaslic.
• CERKEV V BIZOVIKU BO NA BOŽIČ odprta od 16.00 do 17.00. Na jaslicah v Bizoviku je letos veliko unikatnih stvari, ki jih je izdelal Milan Boštele. Vabljeni, k ogledu.
• BOŽIČNI POHOD IZ BIZOVIKA NA ORLE, ki ga organizirajo bizoviški gasilci bo na božič 25. 12. Zbiranje je ob 17. uri pri Prenkovi gostilni v Bizoviku. Lepo vabljeni.
Božična poslanica slovenskih škofov 2022
SV. ŠTEFAN in OSTALI PRAZNIKI
• Glavna slovesnost bo ob 9.15. Sveto mašo bo daroval predstojnik slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut. Po maši bo blagoslov konj in avtomobilov. Na ta praznik bodo z nami predstavniki konjeniškega društva Sostro.
• Maše na praznik sv. Štefana: ob 8.00, 9.15, 11.00 (zaradi glavne slovesnosti pol ure kasneje), in ob 19.00 uri, v Bizoviku bo maša ob 18.00 uri. Maše v domu starejših občanov na ta dan ne bo.
• Na božič in na praznik svetega Štefana bo cerkev v Štepanji vasi odprta ves dan.
• Dan samostojnosti in enotnosti: 26. december je tudi državni praznik.
• SILVESTROVO je v soboto, 31. decembra. Zahvalna maša za iztekajoče se leto bo ob 19.00. Lepo vabljeni.
• NOVO LETO, praznik Marije Božje matere in dan miru je v nedeljo 1. januarja. Na ta dan je tudi in 61. rojstni dan naše župnije. Maše bodo v Štepanji vasi ob 6. 30, 8.00, 10.30 in 19.00, v Bizoviku ob 9.15. Mašo ob 10.30 bo daroval Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
• PRAZNIK GOSPODOVEGA RAZGLAŠENJA ali sveti trije kralji je v petek 6. januarja. Nabirke pri mašah na ta dan bodo namenjene za trikraljevsko misijonsko akcijo.
• TRIKRALJEVSKO MISIJONSKO AKCIJO bomo v župniji imeli v soboto, 7. januarja. Koledniki bodo v Bizoviku in Hrušici hodili od hiše do hiše. Na Gmajni in v Štepanjskem naselju nam sporočite, kje želite, da se oglasimo. Koledniki bodo zapeli in prosili za blagoslov pri vaši hiši. Zbrani darovi bodo namenjeni za projekte slovenskih misijonarjev.
OBNOVA CERKVE V ŠTEPANJI VASI OD – OD POMLADI DO JESENI 2023
STREHA: Že več let ugotavljamo, da je potrebno na župnijski cerkvi zamenjati streho, ker imamo težave z zamakanjem. Opeka na glavni ladji je že zelo stara in se slabo drži na latah. Zato jo moramo zamenjati, da ne bo prišlo do škode na tramovih ostrešja in na sami cerkvi. V zadnjih letih smo pozorni in iz podstrešja cerkve menjamo poškodovano opeko, kjer jo lahko. Z vrha strehe pa je opeko zelo težko menjati, ker takrat, ko mojstri hodijo po strehi poči veliko opeke, ker je dotrajana.
FASADA: Prav tako moramo popraviti fasado na cerkvi. V višini ure na vogalih zvonika na sprednji strani cerkve odpada omet, ki ga je potrebno sanirati, ker razpada. Vsako leto se poškodovano mesto precej poveča. Ob obnovi bo na strehi zvonika, ki je še zelo dobra, potrebno na nekaterih mestih narediti obrobe in okapnike, da bo voda bolje odtekla iz strehe zvonika. Tako voda ne bo več polzela, čez rob strehe in naprej po fasadi, kar povzroča poškodbe na sami fasadi.
OMET: Prav tako je potrebno popraviti omet, ki odpada na zvoniku pri vhodu v cerkev. Na podlagi sklepa gospodarskega sveta in s soglasjem Nadškofije Ljubljana ter s soglasjem našega župnijskega pastoralnega sveta bo obnova potekala od pomladi do jeseni prihodnje leto. Pozno pomladi bomo na cerkvi, kjer bo glede na meritve vlage potrebno, odstranili omet (predvsem ob zvoniku), ki je slabem stanju. Nato se bo zid čez poletje sušil. Od avgusta pa do oktobra prihodnje leto, bomo popravili fasado in menjali streho na cerkvi. Ob menjavi opeke bomo menjali tudi strelovod, late in morebitne poškodovane tramove. Sklenjen imamo že dogovor z izvajalci. Dela bodo delali izvajalci, ki so leta 2018 obnavljali cerkev v Bizoviku. Z njimi imamo zelo dobre izkušnje. V zvezi s samo obnovo smo se v zadnjem obdobju posvetovali z različnimi strokovnjaki. Smo tudi v stiku z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki ravno v tem času zaključuje s pripravo kulturno varstvenih pogojev za obnovo. O vseh delih vas bomo sproti obveščali.
SREDSTVA: Nekaj sredstev za obnovo imamo že zbranih. Del teh sredstev je darovalo nekaj dobrotnikov, nekaj pa se jih je v zadnjih dveh letih zbralo pri pogrebnih nabirkah. Veliko sredstev za samo obnovo pa še manjka, zato bomo v tem letu še zbirali sredstva v ta namen. Od sedaj dalje bomo imeli eno nedeljo v mesecu nabirko v ta namen. Načeloma bo to tretja nedelja v mesecu.
Že vnaprej najlepša hvala za vse vaše darove. Bog povrni.
DOHODNINA ZA ŽUPNIJO
• DEL DOHODNINE LAHKO NAMENITE TUDI ZA NAŠO ŽUPNIJO: Državna uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije ponovno daje možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim župnijam Katoliške cerkve. Več informacij v zvezi z darovanjem 1 % dohodnine je na tej strani.
MOLITVENA NAVEZA ZA DOBRE DRUŽINE IN DUHOVNE POKLICE
Dragi župljani župnije Ljubljana Štepanja vas!
Bratje kapucini stopamo pred vas znova z vabilom, da se povežemo v molitvi za dobre družine in duhovne poklice. Prepričani smo, da vsak ceni dobre družine in si želi, da bi med nami bili dobri duhovniki, redovniki in redovnice, konkretno v štepanjski fari Marijine sestre in bratje kapucini.
Kaj lahko naredim za to? Prav vsak (možje in žene, starši, dedki in babice, fantje in dekleta, samski, …) zmore z molitvijo klicati k Bogu za dobre družine, duhovnike, redovnike in redovnice.
Kaj naj molim? Predlagamo ti eno desetko rožnega venca na dan. Ta desetka je izbrana iz tistega dela rožnega venca, ki ga molimo tisti dan. Če že moliš cel rožni venec vsak dan, izbrano desetko nameni za dobre družine in duhovne poklice. Sicer zmoli le to desetko, dodaj ji Frančiškovo molitev »O vzvišeni in veličastni Bog, …«. V obeh primernih pa pred to desetko preberi iz knjižice še uvod v to molitev.
Kako naj molim? Lahko moliš sam – sama. Lahko moliš Lahko je to vaša skupna družinska molitev. Molili jo bomo tudi v cerkvi in sicer tako, da bomo pred izbrano desetko prebrali še uvod iz knjižice.
Komu naj namenim to molitev? Nameni jo zase in svoje življenjsko poslanstvo. Nameni jo za svoj zakon, za svojo družino, za vse, ki smo v duhovnih poklicih. Nameni jo za svoje in druge otroke, ki so že poročeni; ali se še odločajo – iščejo, kaj bodo; za majhne otroke, da se bodo dobro pripravili na življenje; za fanta oziroma dekle, s katerim bova ustvarila družino; za nove dobre družine in duhovne poklice.
Kaj je molitvena naveza? To smo tisti, ki smo se odločili vsak dan moliti za dobre družine in duhovne poklice ter smo si to tudi povedali. Zato se bomo, če bo le možno, ob četrtkih zbirali v cerkvi k skupni molitvi za duhovne poklice in dobre družine. Po možnosti pa se bomo udeležili tudi duhovnih vaj in enodnevnega shoda. Povezuje pa nas tudi revija Frančiškov prijatelj. Zmoreš to? Pridruži se nam! Podrobna razlago boste dobili v knjižici, ko jo boste dobili na koncu maše in na tej spletni strani. (br. Primož Kovač)
br. Matej Štravs
Foto: br. Matej Štravs (jaslice v Bizoviku) Janez Kotar (slike naše župnijske cerkve), Ivan Boteri (konjenik), Aleš Čerin ( jaslice)
Božič: Priprava, svete maše, Božja beseda, obredi
Bliža se Božič. Povabljeni, da se nanj pripravimo, da pričakamo prihod našega Boga, Jezusa Kristusa v miru, v molitvi, premišljevanju Božje besede in z navzočnostjo pri maši.
Priprava
• Prižgite si LUČ MIRU IZ BETLEHEMA, ki je bila prižgana na kraju Jezusovega rojstva, in jo ponesite v svoje domove. Sveče so na razpolago v cerkvi. Del sredstev od prodaje sveč bo šel za misijon v Liberiji in za slovenske družine v stiski. Več informacij na tej spletni strani.
• Priskrbite si KADILO (in oglje) za blagoslov doma za vse tri svete večere (božični večer, silvestrovo, predvečer praznika Gospodovega oznanjenja (Sveti trije kralji). Lahko kupite zadaj na mizici v obeh cerkvah.
• Priskrbite si BLAGOSLOVLJENO VODO: Na razpolago v obeh cerkvah.
Svete maše, Božja beseda in blagoslov doma
• Udeležite se svete maše na Sveti večer in na Božični dan:
– Štepanja vas: Na sveti večer v soboto 24. 12. ob 17.30 in ob 19.00 (otroški polnočnici) in ob 24.00. Na Božič bodo maše ob: 8.00, 9.15, 10.30, in ob 19.00.
– Bizovik: Na sveti večer v soboto 24. decembra ob 20.00 (otroška polnočnica) in ob 24.00. Na Božič bo sveta maša ob 9.15.
• Preberite Božjo besedo, ki govori o rojstvu našega Odrešenika, Jezusa Kristusa (Luka 2,1-21) in se pogovorite o njej:
• Povabite duhovnika za BLAGOSLOV DOMA: Kjer želite, da vam bratje po praznikih blagoslovimo dom, to sporočite župniku br. Mateju Štravsu.
Foto: Aleš Čerin
Oznanila – 4. adventna nedelja (18.12.2022)
IZ ŽUPNIJE
• ZAHVALA ZA NEOZNANJENE MAŠE ZA RAJNE: V mesecu novembru ste v obeh cerkvah darovali za 102 neoznanjeni svetih maši za rajne. Te svete maše bodo opravili v misijonski skupnosti lazaristov v Kijevu v Ukrajini, ki jo vodi Mihal Talapkanich. Ta skupnost lazaristov v Kijevu sodeluje s slovenskimi Marijinimi sestrami, ki delujejo v Kijevu. Bog povrni za darovane svete maše.
• LUČ MIRU IZ BETLEHEMA, ki je bila prižgana na kraju Jezusovega rojstva, je bo v obeh cerkvah od te nedelje zjutraj. Plamen si lahko ponesete na domove. Sveče so na razpolago v cerkvi. Del sredstev od prodaje sveč bo šel za misijon v Liberiji in za slovenske družine v stiski. Več informacij na tej spletni strani.
• KOŠARA ZA KARITAS: Ves advent lahko v obeh cerkvah oddate v Karitasovo košaro živila, ki bomo delili na naši Karitas. Bog povrni.
• OGLJE IN KADILO ZA BLAGOSLOV za svete večere lahko kupite zadaj na mizici v obeh cerkvah.
• BLAGOSLOV DOMA: Kjer želite, da vam bratje po praznikih blagoslovimo dom, to sporočite župniku br. Mateju Štravsu.
VABIMO VAS
• BOŽIČNA DEVETDNEVNICA poteka ta teden vsak dan v Štepanji vasi ob 19.00, v Bizoviku ob 18.00. Vsak večer lahko družine sprejmete v goste Marijin kip, ki ga postavite doma k adventnemu venčku in se zberete k družinski skupni molitvi. Vabljeni, da se v večjem številu udeležujete devetdnevnice. Še posebej vabimo družine prvoobhajancev in birmancev.
• SESTANEK SODELAVCEV KARITAS bo ta torek 20. 12. ob 17.00 v prostorih Karitas. Vsi sodelavci lepo vabljeni.
• SPOVEDNI DAN v naši župnijski cerkvi bo ta petek, 23. decembra, ves dan od 8.00 do 19.30 (razen od 12.00 do 13.30); v Bizoviku od 16.00 do 18.00. Spovedovali bomo bratje kapucini iz našega samostana. Ta dan bo v času spovedovanja IZPOSTAVLJENO NAJSVETEJŠE. Namen molitve je za mir na svetu, dobre družine in duhovne poklice. Lepo vabljeni.
BOŽIČ – SLOVESNI PRAZNIK JEZUSOVEGA ROJSTVA, NEDELJA 25. DECEMBER
• Svete maše Štepanja vas: Na sveti večer v soboto 24. 12. ob 17.30 in ob 19.00 (otroški polnočnici) in ob 24.00. Na Božič bodo maše ob: 8.00, 9.15, 10.30, 11.30 in ob 19.00.
• Svete maše Bizovik: Na sveti večer v soboto 24. decembra ob 20.00 (otroška polnočnica) in ob 24.00. Na Božič bo sveta maša ob 9.15.
• Na sveti večer, soboto, 24. decembra, že dokončamo jaslice, nato po starodavnem običaju blagoslovimo domove in stanovanja z blagoslovljeno vodo in s kajenjem ter molimo rožni venec ali vsaj del. Kadilo in blagoslovljeno vodo dobite v obeh cerkvah.
• KRAJŠA MOLITEV ZA BLAGOSLOV DOMA NA SVETI VEČER:
V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili.
Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. To vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli.«
In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila Boga in govorila: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« (Lk 2,1-14)
SLOVESNI PRAZNIK SV. ŠTEFANA, ZAVETNIKA NAŠE ŽUPNIJE, PONEDELJEK 26. DECEMBER IN OSTALI PRAZNIKI
• Glavna slovesnost bo ob 9.15. Sveto mašo bo daroval predstojnik slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut. Po maši bo blagoslov konj in avtomobilov. Na ta praznik bodo z nami predstavniki konjeniškega društva Sostro.
• Maše na praznik sv. Štefana: ob 8.00, 9.15, 11.00 (zaradi glavne slovesnosti pol ure kasneje), in ob 19.00 uri, v Bizoviku bo maša ob 18.00 uri. Maše v domu starejših občanov na ta dan ne bo.
• Na božič in na praznik svetega Štefana bo cerkev v Štepanji vasi odprta ves dan.
• Dan samostojnosti in enotnosti: 26. december je tudi državni praznik.
• SILVESTROVO je v soboto, 31. decembra. ZAHVALNA MAŠA za iztekajoče se leto bo ob 19.00. Lepo vabljeni.
• NOVO LETO in praznik Marije Božje matere in dan miru je v nedeljo 1. januarja. Na ta dan je tudi in 61. rojstni dan naše župnije. Maše bodo: v Štepanji vasi ob 6. 30, 8.00, 10.30 in 19.00, v Bizoviku ob 9.15. Mašo ob 10.30 bo daroval Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
• PRAZNIK GOSPODOVEGA RAZGLAŠENJA ali sveti trije kralji je v petek 6. januarja. Nabirke pri mašah na ta dan bodo namenjene za trikraljevsko misijonsko akcijo.
• TRIKARALJEVSKO AKCIJO bomo v župniji imeli v soboto 7. januarja. Koledniki bodo v Bizoviku in Hrušici hodili od hiše do hiše. Na Gmajni in v Štepanjskem naselju nam sporočite, kje želite da se oglasimo. Koledniki bodo zapeli in prosili za blagoslov pri vaši hiši. Zbrani darovi bodo namenjeni za različne projekte slovenskih misijonarjev.
• DEL DOHODNINE LAHKO NAMENITE TUDI ZA NAŠO ŽUPNIJO: Državna uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije ponovno daje možnost, da 1 % dohodnine ljudje namenijo posameznim župnijam Katoliške cerkve. Več informacij v zvezi z darovanjem 1 % dohodnine je na tej strani.
OBNOVA CERKVE V ŠTEPANJI VASI OD – OD POMLADI DO JESENI 2023
STREHA: Že več let ugotavljamo, da je potrebno na župnijski cerkvi zamenjati streho, ker imamo težave z zamakanjem. Opeka na glavni ladji je že zelo stara in se slabo drži na latah. Zato jo moramo zamenjati, da ne bo prišlo do škode na tramovih ostrešja in na sami cerkvi. V zadnjih letih smo pozorni in iz podstrešja cerkve menjamo poškodovano opeko, kjer jo lahko. Z vrha strehe pa je opeko zelo težko menjati, ker takrat, ko mojstri hodijo po strehi poči veliko opeke, ker je dotrajana.
FASADA: Prav tako moramo popraviti fasado na cerkvi. V višini ure na vogalih zvonika na sprednji strani cerkve odpada omet, ki ga je potrebno sanirati, ker razpada. Vsako leto se poškodovano mesto precej poveča. Ob obnovi bo na strehi zvonika, ki je še zelo dobra, potrebno na nekaterih mestih narediti obrobe in okapnike, da bo voda bolje odtekla iz strehe zvonika. Tako voda ne bo več polzela, čez rob strehe in naprej po fasadi, kar povzroča poškodbe na sami fasadi.
OMET: Prav tako je potrebno popraviti omet, ki odpada na zvoniku pri vhodu v cerkev. Na podlagi sklepa gospodarskega sveta in s soglasjem Nadškofije Ljubljana ter s soglasjem našega župnijskega pastoralnega sveta bo obnova potekala od pomladi do jeseni prihodnje leto. Pozno pomladi bomo na cerkvi, kjer bo glede na meritve vlage potrebno, odstranili omet (predvsem ob zvoniku), ki je slabem stanju. Nato se bo zid čez poletje sušil. Od avgusta pa do oktobra prihodnje leto, bomo popravili fasado in menjali streho na cerkvi. Ob menjavi opeke bomo menjali tudi strelovod, late in morebitne poškodovane tramove. Sklenjen imamo že dogovor z izvajalci. Dela bodo delali izvajalci, ki so leta 2018 obnavljali cerkev v Bizoviku. Z njimi imamo zelo dobre izkušnje. V zvezi s samo obnovo smo se v zadnjem obdobju posvetovali z različnimi strokovnjaki. Smo tudi v stiku z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki ravno v tem času zaključuje s pripravo kulturno varstvenih pogojev za obnovo. O vseh delih vas bomo sproti obveščali.
SREDSTVA: Nekaj sredstev za obnovo imamo že zbranih. Del teh sredstev je darovalo nekaj dobrotnikov, nekaj pa se jih je v zadnjih dveh letih zbralo pri pogrebnih nabirkah. Veliko sredstev za samo obnovo pa še manjka, zato bomo v tem letu še zbirali sredstva v ta namen. Od sedaj dalje bomo imeli eno nedeljo v mesecu nabirko v ta namen. Načeloma bo to tretja nedelja v mesecu. Tako da bo nabirka prihodnje 4. adventne nedelje 18. decembra namenjena za obnovo cerkve.
Že vnaprej najlepša hvala za vse vaše darove. Bog povrni.
VABIMO VAS, DA SE PRIDRUŽITE MOLITVENI NAVEZI ZA DOBRE DRUŽINE IN DUHOVNE POKLICE
Dragi župljani župnije Ljubljana Štepanja vas!
Bratje kapucini stopamo pred vas znova z vabilom, da se povežemo v molitvi za dobre družine in duhovne poklice. Prepričani smo, da vsak ceni dobre družine in si želi, da bi med nami bili dobri duhovniki, redovniki in redovnice, konkretno v štepanjski fari Marijine sestre in bratje kapucini.
Kaj lahko naredim za to? Prav vsak (možje in žene, starši, dedki in babice, fantje in dekleta, samski, …) zmore z molitvijo klicati k Bogu za dobre družine, duhovnike, redovnike in redovnice.
Kaj naj molim? Predlagamo ti eno desetko rožnega venca na dan. Ta desetka je izbrana iz tistega dela rožnega venca, ki ga molimo tisti dan. Če že moliš cel rožni venec vsak dan, izbrano desetko nameni za dobre družine in duhovne poklice. Sicer zmoli le to desetko, dodaj ji Frančiškovo molitev »O vzvišeni in veličastni Bog, …«. V obeh primernih pa pred to desetko preberi iz knjižice še uvod v to molitev.
Kako naj molim? Lahko moliš sam – sama. Lahko moliš Lahko je to vaša skupna družinska molitev. Molili jo bomo tudi v cerkvi in sicer tako, da bomo pred izbrano desetko prebrali še uvod iz knjižice.
Komu naj namenim to molitev? Nameni jo zase in svoje življenjsko poslanstvo. Nameni jo za svoj zakon, za svojo družino, za vse, ki smo v duhovnih poklicih. Nameni jo za svoje in druge otroke, ki so že poročeni; ali se še odločajo – iščejo, kaj bodo; za majhne otroke, da se bodo dobro pripravili na življenje; za fanta oziroma dekle, s katerim bova ustvarila družino; za nove dobre družine in duhovne poklice.
Kaj je molitvena naveza? To smo tisti, ki smo se odločili vsak dan moliti za dobre družine in duhovne poklice ter smo si to tudi povedali. Zato se bomo, če bo le možno, ob četrtkih zbirali v cerkvi k skupni molitvi za duhovne poklice in dobre družine. Po možnosti pa se bomo udeležili tudi duhovnih vaj in enodnevnega shoda. Povezuje pa nas tudi revija Frančiškov prijatelj. Zmoreš to? Pridruži se nam! Podrobna razlago boste dobili v knjižici, ko jo boste dobili na koncu maše in na tej spletni strani. (br. Primož Kovač)
ADVENT
MOLITEV OB ADVENTNEM VENCU
Dobri in usmiljeni Bog, blagoslovi naš adventni venec, da nas bo spremljal v dneh pričakovanja in upanja. Poživi ob njem našo vero in naše življenje usmerjaj k dobremu. Prosimo te, združi in ozdravi vse, kar je potrto in ranjeno. V naših srcih naj sveti tvoja blaga luč in iz njih prežene temo in obup. Zažarita pa naj tvoja ljubezen in upanje. Prosimo te v teh adventnih dneh, bodi z nami v našem domu, da se bomo v njem počutili varne. Sij sveč na adventnem vencu naj nas spominja na tvojo navzočnost med nami. Če si ti z nami, če si v nas, smo sposobni dojeti, da si neizmerna skrivnost. Naredi iz naše hiše dom, v katerem bomo radi prebivali. Dobri in usmiljeni Bog, Oče, Sin in Sveti Duh. Amen.
Navodilo: Navzoči so povabljeni, da povedo kakšno prošnjo, zmolite desetko rožnega venca. V družinah z osnovnošolskimi otroki lahko preberete besedilo za vsak dan iz adventnega koledarja Otroci za otroke. Oče ali mati zaključi: Gospod naj nas, naš dom in vse ljudi dobre volje blagoslovi, varuje in nas srečno pripelje v veselje nebes. Amen.
br. Matej Štravs
Foto: Janez Kotar (slike naše župnijske cerkve), Ivan Boteri (konjenik), Aleš Čerin (cerkev Vipavski Križ, jaslice)