Intervju z bratom Domnom na spletnem portalu Aleteia

Na Aleteii, spletnem portalu, so objavili obsežen in lep intervju z našim bratom Domnom.

O Domnu

Br. Domen Rabak prihaja s Primorske in je najstarejši od petih otrok. Uživa v naravi, gorskem kolesarjenju, plezanju, glasbi in druženju. Mladi redovnik je leta 2015 odgovoril na Božji klic in se pridružil redu kapucinov. Septembra 2018 je izrekel prve redovne zaobljube. Trenutno je ponovinec in biva v skupnosti bratov kapucinov Ljubljana – Štepanja vas, kjer je njegova poglavitna naloga študij, tedensko pa bdi nad ministrantskimi srečanji in skavtskimi srečanji. Iznajdljivi Orel je še danes aktiven skavt, trenutno v stegu Ljubljana 4, kjer je skavtski voditelj in duhovni asistent v četi. Z njim smo se pogovarjali o razločevanju in poklicanosti.

Intervju

Kakšni spomini vas vežejo na škofijsko gimnazijo v Vipavi? Se spominjate kakšne zabavne prigode?
Za škofijsko gimnazijo so me navdušili skavtski prijatelji, ki so pripovedovali, kako je tam super družba in lepo okolje. Všeč mi je bila tudi ideja šolanja v krščanskem okolju, kjer bi lahko živel živo vero. Na šolo imam zelo lepe spomine. Mnogi se nanašajo na bivanje v dijaškem domu. Lepo mi je bilo, ker sem se počutil kot del velike družine, povezali smo se tako v razredu kot v dijaškem domu. Na šoli je bilo okoli 300 dijakov, kar je še dodatno prispevalo k temu, da smo se počutili bolj domače, dejansko smo se vsi poznali med seboj. Že profesorji imajo malo drugačen pristop in želijo oblikovati okolje, ki bo bolj domače, pristno za medosebne odnose in hkrati prežeto s krščanskimi vrednotami.

V zelo lepem spominu mi ostaja priprava kakšnih večjih dogodkov. En tak primer je tradicionalno miklavževanje, projekt četrtih letnikov, ki vsako leto pripravijo in uprizorijo dramsko igro. Prav tako je bila lepa pobuda sveta maša med odmorom. Velikokrat sem k njej vabil sošolce. Del glavnega odmora smo imeli nekaj časa tudi adoracijo.

Spomnim se zabavne anekdote, ko smo enkrat med odmorom s sošolci pekli pleskavice. Nekdo je prinesel električni žar, narezali smo si še paradižnik in čebulo in imeli piknik med odmorom. 🙂

Med študijem medicine ste spoznali, da to ni prava pot za vas. Kako je potem prišlo do odločitve za redovništvo? Ste Božji klic zaznali že prej?
Božji klic je bil prisoten že prej in sem se mu precej upiral oziroma se nisem zares soočil s tem vprašanjem. Ko gledam nazaj, je bilo prvo vabilo pri približno 12 letih, ko sem že nekaj časa ministriral. Začutil sem, kako lepo je biti blizu oltarja in kako lep je poklic duhovnika.

V srednji šoli sem svojo dilemo podelil s takratnim kaplanom v dijaškem domu Markom Rijavcem. Pripravljen me je bil spremljati pri razločevanju, ampak očitno še nisem bil zrel za odgovor. V meni je bila takrat želja, da bi bil zdravnik in imel družino. Imel sem punco. Svoje želje sem postavljal kot izgovore Bogu. Bila so obdobja, ko sem se že malo kregal z Bogom, zakaj me kliče, če pa imam drugačne želje. Eden od kompromisov je na primer bil, da sem lahko nekoč poročen diakon, če res tako hoče. 🙂 Bilo je tudi obdobje na prehodu na fakulteto, ko tega klica nisem slišal. Vidim, da Bog pušča svobodo, da se človek sam odloči. Pusti, da greš naprej po poti, ki si jo zadaš, in se oglasi spet takrat, ko je primeren čas.

Med študijem medicine v Mariboru sem bival v Frančiškovem študentskem domu. Vključeval sem se v tamkajšnjo župnijo. Tako me je nekoč frančiškan p. Tomaž Hočevar povabil k Frančiškovi mladini. V meni je rastla želja živeti po navdihu sv. Frančiška, ki mi je bil že od prej zelo blizu tudi zaradi skavtov.

Prva polovica študija je potekala čisto običajno, študiral sem in spoznaval nove ljudi. Konec januarja pa sem začutil v sebi nek nemir. Tuhtal sem, od kod bi lahko prihajal. Misel mi je šla enkrat v tem razmišljanju spet na vprašanje poklicanosti. Rekel sem si: ojoj, pa ne spet. Po navdihu mi je prišla na misel povezava do spletne strani Centra za duhovne poklice, ki mi jo je še v gimnaziji poslal prijatelj Tilen Kocjančič. Namenjena je mladim, ki začutijo poklicanost. Kontaktiral sem jih, če mi lahko pomagajo. Šel sem z idejo, da se rešim vprašanja o poklicanosti in bom lahko živel po načrtih, ki sem si jih zadal. Ampak ni bilo tako. Bog zna in je naredil čudovito delo.

Po poti razločevanja me je vodila s. Štefka Klemen. Dobil sem za nalogo, da sem vsak dan molil ob Božji besedi in sem si moral zapisovati svoja razmišljanja, ki sem jih nato delil z njo. Določene točke so se ponavljale, prihajalo je vedno bolj na dan, da me Bog vabi. Bolj me je nagovarjala redovna oblika življenja. Po duhovnem vikendu Frančiškove mladine leta 2015 mi je s. Urša Marinčič poslala vabilo na duhovni vikend pri kapucinih v Kančevcih. Doživel sem jih kot preproste, vesele, po Frančiškovo uboge brate, ki se veselijo življenja, radi skupaj molijo in delajo.

Zadal sem si, da bom najprej zaključil prvi letnik študija in nato podrobneje spoznal red kapucinov. Poleti so me za tri tedne medse sprejeli kapucini v Vipavskem Križu. Obenem sem bil presrečen, ker sem bil lahko tisto poletje še na skavtskem taboru in izobraževanju za skavtske voditelje, septembra pa v Assisiju s Frančiškovo mladino, kjer sem se še zadnjič trdno odločil, da bi rad poskusil, ali sem za med kapucine.

V čem sta si poslanstvi zdravnika in redovnika podobni?
Če povem anekdoto: Ko sem bival v FŠD-ju, sem pred nekim praznikom ministriral in so v župnijo kot gostje prišli duhovniki od drugod. Po maši me je eden od njih pozdravil in vprašal, ali še kaj študiram. Povedal sem mu za medicino. Pogledal me je, se nasmehnil in rekel: ja ja, ti boš zdravnik za duše. Pogledal sem ga in si mislil: Kaaaaj!? Ravno takrat sem bil v obdobju, ko sem se še kar upiral in še nisem bil tako daleč, da bi zares odgovoril na klic. Ko gledam nazaj, vidim, da je Bog res velik humorist.

Obe poslanstvi sta poklicanost v služenju bližnjemu. Kot zdravnik bi služil vsem bolnim, trpečim, kot redovnik pa prav tako – kot prvo služim bratstvu, v katerem živim, potem ljudem, s katerimi se srečujem v cerkvi. Pričujem o Kristusu, ki je prišel na svet služit, biti blizu.

Kako so vašo odločitev sprejeli domači in prijatelji?
Domačim do poletja nisem povedal nič, ker nisem želel, da bi kakorkoli vplivali name, ne z navdušenjem ne z morebitnim neodobravanjem. Klic sem čutil kot nekaj zelo intimnega, kar sem želel ohraniti, kot neki biser, in sem ga želel preveriti z Bogom in še z nekom. Ko sem bil že bolj prepričan, sem povedal staršem.

To je je bilo videti tako, da sem nekega večera rekel, ali se lahko usedemo skupaj za mizo, saj bi rad nekaj pomembnega povedal. Nastala je tišina. Povedal sem, da sem začutil poklicanost, da sem razločeval in želim poskusiti. Dodal sem, da bom za eno leto dal študij medicine na pavzo in da grem z vso svobodo poskusit, ali je to poklicanost, h kateri me vabi Jezus. Če bi videl, da to ni to, se lahko svobodno vrnem študirat, če je to to, bom pustil študij. Na začetku je bilo z njihove strani nekaj tišine, potem pa skrbi, kako bo, ali bom morda nesrečen, ali mi bo kaj manjkalo. Ko sem bil že pri kapucinih, so videli, da sem srečen, zadovoljen in so to vedno bolj sprejemali.

Prijatelji iz Frančiškove mladine so bili navdušeni nad odločitvijo, da gre nekdo izmed njih po Frančiškovih stopinjah. Nekateri moji prijatelji so rekli, da so že kdaj pomislili, da bi jaz mogoče bil za kaj takega. Drugi so skomigali z rameni in rekli, da sam najbolje vem. Zelo različno.

Kaj vas pri karizmi sv. Frančiška Asiškega, iz katere izhaja vaš red, najbolj nagovarja, navdušuje?
Da je bil tako globok, preprost, vesel. Da je vse pustil in šel za Jezusom.

Česa ste se naučili med petletnim bivanjem v Italiji, v številčni skupnosti samih “dedcev”?
Učili smo se, kaj zares pomeni biti brat: ljubiti bližnjega v tem, kar je. Živeli smo v mednarodnem in medkulturnem bratstvu, tu sem se učil sprejemanja drugega v njegovi drugačnosti, poslušanja in tudi podaritve – učiti se zaupati nekomu, ki je drugačen od mene in ga imeti rad zato, ker je, učiti se tudi njegovega pogleda na svet, njegove širine.

Udejstvovali ste se pri skavtih, Frančiškovi mladini … Zakaj se vam zdi pomembno, da se mladi tudi po birmi vključujejo v najrazličnejše oblike druženja in hkrati ostajajo dejavni katoličani?
Vse oblike druženja so vezane na skupnosti in zdi se mi, da mlad človek potrebuje skupnost, kjer lahko raste in kjer lahko dobi odziv na to, kdo je v odnosu z drugim. Pa naj bo to osebnostna rast, kako vstopa v odnose, pa tudi način, kako veruje. S tem, ko se mladi v takšnih skupinah učijo izražati svojo vero v obliki molitev in podelitev na bolj sproščen način, se tudi bolje poznajo.

Vaše sporočilo vsem mladim, ki se sprašujejo o svoji poklicanosti?
Kot je rekel Jezus prvim učencem: pridi in poglej. Upaj si in bodi odprtega srca pa tudi glave. Srce čuti marsikaj in glava mora včasih pustiti srcu, da izrazi, kar čuti. Mislim, da lahko veliko pripomore k temu, da si človek dovoli imeti izkušnjo iz redovne skupnosti, da kdaj pride na obisk v redovno skupnost. To lahko da odgovor na marsikatero vprašanje, ki ga ima.

Praznujemo god sv. Jožefa, ki je eden vsestranskih priprošnjikov. V čem vi vidite njegovo veličino?
Jožef je vzor tipa, ki si upa. Upa si prisluhniti Božji ideji, ki je človeško gledano totalno nora, nerazložljiva in zunaj okvirov družbe. Ker ima obljubo in čuti, da mu je dano tudi neko zaupanje, reče, da bo šel na to pot. Njegovo veličino vidim tudi v njegovi aktivni drži. V določenih trenutkih se je znal trdno odločiti. En primer je recimo takojšnja pot v Egipt, ko je bilo treba it, da je zavaroval Marijo in Jezusa. Hkrati pa je bil v drži ponižnosti in je dajal prostor Jezusu in Mariji, ni se metal ven. Bil je pravičen mož, varuh in borec. Res nam je lahko v zgled.

Vabilo br. Domna za postni čas

V postnem času bi povabil vse, da se spomnijo, da je postni čas tudi čas poglobitve odnosa z Bogom, z Jezusom, in bi položil v srce vabilo, da bi bil ta čas še posebej namenjen, da bi bili bolj z Njim (prim. Mr 3,14), da bi čas, preživet z Njim, spreminjal naše srce, da bi vedno bolj ljubili bližnje, kakor nas ljubi Jezus. Ko v evangeliju reče, da si jih izbere, da bi bili z njim, mislim, da te besede niso namenjene samo apostolom in tistim, ki se odločijo za Bogu posvečeno življenje, ampak vsem nam. Jezus si želi, da bi bili z njim prijatelji, ker nam bo to prineslo pravo veselje in novo življenje.

Vir: Aleteia

30. marca 2022/0 KOMENTARJEV/ Uredništvo

Novice

Papeževo pismo škofom glede posvetitve Marijinemu Brezmadežnemu srcu

Papež Frančišek je s posebnim pismom naslovljenim na škofe po vsem svetu prosil: »Pridružite se temu dejanju in za petek, 25. marca, skličite duhovnike, redovnike in druge vernike k skupni molitvi na svetih krajih, da bo sveto Božje ljudstvo enodušno in srčno dvigalo svojo prošnjo k Mariji, svoji Materi«.

Dragi brat, skoraj mesec dni je minilo od začetka vojne v Ukrajini, ki izmučenemu prebivalstvu vsak dan povzroča vse hujše trpljenje in ogroža tudi svetovni mir. Cerkev je v tej temni uri močno poklicana, da posreduje pri Knezu miru in se približa tistim, ki na svoji koži plačujejo posledice spopada. V tem smislu sem hvaležen vsem tistim, ki z veliko plemenitostjo odgovarjajo na moje klice k molitvi, postu in dobrodelnosti.

Ob številnih prošnjah Božjega ljudstva želim zdaj na poseben način Mariji izročiti narode, ki so v sporu. Kot sem dejal na koncu molitve Angel Gospodov nameravam 25. marca na praznik Oznanjenja, opraviti slovesno dejanje posvetitve človeštva, na poseben način Rusije in Ukrajine, Marijinemu Brezmadežnemu srcu. Ker je prav, da se na prošnjo za mir pripravimo prenovljeni po Božjem odpuščanju, se bo to zgodilo med spokornim bogoslužjem, ki bo v baziliki sv. Petra ob 17.00 po rimskem času. Dejanje posvetitve je predvideno okoli 18.30.

To naj bi bila gesta vesoljne Cerkve, ki v tem dramatičnem trenutku po Mariji, njegovi in naši materi, prinaša Bogu krik bolečine mnogih, ki trpijo in prosijo za konec nasilja, in Kraljici miru izroča prihodnost človeštva. Prosim vas, da se pridružite temu dejanju in za petek, 25. marca, skličete duhovnike, redovnike in druge vernike k skupni molitvi na svetih krajih, da bo sveto Božje ljudstvo enodušno in srčno dvigalo svojo prošnjo k Mariji, svoji Materi. V zvezi s tem vam posredujem besedilo posebne molitve za posvetitev, tako da jo boste na ta dan lahko molili v bratski povezanosti.

Zahvaljujem se vam za sprejem in za sodelovanje. Iz srca blagoslavljam vas in vernike, ki so zaupani vaši pastoralni skrbi. Naj vas Jezus obvaruje in Sveta Devica varuje. Molite zame.

Bratsko,

Frančišek

Sv. Janez v Lateranu, 21. marca 2022

Vir: Vatican News – slovenska redakcija

28. marca 2022/0 KOMENTARJEV/ Uredništvo

Novice, Oznanila

OZNANILA 4. POSTNA NEDELJA (27. 3. 2022)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

VABIMO VAS

• MATERINSKI DAN: V petek, smo obhajali praznik Gospodovega oznanjenje devici Mariji. Na ta dan obhajamo tudi materinski dan. V naši župniji bomo materinski dan obhajali to nedeljo 27. marca pri mašah ob 9.15 in 10.30 v Štepanji vasi in ob 9.15 v Bizoviku. Lepo vabljen!

V naši župniji imamo molitveno uro za mir v Ukrajini vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Lepo vabljeni.

• Naš božji grob je v postnem času odprt ob nedeljah. Obiščite ga.

MOLITEV ZA MIR V UKRAJINI: Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:
– v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
– v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
– veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.

• POSTNI GOVORI: Ob 60 letnici župnije bomo imeli vse postne nedelje pri mašah ob 19.00 zvečer postne govore. Pol ure pred mašo bo križev pot. Postni govore bodo imeli:

4. postna nedelja, 27. 3., križev pot molijo mladi, skavti, mašo z nagovorom ima br. Miro Pavšek iz Vipavskega Križa

5. postna nedelja, 3. 4., križev pot molijo člani ŽPS, mašo z nagovor ima Marko Čižman, župnik v Podutiku

• PASIJONSKA IGRA NA CVETNO NEDELJO: Tudi letos bodo mladi iz naše župnije pripravili pasijonsko igro, ki bo na cvetno nedeljo zvečer po maši ob 19. uri in na veliki torek po maši ob 19. uri. Lepo vabljeni.

• NADŠKOF STANISLAV ZORE BO IMEL MAŠO OB 32. LETNICI SLOVENSKIH SKAVTOV V ČETRTEK, 31. MARCA, OB 18.00 v Štepanji vasi. V primeru lepega vremena bo maša zunaj na travniku pred župnijsko cerkvijo, v primeru slabega vremena pa v cerkvi.

V četrtek 31. marca bo 32 let od kar je bila v stolnici v Ljubljani sveta maša ob ustanovitvi Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in s tem skavtski rojstni dan. V spomin ta dan se vsako leto obhaja sveta maša, ki pa zadnji dve leti ni bila v živo. K tej sveti maši ste lepo vabljeni tudi ostali.

• OLJČNE VEJICE: Tudi letos boste lahko v obeh cerkvah, dobili oljčne vejice, ki bodo na razpolago že prihodnjo nedeljo 3. aprila.

17. RADIJSKI MISIJON NA RADIU OGNJIŠČE – HODIMO SKUPAJ OD NEDELJE 3. APRILA DO SOBOTE 9. APRILA

• Radijski misijon bo od 3. do 9. aprila 2022. S svojimi razmišljanji v osrednjih dnevnih govorih (ob 17.00) bodo sodelovali: nadškof Alojzij Cvikl, s. Rebeka Kenda, škof Andrej Saje, br. Miran Špelič, Tomaž Kete, Slavko Rebec in škof Maksimilijan Matjaž.

• V kratkih govorih, svetovalnici in pogovorih bodo sodelovali še drugi duhovniki, redovniki, redovnice in laiki.

• Vsak dan bosta misijonska govora ob 10.15 in 17.00. Ponovitev bo vsak večer med 22. in 24. uro.

• Posnetki bodo na voljo tudi v radijskem arhivu na spletni strani Radia Ognjišče.

• V času misijona bo od ponedeljka do sobote sveta maša ob 19.00. Vsak večer ob 20.00 bo pogovorni večer, v katerem bodo lahko sodelovali poslušalci.

• V času radijskega misijona je petek, 8. aprila, načrtovan kot SPOVEDNI DAN. Spovedni dan bo potekal tudi v naši župniji od 7.30 do 19.30.

Več o misijonu

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. Denarno pomoč za Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini, lahko nakažete preko misijonske pisarne na njihov transakcijski račun: Vse informacije dobite v dopoldanskem času na Misijonsko središče: 01/300 59 50 missio@rkc.si. V Ukrajini delujejo tri slovenske Marijine sestre: Meško Marta, Peterlin Barbara, Sterle Jožica. Vse sestre so se sedaj iz Kijeva umaknile v njihov samostan v Zakrpatje. V kraju, kjer živijo, trenutno potekajo priprave na sprejem beguncev.

MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas v na Gostinčevo ulico 1 v Mengeš (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
voda v plastenkah,
oblačila se trenutno ne zbirajo več.

MOLITVE ZA VOLITVE

Vabljeni, da se pridružite molitveni pobudi Molitve za volitve. Več

NOVO VODSTVO SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE

Slovenski škofje so na 129. redni seji Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je potekala v Vrbju pri Žalcu v ponedeljek, 14. marca 2022, izvolili novo vodstvo SŠK.

Za predsednika SŠK je bil izvoljen novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, za podpredsednika je bil izvoljen murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf ter za člana Stalnega sveta SŠK celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž. Novo vodstvo SŠK bo nastopilo petletni mandat 24. marca 2022.

Novoizvoljenemu vodstvu SŠK iskreno čestitamo in priporočamo v molitev.

Dr. Tadej Strehovec
Generalni tajnik SŠK

Vir: SŠK

Papež Frančišek: Če želimo, da se svet spremeni, se mora najprej spremeniti naše srce

»V evangeliju današnjega slovesnega praznika Angel Gabrijel trikrat povzame besedo in jo nameni Devici Mariji«. S temi besedami je papež Frančišek začel homilijo med spokornim bogoslužjem, ki so ga pred spovedovanjem in dejanjem posvetitve obhajali 25. marca, na praznik Oznanjenja v baziliki sv. Petra, med tradicionalno pobudo 24 ur za Gospoda. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Medtem ko jo pozdravlja, ji prvič reče: »Razveseli se, milosti polna, Gospod je s teboj!« (Lk 1,28). Razlog, zakaj se razveseliti, vzrok veselja je razkrit v le nekaj besedah: Gospod je s teboj. Brat, sestra, danes lahko slišiš te besede namenjene tebi, vsakemu od nas. Za svoje jih lahko vzameš vsakič, ko se približaš Božjemu odpuščanju, kajti tam ti Gospod pravi: »Jaz sem s teboj.« Preveč pogosto mislimo, da je spoved v tem, da naj gremo pred Boga s povešeno glavo. Predvsem pa nismo mi, ki se vračamo h Gospodu, ampak je On, ki nas pride obiskat, napolniti s svojo milostjo, razveseliti s svojim veseljem. Spovedati se, je dati Očetu veselje, da nas dvigne. V središču tega, kar bomo doživeli, niso naši grehi, so sicer tam, ampak niso ti v središču ampak Njegovo odpuščanje. Poskusimo si predstavljati, da bi bili središče zakramenta naši grehi, tedaj bi skoraj vse bilo odvisno od nas, našega kesanja, od naših prizadevanj. Toda ne, v središču je On, ki nas osvobodi in ponovno postavi na noge.

Povrnimo milosti prvenstvo in prosimo za dar razumevanja, da zakrament sprave ni samo naš korak k Bogu, temveč njegov objem, ki nas zajame, preseneti, gane. Gospod je, ki kakor v Nazaretu k Mariji, vstopi v našo hišo in prinese čudenje ter veselje, ki ju prej ni bilo. Če bomo v ospredje postavili Božji pogled, bomo ponovno vzljubili spoved. Potrebujemo jo, saj se vsak notranji prerod, vsak duhovni obrat, začne tukaj, pri Božjem odpuščanju. Ne zanemarjajmo zakramenta sprave, temveč ga ponovno odkrijmo kot zakrament veselja. Da, zakrament veselja, ko zlo, zaradi katerega nas je sram, postane priložnost za okušanje vročega Očetovega objema, blage Jezusove moči, ki nas ozdravlja, »materinske nežnosti« Svetega Duha. To je središče zakramenta spovedi.

Tako torej, dragi bratje in sestre, pojdimo naprej, da prejmemo odpuščanje. Vi, dragi bratje, ki podeljujete Božje odpuščanje, tisti, ki ponudite, kdor pristopi k zakramentu, veselje tega oznanila: »Razveseli se, Gospod je s teboj«. Nobene togosti, nobene ovire, nobene zadrege, ampak odprta vrata usmiljenja! Še posebej v zakramentu spovedi smo poklicani poosebljati Dobrega pastirja, ki vzame v naročje svoje ovce in jih ljubkuje, biti kanali milosti, ki prinašajo v izsušenosti srca živo vodo Očetovega usmiljenja. Če duhovnik nima te drže, nima teh občutij v svojem srcu, je bolje, da ne spoveduje.

Angel drugič spregovori Mariji, ko je vznemirjena zaradi pozdrava in ji reče: »Ne boj se« (v. 30). Prva beseda je »Gospod je s teboj« in druga je »Ne boj se«. V Svetem pismu, ko se Bog predstavi tistemu, ki ga sprejme, sta mu všeč ti dve besedi: ne boj se. Rekel ju je Abrahamu (prim. 1Mz 15,1), ju je ponovil Izaku (prim. 1Mz 26,4), Jakobu (prim. 1Mz 46,3) in tako naprej, vse do Jožefa (prim. Mt 1,20) in Marije. Na ta način nam daje jasno in tolažeče sporočilo. Vsakič, ko se življenje odpre Bogu, nas strah ne more več imeti za talca. Sestra, brat, če te tvoji grehi strašijo, če te tvoja preteklost vznemirja, če se tvoje rane ne zacelijo, če ti nenehni padci jemljejo pogum in se ti zdi, da si izgubil upanje, ne boj se. Bog pozna tvoje slabosti in je večji od tvojih grehov. Samo eno stvar te prosi, da svojo krhkost, bedo, ne zadržuješ v sebi, ampak jih prineseš in postaviš pred Njega in da bodo vzroki za potrtost postali priložnost za vstajenje. Ne boj se! Gospod želi, da mu damo svoje grehe. Na misel mi prihaja pripoved o tistem menihu v puščavi, ki je Bogu dal vse, vse in je živel življenje v postu, pokori in molitvi. Gospod pa je hotel od njega še več. »Gospod, vse sem ti dal«, je rekel menih: »Kaj še manjka?« »Svoje grehe mi daj.« To od nas Gospod zahteva. Ne bojte se!

Devica Marija nas pri tem spremlja. Tudi ona je položila svoje vznemirjenje Bogu. Predlagal ji je namreč nekaj nepojmljivega, kar je šlo onkraj njenih moči in sama tega ne bi zmogla, saj bi bilo preveč težav z Mojzesovo postavo, z Jožefom, z osebami njenega kraja in njega ljudstva.

Toda Marija ne ugovarja. Zadostuje ta ne boj se, zadostuje ji Božje zagotovilo. Stisne se k Njemu, kakor hočemo storiti mi nocoj. Saj pogosto delamo ravno nasprotno. Začenjamo pri naših gotovostih in samo, ko jih izgubimo, gremo k Bogu. Marija pa nas nasprotno uči, naj začnemo pri Bogu, v zaupanju, da bo vse ostalo dano (prim. Mt 6,33). Vabi nas, naj gremo k izviru, h Gospodu, kar je popolno zdravilo proti strahu in zlu življenja. Na to spominja lep stavek, ki je na eni od spovednic tukaj v Vatikanu in se obrača na Boga s temi besedami: »Oddaljiti se od tebe, pomeni pasti, vrniti se k tebi, pomeni vstati, ostati v tebi, pomeni obstajati« (prim. sv. Avguštin, Soliloquium I,3).

Te dni novice in podobe o smrti nenehoma vstopajo v naše domove, medtem ko bombe uničujejo domove številnih naših nemočnih ukrajinskih bratov in sester. Kruta vojna, ki je vrgla ob tla številne in povzroča trpljenje vseh, zbuja v vsakem strah in tesnobo. V sebi opažamo občutje nemoči in neprimernosti. Potrebo imamo, da bi zaslišali: »ne boj se«. Toda ne zadostujejo človeška zagotovila, potrebna je Božja navzočnost, gotovost Božjega odpuščanja, ki edino izbriše zlo, odstrani zagrenjenost, povrne mir v srce. Vrnimo se k Bogu, k njegovemu odpuščanju.

Angel tretjič spregovori. Sedaj Mariji reče: »Sveti Duh bo prišel nadte« (Lk 1,35). Poglejte, kako Bog posreduje v zgodovini. Podari samega Svetega Duha. Kajti za to, kar nekaj velja, ne zadostujejo naše moči. Mi sami ne bomo uspeli razrešiti protislovja zgodovine, celo tista v našem srcu. Potrebujemo modro in blago Božjo moč, ki je Sveti Duh. Ta Duh nam da harmonijo, ker On je harmonija. Potrebujemo Duha ljubezni, da ugasne sovraštvo, razkadi zagrenjenost, pogasi pohlep, nas potegne iz ravnodušnosti. Božjo ljubezen potrebujemo, ker je naša ljubezen negotova in nezadostna. Gospoda prosimo za toliko stvari, vendar ga pogosto pozabimo vprašati, kaj je najpomembnejše in kaj nam želi dati: Svetega Duha, moč, da lahko ljubimo. Kaj bomo pravzaprav brez ljubezni ponudili svetu? Nekdo je rekel, da je kristjan brez ljubezni kot igla, ki ne šiva: piči, rani, če pa ne šiva, če ne tke, če ne združuje, je neuporabna. Upal si bom reči: ni kristjan. Za to je treba iz Božjega odpuščanja črpati moč ljubezni, zajemati od istega Duha, ki se je spustil na Marijo.

Kajti, če želimo, da se svet spremeni, se mora najprej spremeniti naše srce. Da bi to naredili, danes dopustimo, da nas Marija prime za roko. Pogledamo v njeno Brezmadežno Srce, kjer je Bog počival, v edinem srcu človeškega bitja, ki je bilo brez senc. Ona je »polna milosti« (v. 28) in zato brez greha. V njej ni sledu zla, zato je z njo Bog lahko začel novo zgodovino zveličanja in miru. Tam se je zgodovina obrnila. Bog je spremenil zgodovino, ko je potrkal na Marijino srce.

In danes tudi mi, prenovljeni z Božjim odpuščanjem, trkamo na to Srce. Povezan s škofi in verniki vsega sveta želim slovesno prinesti Marijinemu brezmadežnemu Srcu vse, kar živimo, ji obnoviti posvetitev Cerkve in vsega človeštva in še zlasti posvetiti njej ukrajinsko ljudstvo in rusko ljudstvo, ki jo s sinovsko naklonjenostjo častijo kot Mater. Ne gre za čarobno formulo, ampak za duhovno dejanje. To je dejanje popolnega zaupanja otrok, ki se v stiski te krute in nesmiselne vojne, ki grozi svetu, zatečejo k Materi, kot otroci, ko so prestrašeni in gredo jokajoč do mame in iščejo zaščito. Zatecimo se k Materi in v njeno Srce položimo strah in bolečino ter se ji izročimo. V to čisto, neomadeževano Srce, kjer se odseva Bog, polagamo dragocene dobrine bratstva in miru, vse, kar imamo in smo, da nas bo ona, Mati, ki nam jo je dal Gospod, varovala in ohranjala.

Iz Marijinih ust je prišel najlepši stavek, ki ga je angel lahko ponesel k Bogu: »Zgôdi se mi po tvoji besedi!« (v. 38). To Marijino sprejemanje ni pasivno ali vdano, ampak živa želja sprejemanja Boga, ki ima »načrte za mir in ne za nesrečo« (Jr 29,11). To je najtesnejše sodelovanje pri načrtu za mir na svetu. Posvetimo se Mariji, da vstopimo v ta načrt, da se damo popolnoma na razpolago Božjim načrtom. Mati Božja se je, potem ko je rekla da, odpravila na dolgo pot navkreber proti hriboviti pokrajini, da bi obiskala svojo nosečo sestrično (prim. 1,39). V naglici je šla. Všeč mi je pomisliti na Marijo v naglici. Marija vedno pohiti, da nam pomaga in nas varuje. S svojo roko naj prime našo pot in jo vodi po strmih ter napornih poteh bratstva in dialoga, po poti miru.

Vir: Vatikan News

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (Križev pot Puštal)

27. marca 2022/0 KOMENTARJEV/ Uredništvo

Novice, Oznanila

OZNANILA: 3. POSTNA NEDELJA (20.3.2022)

Preberite več

20. marca 2022/0 KOMENTARJEV/ Uredništvo

Intervju

Novo na naši strani -pogovori! Najprej pogovor Mateja Cepina z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem

Začenjamo z novostjo. Opazili smo, da je v slovenskem prostoru veliko dobrih pogovorov – v obliki videov in/ali v obliki podkastov (kaj so podkasti in kako jih lahko poslušate). Za vas bomo iskali dobre pogovore in jih – z dovoljenjem avtorja seveda – delili tudi na naši spletni strani.

Prvi je na vrsti pogovor Mateja Cepina, direktorja Socialne akademije, pred leti tudi aktivnega skavtskega voditelja v našem stegu Ljubljana 4, avtorja podkasta Goreči grm, ki se je pogovarjal z Janezom Ciglerjem Kraljem, ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Takole pravi Matej: “Janez Cigler Kralj je od leta 2020 minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Je mož in oče štirih otrok, po rodu s Koroške, zdaj pa živi v okolici Ljubljane. V politiko je vstopil po študiju na Fakulteti za družbene vede, na povabilo prijatelja. Opravljal je različne vloge v stranki, dokler mu ni politična kombinatorika v začetku leta 2020 prinesla velikega izziva, ki ga je najprej gladko zavrnil.

V podkastu se nisva pogovarjala o njegovi politični agendi ampak sva se, kot veleva njegov naslov, dotikala predvsem tematik osebnega odločanja, uravnavanja svojega življenja, sprejemanja izzivov ter prispevanja k boljšemu svetu.”

Video

Podkast

Naroči se na Matejev podkast Goreči grm

Foto: Spletna stran vlade RS

14. marca 2022/0 KOMENTARJEV/ Uredništvo

Novice, Oznanila

Oznanila: 1. postna nedelja (6.3.2022)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

ZAHVALA

• ZAHVALA za zbiranje za lačne otroke: Otroci, ki hodite k verouku, ste v akciji otroci za otroke zbrali 403 € za lačne otroke v misijonskih deželah. Bog vam povrni.
• ZAHVALA: Za družino Marka Brnadića (brat od našega mežnarja Pejota Brnadića) iz Alibegovićev v Bosni, ki se je ponesrečil, smo v župniji zbrali 1667 eur. V to vsoto so všteti tudi darovi, ki ste jih dali osebno Pejotu. Zbrana sredstva sva s Pejotom že nakazala v Bosno. Marko se s svojo družino iskreno zahvaljuje za vašo pomoč. Bog vam povrni.

VABIMO VAS

• ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA ZA SKAVTSKO HIŠO: Še danes lahko prinesete papir za skavtsko hišo. Kontejner je pred samostanom.

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:
– v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
– v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
– veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.

• POSTNI GOVORI: Ob 60 letnici župnije bomo imeli vse postne nedelje pri mašah ob 19.00 zvečer postne govore. Pol ure pred mašo bo križev pot. Postni govore bodo imeli:

postna nedelja, 6. 3., molitvene skupine, br. Jaro Kneževič
iz Kančevcev
postna nedelja, 13. 3., pevci iz vseh zborov, br. Stane Bešter
iz Kančevcev
postna nedelja, 20. 3., po maši molitev za ozdravljenje in osvoboditev, člani Karitas, predvidoma frančiškan p. Peter Vrabec iz Novega mesta
postna nedelja, 27. 3., mladi, skavti, br. Miro Pavšek iz Vipavskega Križa
postna nedelja, 3. 4., člani ŽPS, Marko Čižman, župnik v Podutiku
cvetna nedelja, 10. 4. rožni venec po maši pasijon

• POSTNA POSTAVA: Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.

Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 2. marca) in na veliki petek (letos 15. aprila). Ta dva dneva se enkrat do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega.

Zdržek mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta starosti. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb…), post in zdržek odpadeta. Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

1. DENARNA POMOČ: Slovenska karitas nadaljuje z zbiranjem denarnih sredstev za Ukrajino na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Ukrajini, Sklic: SI00 870, Koda namena: CHAR. Položnice bodo v tem tednu na voljo na vseh poštah in po župnijah.

2. SMS darovanje: Prispevek v ta namen višini 5 € je mogoče posredovati s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

3. Denarno pomoč za Marijine sestre, ki delujejo v Ukrajini, lahko nakažete preko misijonske pisarne na njihov transakcijski račun: Vse informacije dobite v dopoldanskem času na Misijonsko središče: 01/300 59 50 missio@rkc.si. V Ukrajini delujejo tri slovenske Marijine sestre: Meško Marta, Peterlin Barbara, Sterle Jožica. Vse sestre so se sedaj iz Kijeva umaknile v njihov samostan v Zakrpatje. V kraju, kjer živijo, trenutno potekajo priprave na sprejem beguncev.

MATERIALNA POMOČ: Slovenska karitas je začela z zbiranja materialne pomoči za Ukrajino. Tej akciji se bomo pridružili tudi v naši župniji. Materialno pomoč za Ukrajino lahko oddaste na naslednjih lokacijah:

Ves postni čas v karitas košaro v Cerkvi (napis na košari za Ukrajino)
Na našo župnijsko karitas na Mekinčevi 1 vsak torek in sredo od 16.30 do 17.30. Zbrane stvari bomo odpeljali v centralno skladišče na Slovenčevo ulico v Ljubljani.
Če boste imeli večje količine pomoči, jo lahko sami odpeljete v centralno Skladišče Škofijske karitas Ljubljana, Slovenčeva 19, 1000 Ljubljana (ponedeljek, torek, četrtek in petek od 13.00 do 15.00 in sreda popoldan). Vse zbrane stvari bo slovenska karitas preko slovenske civilne zaščite posredovala pomoči potrebnim v Ukrajini ali ukrajinskim beguncem, ki so že odšli iz svoje domovine.

KAKŠNA MATERIALNA POMOČ SE ZBIRA:

suha ali trajna in dobro zapakirana osnovna hrana, ki ne potrebuje hlajenja (konzerve, narezek, otroška hrana, testenine, riž, mleko, kakav, corn flakes ipd.),
higienski pripomočki (pralni prašek, milo in šampon za osebno nego, pasta in ščetke, ženski vložki), higienski robčki in plenice,
voda v plastenkah,
oblačila za otroke, bombažna posteljnina, novo spodnje perilo in nogavice, spalne vreče.

VABIMO VAS, DA MOLITE ZA MIR V UKRAJINI

Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

Gospod, Knez miru, ko spremljamo novice o vojni, molimo in se darujemo za mir med ljudmi. Prosimo te, da prevlada logika ljubezni in solidarnosti nad logiko geopolitične prevlade v svetu. Prosimo za spremembo v srcih in razumu tistih, ki odločajo o vojni in miru, da zavzamejo držo dialoga in miroljubnega reševanja nesporazumov.

Vsi ljudje smo Tvoji otroci in tvoji otroci so sedaj na obeh straneh vojnih linij. Vsi trpijo zaradi vojne, najbolj pa družine na obeh straneh, ki bodo pretrpele izgubo bratov in sester, očetov in mater, mož in žena, otrok, domov, sosesk in mirnega sobivanja.

Zato Ti, Gospod, Gospodar miru in ljubezni odpri oči vsem, predvsem pa odgovornim za vojno, da bodo spoznali svoje napačne poti in da bo prevladal mir. Naj vsi spoznajo, da imamo samo en skupni dom in da je
veliko več stvari, ki nas povezujejo kot delijo.

Prosimo Te, Ljubezen sama, naj dobri ljudje ne pogledajo vstran in da se ves svet zedini v prizadevanju za mir v Ukrajini in vsepovsod po svetu, kjer ljudje trpijo zaradi vojn in nasilja, tudi v pozabljenih vojnah daleč vstran od naših oči. V tej težki uri, Gospod, usliši našo molitev, ker ti si Ljubezen in kralj miru. AMEN.«

PAPEŽ: SPREMLJAJMO UKRAJINSKO LJUDSTVO, KI TRPI ZARADI BOMBARDIRANJA

Med splošno avdienco na današnjo pepelnično sredo, 2. marca 2022, ko smo povabljeni k postu in molitvi za mir v Ukrajini, je papež Frančišek ponovno povabil, naj prosimo Gospoda za dar miru. Med pozdravi poljsko govorečih vernikov je spomnil, da je Poljska prva podprla Ukrajino, ko je odprla meje, srca in vrata svojih domov za Ukrajince, ki bežijo pred vojno.

Andreja Červek – Vatikan

Molitev je rodovitna brazda, v katero sejemo duha miru tudi sredi vojnih grozot. Besede papeža Frančiška po katehezi so bile namenjene prebivalcem Ukrajine, ki trpijo, bežijo in umirajo sredi ulic, ki jih bombe in strah spreminjajo v prah. Današnja pepelnična sreda je enoglasna molitev za konec vojne, ki se prepleta s konkretno pomočjo beguncem.

Sveti oče je Poljakom takole dejal: »Vi ste prvi podprli Ukrajino, ko ste odprli svoje meje, srca in vrata svojih domov Ukrajincem, ki bežijo pred vojno. Velikodušno jim ponujate vse potrebno, da bi lahko živeli dostojno, kljub dramatičnosti tega trenutka.«

Izrazil je svojo globoko hvaležnost ter spomnil na frančiškanskega brata, ki je med splošno avdienco sicer bral besedila v poljščini, a je Ukrajinec. Kot je povedal papež, se njegovi starši v tem trenutku nahajajo v podzemnih zakloniščih v kraju blizu Kijeva, da bi se zavarovali pred bombami. Ta pater pa »je tukaj z nami« in »še naprej opravlja svoje dolžnosti«, kot je dejal sveti oče. »Ko spremljamo njega, spremljamo vse ljudstvo, ki trpi zaradi bombardiranja, njegove ostarele starše in mnoge ostarele osebe, ki so v podzemlju, da bi se zavarovali. V srcih nosimo spomin na te ljudi.«

Sicer pa je papež pozval k molitvi za mir v Ukrajini tudi med pozdravi v ostalih jezikih. »Naša molitev in post naj sta prošnja za mir v Ukrajini,« je dejal francosko govorečim vernikom ter izpostavil, da »se mir na svetu vedno začne z našim osebnim spreobrnjenjem in hojo za Kristusom«. Nemškim romarjem pa je zaželel, da bi postni čas, ki ga začenjamo z molitvijo in postom za mir v Ukrajini, »vse pripeljal do veselja velike noči s srcem, ki je očiščeno in prenovljeno z milostjo Svetega Duha«. »Začnimo ta postni čas v duhu spokornosti in molitve ter kličimo Božje usmiljenje nad nas ter mir za ves svet,« je dodal. Tudi portugalske vernike je povabil h goreči prošnji za »dar miru«.
Vir: VaticanNews

SPOROČILO SVETEGA OČETA ZA POST 2022: UGODEN ČAS ZA SEJANJE DOBREGA ZARADI ŽETVE

Letošnje sporočilo svetega očeta Frančiška za postni čas je uglašeno na temo odlomka iz pisma sv. Pavla Galačanom: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a).
»Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a)
Dragi bratje in sestre, post je ugoden čas za osebno in skupnostno spreobrnjenje, ki nas vodi do velike noči umrlega in vstalega Jezusa Kristusa. Za postno pot 2022 bo dobro, če bomo premišljevali ob spodbudi sv. Pavla Galačanom: »Ne naveličajmo se delati dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo (kairós), delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a).

1. SETEV IN ŽETEV

V tem odlomku apostol opozori na Jezusu tako ljubo podobo o setvi in žetvi (prim. Mt 13). Sv. Pavel nam govori o chairós-u; ugodnem času za sejanje dobrega zaradi žetve. Kaj je za nas ta ugoden čas? Vsekakor je to post, vendar je to tudi vse zemeljsko bivanje, katerega podoba je na neki način post.[1] V našem življenju prevečkrat prevladujejo pohlep in oholost, želja po imetju, kopičenju in trošenju, kakor kaže neumnež v evangeljski priliki, ki je mislil, da je njegovo življenje varno in srečno zaradi velike žetve, ki jo je spravil v svoje žitnice (prim. Lk 12,16-21). Post nas vabi k spreobrnjenju, k spremembi miselnosti, da bi življenje svoje resnice in lepote ne imelo toliko v imetju kot v dajanju, ne toliko v kopičenju kot v sejanju dobrega in v medsebojni podelitvi.

Prvi poljedelec je Bog sam, ki velikodušno »še naprej seje med človeštvom semena dobrega« (okrožnica Vsi smo bratje, 54). V postu smo poklicani, da odgovorimo na Božji dar, tako da sprejmemo njegovo Besedo, ki je »živa in dejavna« (Heb 4,12). Vztrajno poslušanje Božje Besede dozori pripravljeno poslušnost njegovemu delovanju (prim. Jak 1,21), ki daje rodovitnost našemu življenju. Če nas že to razveseli, koliko večji je šele klic, naj bomo »Božji sodelavci« (1 Kor 3,9), ko dobro izrabimo sedanji čas (prim. Ef 5,16) in tudi mi sejemo z dobrimi deli. Klica k sejanju dobrega ne smemo gledati kot breme ampak kot milost, s katero nas Stvarnik hoče dejavno združiti s svojo rodovitno velikodušnostjo.

In žetev? Mar ni vsa setev zaradi letine? Vsekakor. Tesno povezavo med setvijo in žetvijo potrjuje že sam sv. Pavel, ki pravi: »Kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel« (2 Kor 9,6). Za kakšno letino pa gre? Prvi sad posejanega dobrega imamo sami v sebi in v naših vsakdanjih odnosih, tudi v najmanjših dejanjih dobrote. V Bogu ni izgubljeno nobeno, še tako majhno dejanje ljubezni in noben »velikodušen trud« (prim. apostolska spodbuda Veselje evangelija, 279). Kot se drevo pozna po sadovih (prim. Mt 7,16.20), tako je življenje, ki je polno dobrih del, svetlo (prim. Mt 5,14-16) in prinaša Kristusov vonj v svet (prim. 2 Kor 2,15). Služenje Bogu, ki je osvobojeno greha, zori sadove posvečenja za zveličanje vseh (prim. Rim 6,22).

V resnici nam je dano videti samo majhen del sadu tega, ker sejemo, saj po evangeljskem pregovoru »eden seje, drugi žanje« (Jn 4,37). Ravno s sejanjem v dobro drugih sodelujemo pri Božji velikodušnosti: »Zelo plemenito je, če nam uspe sprožiti procese, katerih sadove bodo pobirali drugi, v upanju na skrito moč dobrega, ki se seje« (okrožnica Vsi smo bratje, 196). Sejanje dobrega za druge nas osvobaja ozke logike osebne koristi ter daje našim dejanjem navdahnjenost zastonjskosti ter nas vključuje v čudovito obzorje dobrohotnih Božjih načrtov.

Božja Beseda še bolj razširi in dvigne naš pogled: oznanja nam, da je najbolj resnična žetev eshatološka žetev, žetev poslednjega dne, dne brez sončnega zahoda. Dopolnjeni sad našega življenja in naših dejanj je »sad za večno življenje« (Jn 4,36), ki bo naš »zaklad v nebesih« (Lk 12,33; 18,22). Sam Jezus uporablja podobo semena, ki umre v zemlji in obrodi sad, da izrazi skrivnost svoje smrti in vstajenja (prim. Jn 12,24). Sv. Pavel pa jo ponovi, da spregovori o vstajenju našega telesa: »Seje se v propadljivosti, obuja pa v nepropadljivosti. Kar se seje v nečasti, vstaja v veličastvu. Kar se seje v slabosti, vstaja v moči. Seje se duševno telo, vstaja duhovno telo« (1 Kor 15,42-44). To upanje je velika luč, ki jo vstali Kristus prinaša na svet: » Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali« (1 Kor 15,19-20), da bi bili tisti, ki so z njim globoko združeni v ljubezni »v podobnosti njegove smrti« (Rim 6,5), z njim združeni tudi v njegovem vstajenju za večno življenje (prim. Jn 5,29): »Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta« (Mt 13,43).

2. »NE NAVELIČAJMO SE, KO DELAMO DOBRO«

Kristusovo vstajenje oživlja zemeljske upe z »velikim upanjem« na večno življenje in vnaša seme odrešenja že v sedanji čas (prim. Benedikt XVI., okrožnica Rešeni v upanju, 3; 7). Ob bridkem razočaranju zaradi tolikih porušenih sanj, ob zaskrbljenosti zaradi izzivov, ki grozijo, ob malodušju zaradi revščine naših sredstev smo v skušnjavi, da bi se zaprli v svoj individualistični egoizem in se zatekli v brezbrižnost do trpljenja drugih. Dejansko so tudi najboljši viri omejeni: »Mladeniči omagujejo in pešajo, mladci se spotikajo in padajo« (Iz 40,30). Toda Bog »Omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost. […] tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo« (Iz 40,29.31). Postni čas nas kliče, naj svojo vero in upanje položimo v Gospoda (prim. 1 Pt 1,21), saj bomo lahko samo s pogledom, uprtim v vstalega Jezusa Kristusa (prim. Heb 12,2) mogli sprejeti apostolovo spodbudo: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro« (Gal 6,9).

Ne naveličajmo se moliti. Jezus je učil, da je treba »vedno moliti in se ne naveličati« (Lk 18,1). Moliti moramo, ker potrebujemo Boga. Nevarna utvara je, da zadoščamo sami sebi. Če smo v pandemiji neposredno spoznali svojo osebno in družbeno krhkost, naj nam ta post omogoči, da bomo doživeli tolažbo vere v Boga, brez katere ne moremo imeti trdnosti (prim. Iz 7,9). Nihče se ne reši sam, ker smo vsi v istem čolnu sredi viharjev zgodovine;[2] predvsem pa se nihče ne reši brez Boga, saj samo velikonočna skrivnost Jezusa Kristusa daje zmago nad temnimi vodami smrti. Vera nas ne oprosti življenjskih stisk, nam pa omogoči, da gremo preko njih združeni z Bogom v Kristusu v velikem upanju, ki ne razočara in katerega poroštvo je ljubezen, ki jo je Bog izlil v naša srca po Svetem Duhu (prim. Rim 5,1-5).

Ne naveličajmo se ruvati zla iz svojega življenja. Telesni post, h kateremu nas kliče post, naj okrepi našega duha za boj proti grehu. Ne naveličajmo se prositi za odpuščanje v zakramentu pokore in sprave, saj vemo, da se Bog nikoli ne naveliča odpuščati.[3] Ne naveličajmo se boriti proti poželenju, proti tisti slabosti, ki sili k sebičnosti in k vsakemu zlu, in je v teku stoletij našla različne poti, po katerih je človeka pahnila v greh (prim. Vsi smo bratje, 166). Ena od teh poti je nevarnost zasvojenosti od digitalnih medijev, ki osiromaši človeške odnose. Post je ugoden čas, da se upremo tem pastem in namesto tega gojimo celovitejšo človeško komunikacijo (prim. prav tam, 43), ki jo sestavljajo »resnična srečanja« (prav tam, 50), iz oči v oči.

Ne naveličajmo se delati dobro v dejavni ljubezni do bližnjega. V tem postu delimo miloščino z veseljem (prim. 2 Kor 9,7). Bog, »ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež« (2 Kor 9,10), poskrbi za vsakega izmed nas ne le, da bi imeli hrano, ampak tudi da bi mogli biti velikodušni v dobrih delih do drugih. Če je res, da je vse naše življenje čas za sejanje dobrega, na poseben način izkoristimo ta postni čas, da bomo poskrbeli za tiste, ki so nam blizu, da se približamo tistim bratom in sestram, ki so ranjeni na poti življenja (Prim. Lk 25-37). Post je ugoden čas za iskanje in ne za izogibanje tistim, ki potrebujejo pomoč; da pokličemo in ne da se ne menimo za tiste, ki si želijo lepo besedo in da jih nekdo posluša; da obiskujemo in ne da zapuščamo tiste, ki trpi v osamljenosti. Uresničujmo poziv k delanju dobrega vsem, vzemimo si čas za ljubezen do najmanjših in nezaščitenih, do zapuščenih in prezrtih, do diskriminiranih in odrinjenih (prim. okrožnica Fratelli tutti (Vsi bratje), 193).

3. »ČE SE NE UTRTUDIMO, BOMO OB SVOJEM ČASU ŽELI«

Post nas spominja, da »blaginje, pa tudi ljubezni, pravičnosti in vzajemnosti ne dosežemo enkrat za vselej; zanje se moramo boriti iz dneva v dan« (prav tam, 11). Prosimo torej Boga za potrpežljivo stanovitnost poljedelca (prim. Jak 5,7), da se ne bomo utrudili pri delanju dobrega, korak za korakom. Kdor pade, naj stegne roko k Očetu, ki nas vedno dvigne. Kdor je izgubljen, prevaran od zapeljevanja hudobca, naj ne odlaša z vrnitvijo k Njemu, »ki je velik v odpuščanju« (Iz 55,7). V tem času spreobrnjenja, v katerem najdemo oporo v Božji milosti in v občestvu Cerkve, se ne naveličajmo sejati dobro. Post pripravlja tla, molitev namaka, ljubezen daje rodovitnost. V veri imamo zagotovilo, da »če se ne utrdimo, bomo ob svojem času želi« in da bomo z darom vztrajnosti dosegli obljubljene darove (prim. Heb 10,36) za odrešenje sebe in drugih (prim. 1 Tim 4,16). Ko živimo bratsko ljubezen do vseh, smo združeni s Kristusom, ki je dal svoje življenje za nas (prim. 2 Kor 5,14-15), in vnaprej okušamo veselje nebeškega kraljestva, ko bo Bog »vse v vsem« (1 Kor 15,28).

Naj nam Devica Marija, iz katerega naročja je vzbrstel Odrešenik in ki je »vse shranila in premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19), pridobi dar potrpežljivosti in naj nam bo blizu s svojo materinsko prisotnostjo, da bo ta čas spreobrnjenja obrodil sadove večnega odrešenja.

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Jimmy Vallejo S., Carhopic (Križani), Bernardo Valle, Cathopic (moža z rožnim vencem)

5. marca 2022/0 KOMENTARJEV/ Uredništvo

Novice

Na Pepelnico DAN MOLITVE IN POSTA ZA MIR V UKRAJINI

Po jutranji sveti maši v sredo, 2. marca ob 8.45 bomo v župnijski cerkvi izpostavili Najsvetejše, ki bo izpostavljeno do večerne svete maše ob 19. uri. Vabljeni k molitvi za mir v Ukrajini.

V Kijevu so delovale tudi tri slovenske Marijine sestre, ki pa so že srečno umaknile v Zakarpatje.

Še nekaj povezav na članke v zvezi z Ukrajino:

PEDRO OPEKA PISAL VLADIMIRJU PUTINU

“Vedno sem verjel, da je vsak človek moj brat in sestra. Kako naj te prepričam, brat Putin, da pustiš vojno in ustaviš ubijanje nedolžnih državljanov?”, je v pismu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu zapisal slovenski misijonar Pedro Opeka. Pozval ga je k ustavitvi vojne in pobijanja nedolžnih ljudi. Spomnil je na ruske in ukrajinske vojake, ki imajo svoje družine in morda nikoli ne bodo vedeli, zakaj so umrli.

Pretresljivo pisma Pedra Opeke iz srca je nekakšen klic k miru in bratstvu. Napad na Ukrajino je označil za barbarsko dejanje ter opozoril, da lahko orožje 21. stoletja uniči človeštvo. Prepričan je, da z vojno ne bomo nikoli rešili sporov, pa tudi, da nas onkraj ideologij povezuje skupna človeškost.

Čas je, da opustimo logiko, ki svet ločuje na močne in bogate države ter na ranljive in revne države. Vsi smo državljani naše Zemlje, vsi smo enakovredni, vsi smo bratje in sestre in vsi odgovorni za gradnjo boljšega sveta za vse otroke sveta, ki bodo prišli za nami in nadaljevali življenje na Zemlji.

Objavljamo celotno pismo, ki ga je prevedel novinar Družine Marjan Pogačnik.

Mojemu bratu Vladimirju Putinu!

Brat Vladimir, ta četrtek, 24. februarja, smo se prebudili v veliki zaprepadenosti, ko smo videli, da si razglasil vojno in sprožil napad na ukrajinsko ljudstvo, suveren narod, ki spoštuje mednarodne zakone in ni nikoli nameraval napasti Rusije.

Brat Vladimir Putin, državljani številnih držav smo občutili veliko grenkobo, žalost in sram ob tvojem dejanju, polnem norosti in megalomanije.

Si Vladimir, predsednik Rusije, ki jo imajo mnogi po svetu radi ter jo spoštujejo zaradi njene človeške zgodovine in globokih duhovnih korenin.

Sprašujemo se, kako je mogoče, da drugim narodom želiš vsiliti norost ponovnega vzpostavljanja cesarstva iz nekega drugega časa.

Edina rešitev, ki si jo našel v svojem egoizmu in iztirjeni oblasti, je bila ta, da si ob treh zjutraj začel vojno in presenetil svoje nekdanje sovjetske brate. Minuto po tvojem govoru se je nad Ukrajino zgrnil oblak raket in izstrelkov. Ko smo te poslušali, si je bilo mogoče misliti, da je bil ta napad namenjen državi, ki grozi vsemu svetu. Toda v resnici ukrajinsko ljudstvo preprosto želi živeti v miru v svoji svobodni in samostojni državi.

Z grožnjo, da bodo obtoženi izdajstva domovine, je bilo lahko prisiliti ruske državljane vojake, ki niso hoteli v boj, da so z lažnimi izgovori napadli in ubijali brate in sestre drugega naroda.

Svobodni možje in žene, humanisti našega sveta, povzdignite svoj glas v obsodbo tega barbarskega dejanja nad ukrajinskim ljudstvom.

Čas je, da opustimo logiko, ki svet ločuje na močne in bogate države ter na ranljive in revne države. Vsi smo državljani naše Zemlje, vsi smo enakovredni, vsi smo bratje in sestre in vsi odgovorni za gradnjo boljšega sveta za vse otroke sveta, ki bodo prišli za nami in nadaljevali življenje na Zemlji. Nehati moramo misliti, da imajo nekateri večje dostojanstvo kot drugi.

Živimo v 21. stoletju in orožje, ki so ga izumili ljudje, lahko uniči naš planet Zemljo. Kako se lahko, brat Putin, igraš z ognjem ter hodiš po vrvi nad eksplozivom, ki se vsak hip lahko razleti in ustvari popoln kaos, zmožen uničenja naše celotne civilizacije?

Kam je šlo vse, kar smo se naučili iz vseh preteklih vojn, ko so se ljudje vojskovali in drugega niso sprejemali kot enakovrednega sebi, kje je modrost junakov, pesnikov in pisateljev, ki so branili ideale vsega človeštva proti barbarstvu, tiraniji in diktaturi? Ko bi le lahko bili, brat Vladimir, bolj človeški, spoštljivi, bolj pošteni, pristni in resnicoljubni. Kajti samo resnica nas bo osvobodila in napravila bolj bratske.

Kako bi lahko danes sprejeli dramatično smrt, vsiljeno ukrajinskim in ruskim vojakom? Vsi ti vojaki imajo družino, imajo brate in sestre, ki jih bodo objokovali, če umrejo. Mislim na ruske vojake, ki ne bodo vedeli, zakaj so umrli ali zakaj so bili ubiti.

Nikoli se ni prepozno vrniti k razumu in se pridružiti človeštvu, ki si želi živeti v pravičnosti, bratstvu in miru. Vojna, ki si jo začel, je neodgovorno dejanje, ki škodi človeštvu.

Z vojno ne bomo nikoli rešili človeških sporov; narodi tega sveta se pogovarjajo v dialogu in z diplomacijo. Posredovanje tretjih držav vedno lahko pomaga k reševanju problemov in potencialnih konfliktov, vedno je mogoče najti mirne in pravične rešitve. Zato je nujno spoštovati idejo, da vsi pripadamo eni sami in edini človeški družini.

Skupna človeškost nas povezuje onkraj ideologij, ver ali rasnih pojmovanj. Kajti smo del istega človeštva, z razlikami, a svobodni in enakovredni drug drugemu. Naša različnost je bogastvo, ki v spoštovanju, delitvi in bratstvu polepšuje Življenje.

Brat Vladimir, vrni se k zibelki človeške družine ter bodi brat, ki gradi skupno dobro in solidarnost, da bi vsi ljudje prihodnjih generacij na Zemlji lahko živeli v dostojanstvu, pa tudi z enakimi pravicami in dolžnostmi!

Vojna uničuje, seje sovraštvo in za stoletja ločuje narode, preden lahko spet pridejo skupaj in sodelujejo.

Ali ne bi bil denar od sofisticiranega orožja, uporabljen za smrt in teror, koristnejši za življenjske potrebe pozabljenih od ljudi in za gradnjo več stanovanj, šol, bolnišnic in omogočanje dostopa do vode za vse?

Vedno sem verjel, da je vsak človek moj brat in sestra. Kako naj te prepričam, brat Putin, da pustiš vojno in ustaviš ubijanje nedolžnih državljanov?

Prosim te, dragi Vladimir, ustavi vojno, odreci se diktaturi, laži, lažnemu videzu in dvojnosti.

Bodimo vsi skupaj resnicoljubni, pravični, solidarni!

Naj Bog Stvarnik razsvetli vse voditelji našega planeta Zemlje, da bi lahko živeli v bratstvu, enakopravnosti in svobodi, torej idealih človeškega dostojanstva in človekovih pravic.

Oče Pedro

Foto: Ilya Cher, Unsplash

28. februarja 2022/0 KOMENTARJEV/ Uredništvo

Novice, Oznanila

Oznanila – 8. nedelja med letom (27.2.2022)

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60. LETNICI ŽUPNIJE

• DAN MOLITVE IN POSTA ZA MIR V UKRAJINI BO TUDI V NAŠI ŽUPNIJI NA PEPELNICO TO SREDO. Po jutranji sveti maši ob 8.45 bomo v župnijski cerkvi izpostavili Najsvetejše, ki bo izpostavljeno do večerne svete maše ob 19. uri. Vabljeni k molitvi za mir. V Kijevu so delovale tudi tri slovenske Marijine sestre, ki pa so se že srečno umaknile v Zapkrpatje.

Molimo vsak dan za preizkušano Ukrajino, njene ljudi in za takojšnje končanje vojne. Slava Ukrajini!

• POSTNI ČAS 2022 – PEPELNICA: Postni čas se začne na pepelnico 2. marca. Maše na ta dan so: v Štepanji vasi ob 8.00 in ob 19.00, v Bizoviku ob 18.00. Pri vseh mašah je tudi obred pepeljenja. Lepo vabljeni.

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:

v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.

• POSTNI GOVORI: Tudi letos bomo imeli v župniji vse postne nedelje pri mašah ob 19.00 zvečer postne govore.
Postni govore bodo imeli:
• prva postna nedelja 6. marec ob 19. uri: br. Jaro Knežević
• druga postna nedelja 13. marec ob 19. uri: br. Stane Bešter
Lepo vabljeni.

• ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA ZA SKAVTSKO HIŠO bo v soboto 5. in v nedeljo 6. marca. Kontejner bo stal na parkirišču pred cerkvijo.

• POMOČ DRUŽINI: Pred kratkim si je huje poškodoval nogo Marko Brnadić brat našega mežnarja, Pejota Brnadiča, ki živi v Bosni. Ker se je njegova družina znašla v stiski, se priporočamo, če lahko za njegovo družino darujete kakšen dar. Svoj dar lahko do te nedelje oddaste zadaj v nabiralnik, kjer piše za družino od brata Pejota Brnadiča ali ga izročite br. Mateju Štravsu. Bog vam povrni.

• DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA: Kdor želi, se lahko še to sredo ob 20. uri v dvorani župnijskega doma pridruži delavnicam molitve in življenja. Srečanja, ki jih vodita br. Primož Kovač in Barbara Sosič bodo potekala vsako sredo do konca maja. Več o DMŽ si lahko preberete na: www.dmz.si.

• POSTNA POSTAVA: Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.

Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 2. marca) in na veliki petek (letos 15. aprila). Ta dva dneva se enkrat do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega.

Zdržek mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta starosti. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb…), post in zdržek odpadeta. Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.

SPOROČILO SVETEGA OČETA ZA POST 2022: UGODEN ČAS ZA SEJANJE DOBREGA ZARADI ŽETVE

Letošnje sporočilo svetega očeta Frančiška za postni čas je uglašeno na temo odlomka iz pisma sv. Pavla Galačanom: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a).

»Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a)

Dragi bratje in sestre, post je ugoden čas za osebno in skupnostno spreobrnjenje, ki nas vodi do velike noči umrlega in vstalega Jezusa Kristusa. Za postno pot 2022 bo dobro, če bomo premišljevali ob spodbudi sv. Pavla Galačanom: »Ne naveličajmo se delati dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo (kairós), delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a).

1. SETEV IN ŽETEV

V tem odlomku apostol opozori na Jezusu tako ljubo podobo o setvi in žetvi (prim. Mt 13). Sv. Pavel nam govori o chairós-u; ugodnem času za sejanje dobrega zaradi žetve. Kaj je za nas ta ugoden čas? Vsekakor je to post, vendar je to tudi vse zemeljsko bivanje, katerega podoba je na neki način post.[1] V našem življenju prevečkrat prevladujejo pohlep in oholost, želja po imetju, kopičenju in trošenju, kakor kaže neumnež v evangeljski priliki, ki je mislil, da je njegovo življenje varno in srečno zaradi velike žetve, ki jo je spravil v svoje žitnice (prim. Lk 12,16-21). Post nas vabi k spreobrnjenju, k spremembi miselnosti, da bi življenje svoje resnice in lepote ne imelo toliko v imetju kot v dajanju, ne toliko v kopičenju kot v sejanju dobrega in v medsebojni podelitvi.

Prvi poljedelec je Bog sam, ki velikodušno »še naprej seje med človeštvom semena dobrega« (okrožnica Vsi smo bratje, 54). V postu smo poklicani, da odgovorimo na Božji dar, tako da sprejmemo njegovo Besedo, ki je »živa in dejavna« (Heb 4,12). Vztrajno poslušanje Božje Besede dozori pripravljeno poslušnost njegovemu delovanju (prim. Jak 1,21), ki daje rodovitnost našemu življenju. Če nas že to razveseli, koliko večji je šele klic, naj bomo »Božji sodelavci« (1 Kor 3,9), ko dobro izrabimo sedanji čas (prim. Ef 5,16) in tudi mi sejemo z dobrimi deli. Klica k sejanju dobrega ne smemo gledati kot breme ampak kot milost, s katero nas Stvarnik hoče dejavno združiti s svojo rodovitno velikodušnostjo.

In žetev? Mar ni vsa setev zaradi letine? Vsekakor. Tesno povezavo med setvijo in žetvijo potrjuje že sam sv. Pavel, ki pravi: »Kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel« (2 Kor 9,6). Za kakšno letino pa gre? Prvi sad posejanega dobrega imamo sami v sebi in v naših vsakdanjih odnosih, tudi v najmanjših dejanjih dobrote. V Bogu ni izgubljeno nobeno, še tako majhno dejanje ljubezni in noben »velikodušen trud« (prim. apostolska spodbuda Veselje evangelija, 279). Kot se drevo pozna po sadovih (prim. Mt 7,16.20), tako je življenje, ki je polno dobrih del, svetlo (prim. Mt 5,14-16) in prinaša Kristusov vonj v svet (prim. 2 Kor 2,15). Služenje Bogu, ki je osvobojeno greha, zori sadove posvečenja za zveličanje vseh (prim. Rim 6,22).

V resnici nam je dano videti samo majhen del sadu tega, ker sejemo, saj po evangeljskem pregovoru »eden seje, drugi žanje« (Jn 4,37). Ravno s sejanjem v dobro drugih sodelujemo pri Božji velikodušnosti: »Zelo plemenito je, če nam uspe sprožiti procese, katerih sadove bodo pobirali drugi, v upanju na skrito moč dobrega, ki se seje« (okrožnica Vsi smo bratje, 196). Sejanje dobrega za druge nas osvobaja ozke logike osebne koristi ter daje našim dejanjem navdahnjenost zastonjskosti ter nas vključuje v čudovito obzorje dobrohotnih Božjih načrtov.

Božja Beseda še bolj razširi in dvigne naš pogled: oznanja nam, da je najbolj resnična žetev eshatološka žetev, žetev poslednjega dne, dne brez sončnega zahoda. Dopolnjeni sad našega življenja in naših dejanj je »sad za večno življenje« (Jn 4,36), ki bo naš »zaklad v nebesih« (Lk 12,33; 18,22). Sam Jezus uporablja podobo semena, ki umre v zemlji in obrodi sad, da izrazi skrivnost svoje smrti in vstajenja (prim. Jn 12,24). Sv. Pavel pa jo ponovi, da spregovori o vstajenju našega telesa: »Seje se v propadljivosti, obuja pa v nepropadljivosti. Kar se seje v nečasti, vstaja v veličastvu. Kar se seje v slabosti, vstaja v moči. Seje se duševno telo, vstaja duhovno telo« (1 Kor 15,42-44). To upanje je velika luč, ki jo vstali Kristus prinaša na svet: » Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali« (1 Kor 15,19-20), da bi bili tisti, ki so z njim globoko združeni v ljubezni »v podobnosti njegove smrti« (Rim 6,5), z njim združeni tudi v njegovem vstajenju za večno življenje (prim. Jn 5,29): »Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta« (Mt 13,43).

2. »NE NAVELIČAJMO SE, KO DELAMO DOBRO«

Kristusovo vstajenje oživlja zemeljske upe z »velikim upanjem« na večno življenje in vnaša seme odrešenja že v sedanji čas (prim. Benedikt XVI., okrožnica Rešeni v upanju, 3; 7). Ob bridkem razočaranju zaradi tolikih porušenih sanj, ob zaskrbljenosti zaradi izzivov, ki grozijo, ob malodušju zaradi revščine naših sredstev smo v skušnjavi, da bi se zaprli v svoj individualistični egoizem in se zatekli v brezbrižnost do trpljenja drugih. Dejansko so tudi najboljši viri omejeni: »Mladeniči omagujejo in pešajo, mladci se spotikajo in padajo« (Iz 40,30). Toda Bog »Omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost. […] tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo« (Iz 40,29.31). Postni čas nas kliče, naj svojo vero in upanje položimo v Gospoda (prim. 1 Pt 1,21), saj bomo lahko samo s pogledom, uprtim v vstalega Jezusa Kristusa (prim. Heb 12,2) mogli sprejeti apostolovo spodbudo: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro« (Gal 6,9).

Ne naveličajmo se moliti. Jezus je učil, da je treba »vedno moliti in se ne naveličati« (Lk 18,1). Moliti moramo, ker potrebujemo Boga. Nevarna utvara je, da zadoščamo sami sebi. Če smo v pandemiji neposredno spoznali svojo osebno in družbeno krhkost, naj nam ta post omogoči, da bomo doživeli tolažbo vere v Boga, brez katere ne moremo imeti trdnosti (prim. Iz 7,9). Nihče se ne reši sam, ker smo vsi v istem čolnu sredi viharjev zgodovine;[2] predvsem pa se nihče ne reši brez Boga, saj samo velikonočna skrivnost Jezusa Kristusa daje zmago nad temnimi vodami smrti. Vera nas ne oprosti življenjskih stisk, nam pa omogoči, da gremo preko njih združeni z Bogom v Kristusu v velikem upanju, ki ne razočara in katerega poroštvo je ljubezen, ki jo je Bog izlil v naša srca po Svetem Duhu (prim. Rim 5,1-5).

Ne naveličajmo se ruvati zla iz svojega življenja. Telesni post, h kateremu nas kliče post, naj okrepi našega duha za boj proti grehu. Ne naveličajmo se prositi za odpuščanje v zakramentu pokore in sprave, saj vemo, da se Bog nikoli ne naveliča odpuščati.[3] Ne naveličajmo se boriti proti poželenju, proti tisti slabosti, ki sili k sebičnosti in k vsakemu zlu, in je v teku stoletij našla različne poti, po katerih je človeka pahnila v greh (prim. Vsi smo bratje, 166). Ena od teh poti je nevarnost zasvojenosti od digitalnih medijev, ki osiromaši človeške odnose. Post je ugoden čas, da se upremo tem pastem in namesto tega gojimo celovitejšo človeško komunikacijo (prim. prav tam, 43), ki jo sestavljajo »resnična srečanja« (prav tam, 50), iz oči v oči.

Ne naveličajmo se delati dobro v dejavni ljubezni do bližnjega. V tem postu delimo miloščino z veseljem (prim. 2 Kor 9,7). Bog, »ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež« (2 Kor 9,10), poskrbi za vsakega izmed nas ne le, da bi imeli hrano, ampak tudi da bi mogli biti velikodušni v dobrih delih do drugih. Če je res, da je vse naše življenje čas za sejanje dobrega, na poseben način izkoristimo ta postni čas, da bomo poskrbeli za tiste, ki so nam blizu, da se približamo tistim bratom in sestram, ki so ranjeni na poti življenja (Prim. Lk 25-37). Post je ugoden čas za iskanje in ne za izogibanje tistim, ki potrebujejo pomoč; da pokličemo in ne da se ne menimo za tiste, ki si želijo lepo besedo in da jih nekdo posluša; da obiskujemo in ne da zapuščamo tiste, ki trpi v osamljenosti. Uresničujmo poziv k delanju dobrega vsem, vzemimo si čas za ljubezen do najmanjših in nezaščitenih, do zapuščenih in prezrtih, do diskriminiranih in odrinjenih (prim. okrožnica Fratelli tutti (Vsi bratje), 193).

3. »ČE SE NE UTRTUDIMO, BOMO OB SVOJEM ČASU ŽELI«

Post nas spominja, da »blaginje, pa tudi ljubezni, pravičnosti in vzajemnosti ne dosežemo enkrat za vselej; zanje se moramo boriti iz dneva v dan« (prav tam, 11). Prosimo torej Boga za potrpežljivo stanovitnost poljedelca (prim. Jak 5,7), da se ne bomo utrudili pri delanju dobrega, korak za korakom. Kdor pade, naj stegne roko k Očetu, ki nas vedno dvigne. Kdor je izgubljen, prevaran od zapeljevanja hudobca, naj ne odlaša z vrnitvijo k Njemu, »ki je velik v odpuščanju« (Iz 55,7). V tem času spreobrnjenja, v katerem najdemo oporo v Božji milosti in v občestvu Cerkve, se ne naveličajmo sejati dobro. Post pripravlja tla, molitev namaka, ljubezen daje rodovitnost. V veri imamo zagotovilo, da »če se ne utrdimo, bomo ob svojem času želi« in da bomo z darom vztrajnosti dosegli obljubljene darove (prim. Heb 10,36) za odrešenje sebe in drugih (prim. 1 Tim 4,16). Ko živimo bratsko ljubezen do vseh, smo združeni s Kristusom, ki je dal svoje življenje za nas (prim. 2 Kor 5,14-15), in vnaprej okušamo veselje nebeškega kraljestva, ko bo Bog »vse v vsem« (1 Kor 15,28).

Naj nam Devica Marija, iz katerega naročja je vzbrstel Odrešenik in ki je »vse shranila in premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19), pridobi dar potrpežljivosti in naj nam bo blizu s svojo materinsko prisotnostjo, da bo ta čas spreobrnjenja obrodil sadove večnega odrešenja.

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: James Hills, Pixabay (Pečarska Laura, Kyiv) Jimmy Vallejo S., Carhopic (Križani)

26. februarja 2022/0 KOMENTARJEV/ Uredništvo

Novice, Oznanila

Oznanila – 7. nedelja med letom (20.2.2022)

ZA SVETE MAŠE IN SREČANJA SKUPIN JE OBVEZEN POGOJ PCT.

Urnik svetih maš je na tej povezavi.

IZ NAŠE ŽUPNIJE IN CERKVE NA SLOVENSKEM

• ZAHVALA ZA DAR ZA OGREVANJE: Prejšnjo nedeljo ste pri nabirki za ogrevanje darovali 1343,13 €. Bog vam povrni.

• ZAHVALA ZA POMOČ SEČNJI DREVES: Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste 7. in 8. februarja pomagali pri delovni akciji v Bizoviku pri kateri smo posekali tri drevesa pri cerkvi v Bizoviku.

• POSTNI ČAS 2022 – PEPELNICA: Postni čas se začne na pepelnico 2. marca. Maše na ta dan so: v Štepanji vasi ob 8.00 in ob 19.00, v Bizoviku ob 18.00. Pri vseh mašah je tudi obred pepeljenja. Lepo vabljeni.

• MOLITEV KRIŽEVEGA POTA V POSTU v pripravi na veliko noč v Štepanji vasi vabimo k molitvi križevega pota:

v Štepanji vasi bo križev pot ob petkih ob 18.30 in ob nedeljah ob 18.30.
v Bizoviku bo križev pot ob četrtkih ob 17.30 in ob nedeljah ob 9.00.
veroučenci bodo letos križev pot molili v okviru veroučnih srečanj.

• POSTNA POSTAVA: Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta.

Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 2. marca) in na veliki petek (letos 15. aprila). Ta dva dneva se enkrat do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta starosti.

Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega.

Zdržek mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta starosti. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb…), post in zdržek odpadeta. Za duhovnike, redovnike in redovnice, ki se hranijo doma, ne velja olajšava za petke zunaj postnega časa.

• DAROVI ZA SALEZIJANSKEGA MISIJONARJA TONETA GRMA, KI DELUJE V UGANDI: Mladi iz župnije Kodeljevo so to nedeljo pri dopoldanskih svetih mašah v Štepanji vasi prodajali piškote in svečke. Izkupiček od prodaje bo namenjen za salezijanskega misijonarja Toneta Grma. Z zbranimi darovi bo gradil kokošnjak za kokoši, ki jih bo uporabil za prehranjevanje družin, ki se srečujejo z lakoto.
Za ta projekt ste darovali 675 eur. Iskrena hvala.

VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60-LETNICI ŽUPNIJE

• DELAVNICE MOLITVE IN ŽIVLJENJA: V tem tednu so se v naši župniji začele Delavnice molitve in življenja. Prvo srečanje delavnic je bilo to sredo, februarja 2022 ob 20. uri. Prišlo je lepo število udeležencev. Kdor želi, se še vedno lahko pridruži to ali prihodnjo sredo ob 20. uri v dvorani župnijskega doma.

Srečanja, ki jih vodita br. Primož Kovač in Barbara Sosič bodo potekala vsako sredo do konca maja. Več o DMŽ si lahko preberete na: www.dmz.si.

Na delavnicah se bomo učili različnih načinov molitve. Primerne so za odrasle in študente. Bi rad-a poživil-a odnos z Bogom, ti je vera postala rutina, se morda srečuješ z nerazumevanjem vere ali celo predsodki?

Osrednja vsebina DMŽ so različni načini, kako lahko molim. V začetku so načini, s katerimi vzpostavljamo osebni odnos z Bogom: molitveno branje, pisno molitev, molitev poslušanja, molitev gledanja do kontemplativne molitve. Nato se molitveni načini prevesijo v proces preoblikovanja. Prava (dobra) molitev je tista, ki človeka spreminja v njegovem ravnanju, odzivanju, delovanju, odnosih. Veliki cilj vsakega kristjana naj bi bil postajati vedno bolj podoben Jezusu Kristusu. Da bil do drugih, kakršen je bil Jezus, da bi čutil, kot je čutil Jezus; da bi govoril, kot je govoril Jezus; da bi ravnal, kot je ravnal Jezus; da bi ljubil, kot je ljubil Jezus. Ta proces se dogaja ob molitvi sprejemanja in molitvi v Jezusovem duhu. Prav ta drugi del molitvenih načinov nas vrača od odnosa z Bogom nazaj k odnosu do bližnjih, nazaj v življenje. Celotna vsebina DMŽ je povzeta v stavku: Naučimo se moliti, da bomo znali živeti. Odkrivanje molitvenih načinov spremljata tudi branje, to je poslušanje Božje besede in kateheza.

Da bi čim več zajeli iz DMŽ, si vsak udeleženec v času med srečanji dnevno vzame pol ure časa za prebiranje Božje besede in uporabo molitvenega načina zadnjega srečanja. Odlomki iz Svetega pisma so skrbno izbrani in skupaj z molitvijo spreminjajo ta čas v »svete pol ure«. Tako se petnajst tednov spremeni v prave duhovne vaje, ki jih opravljam sredi življenja.

DMŽ je zasnoval kapucin br. Ignacij Larrañaga, rojen v Španiji, blizu kraja Loyola, deloval pa v Čilu v Južni Ameriki. Leta 1984 je začel z duhovnimi vajami, na katerih ni želel le oznanjati, pač pa omogočiti izkustvo Božje bližine in Božjega delovanja. Ker je bilo zanimanje za te njegove duhovne vaje zelo veliko, jih je dopolnjeval. Tako sta se rodila dva programa: tedenske duhovne vaje z imenom »Izkušnja Boga« in tromesečni tečaj DMŽ. Ta oblika nove evangelizacije, kot jo imenuje br. Ignacij, je razširjena predvsem po špansko in portugalsko govorečih deželah. V Sloveniji je navzoča od leta 1994.

KAKO BO POTEKALA SINODA 2021-2023

• Sinoda o sinodalnosti 2021 – 2023 v prvi fazi poteka na krajevni ravni v škofijah, župnijah in cerkvenih skupnostih po vsem svetu. Glavni namen je poslušanje različnih glasov na terenu, da bi vsakdo lahko kaj prispeval v posvetovanju vesoljne Cerkve. Krajevne Cerkve smo povabljene, da svoje odgovore posredujejo škofovski konferenci. Ta del sinode poteka do avgusta 2022. Aktualne informacije o sinodi najdete tule. Tule pa najdete vsa gradiva za delo po skupinah.

• SINODA V NAŠI ŽUPNIJI: Tudi v naši župniji bomo od februarja do maja letos imeli po različnih skupinah srečanja na temo sinode. Takšno srečanje bo v posamezni skupini običajno trajalo eno uro in pol.

Predvidoma zadnji vikend v maju bomo v župniji ob 60-letnici župnije pripravili duhovno obnovo za vse župljane, v okviru katere bomo izvedli tudi pogovore o sinodi. Povzetke bomo poslali na pastoralno službo.

VABLJENI, DA MOLITE MOLITEV ZA SINODO
Pred Teboj smo, Sveti Duh,
ko smo zbrani v Tvojem imenu.
Samo ti nas vodi,
bodi doma v naših srcih;
pokaži nam pot, po kateri naj gremo,
in kako naj hodimo po njej.
Šibki smo in grešni;
ne dopusti, da bi širili nered.
Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti
ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.
Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost,
da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti
in se ne bomo oddaljili od poti resnice
in od pravičnosti.
Vse to Te prosimo,
ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času,
v občestvu z Očetom in Sinom
na vekov veke.
Amen.

KATEHEZA PAPEŽA FRANČIŠKA: SVETI JOŽEF, ZAVETNIK VESOLJNE CERKVE
(16. 2. 2022)

Dragi bratje in sestre, dober dan!

Danes zaključujemo cikel katehez o liku svetega Jožefa. Te kateheze dopolnjujejo apostolsko pismo Patris corde, ki je bilo napisano ob 150. obletnici razglasitve svetega Jožefa za zavetnika katoliške Cerkve s strani blaženega Pija IX. Toda kaj pomeni ta naziv? Kaj pomeni, da je sveti Jožef »zavetnik Cerkve«? O tem bi danes želel z vami premišljevati.

Tudi v tem primeru nam evangeliji nudijo najbolj pravilen ključ za branje. Na koncu vsakega dogodka, kjer vidimo Jožefa kot protagonista, evangelij doda, da vzame dete in njegovo mater ter stori, kar mu je naročil Bog (prim. Mt 1,24; 2,14.21). Tako izstopa dejstvo, da je Jožefova naloga zaščititi Jezusa in Marijo. On je njun glavni varuh: »Dejansko sta Jezus in njegova mati Marija najdragocenejši zaklad naše vere« (Patris corde, 5). Ta zaklad varuje sveti Jožef.

V odrešenjskem načrtu se ne more ločiti Sina od Matere, od nje, ki je »napredovala na romanju vere in zvesto ohranila svojo povezanost s Sinom vse do križa« (Lumen gentium, 58), kot nas spominja drugi vatikanski koncil.

Jezus, Marija in Jožef so v določenem smislu prvobitno jedro Cerkve. Jezus je Človek in Bog. Marija, prva učenka, je Mati. In Jožef je varuh. In tudi mi »se moramo stalno spraševati, če z vsemi svojimi močmi varujemo Jezusa in Marijo, ki sta skrivnostno zaupana naši odgovornosti, naši skrbi, našemu varstvu« (Patris corde, 5). Tukaj imamo zelo lepo potezo krščanske poklicanosti: varovati. Varovati življenje, varovati človeški razvoj, varovati človeški um, varovati človeško srce, varovati človeško delo … Lahko rečemo, da je kristjan kakor sveti Jožef: mora varovati. Biti kristjan ne pomeni samo prejeti vero, izpovedovati vero, ampak varovati življenje, svoje življenje in življenje drugih, življenje Cerkve. Sin Vsemogočnega je prišel na svet v stanju velike slabotnosti. Jezus se je rodil takšen: slaboten. Želel je, da bi se ga branilo, ščitilo, negovalo. Bog je zaupal v Jožefa, kot je to storila tudi Marija, ki je v njem našla ženina, ki jo je ljubil in spoštoval ter vedno skrbel zanjo in za Otroka. »V tem smislu ni mogoče, da sveti Jožef ne bi bil varuh Cerkve, saj je Cerkev podaljšanje Kristusovega telesa v zgodovini, istočasno pa materinstvo Cerkve predstavlja Marijino materinstvo. Ko Jožef še naprej varuje Cerkev, še naprej varuje Dete in njegovo mater, pa tudi mi, ko ljubimo Cerkev, še naprej ljubimo Dete in njegovo mater« (Patris corde, 5).

Ta Otrok je tisti, ki bo rekel: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40). Zato je vsaka oseba, ki je lačna in žejna, vsak tujec, vsak migrant, vsak človek brez obleke, vsak bolnik, vsak zapornik »Otrok«, ki ga varuje Jožef. Povabljeni smo, da varujemo te ljudi, te naše brate in sestre, kakor je do storil Jožef. Zato ga kličemo kot zavetnika vseh
potrebnih pomoči, izgnanih, žalostnih in tudi umirajočih – o čemer smo govorili prejšnjo sredo. In tudi mi se moramo od Jožefa naučiti »varovati« te dobrine: ljubiti Otroka in njegovo mater, ljubiti zakramente in Božje ljudstvo, ljubiti uboge in našo župnijo. Vsaka od teh stvarnosti je vedno Dete in njegova mati (prim. Patris corde, 5). Mi moramo varovati, ker s tem varujemo Jezusa, kakor je to storil Jožef.

Danes je običajno, da se vsak dan kritizira Cerkev, izpostavlja njeno nedoslednost – veliko je je, izpostavlja grehe, ki so v resnici naše nedoslednosti, naše grehe, saj je Cerkev od vedno ljudstvo grešnikov, ki se srečujejo z Božjim usmiljenjem. Vprašajmo se, ali v globini svojega srca ljubimo Cerkev, kakršna je. Božje ljudstvo na poti, z mnogimi pomanjkljivostmi, a z veliko volje, da bi služili in ljubili Boga. Dejansko nas edino ljubezen naredi sposobne, da v polnosti in nepristransko govorimo resnico; da povemo, kaj je narobe, a tudi prepoznamo vso dobroto in svetost, ki sta v njej navzoči, začenši ravno z Jezusom in Marijo. Ljubiti Cerkev, varovati Cerkev in hoditi s Cerkvijo. Vendar pa Cerkev ni tista skupinica, ki je blizu duhovnika in vsem komandira. Cerkev smo vsi, vsi. Na poti. Varovati drug drugega, varovati se od blizu. To je dobro vprašanje: ko imam s kom težave, ali ga poskušam varovati ali pa ga takoj obsodim, o njem slabo govorim, ga uničujem. Varovati, varovati.

Dragi bratje in sestre, spodbujam vas, da prosite za priprošnjo svetega Jožefa ravno v najtežjih trenutkih svojega življenja in življenja vaših skupnosti. Kjer naše napake postanejo pohujšanje, prosimo svetega Jožefa, da bi imeli pogum za resnico, prosili za odpuščanje in ponižno začeli znova. Kjer preganjanje preprečuje, da bi se oznanjal evangelij, prosimo svetega Jožefa za moč in potrpežljivost, da bi iz ljubezni do evangelija znali prenašali nasilje in trpljenje. Kjer primanjkuje materialnih in človeških virov in zato doživljamo revščino, zlasti kadar smo poklicani služiti zadnjim, nezaščitenim, sirotam, bolnikom in družbeno odvrženim, prosimo svetega Jožefa, naj bo za nas Previdnost. Koliko svetnikov se je obračalo nanj! Koliko ljudi v zgodovini Cerkve je v njem našlo zavetnika, varuha, očeta!

Posnemajmo njihov zgled in v ta namen danes vsi skupaj molimo k svetemu Jožefu z molitvijo, ki sem jo umestil na konec pisma Patris corde, ter mu zaupajmo svoje namene in na poseben način Cerkev, ki trpi in je v preizkušnji.

Pozdravljen, Odrešenikov varuh
in ženin Device Marije.
Tebi je Bog zaupal svojega Sina;
vate je Marija položila svoje zaupanje;
s teboj je Kristus postal človek.
Blaženi Jožef, tudi za nas se pokaži očetovski,
vodi nas na poti življenja.
Izprosi nam milost, usmiljenje in pogum,
ter brani nas vsakega zla.
Amen.

Vir: VaticanNews

br. Matej Štravs

Foto: Aleš Čerin (zvončki in križ v Ivančni Gorici), Jimmy Vallejo S., Carhopic (Križani)

19. februarja 2022/0 KOMENTARJEV/ Uredništvo

Novice

Zbiralna akcija starega papirja za skavtsko hišo

Skavti vabijo. Naslednja zbiralna akcija bo še 11. in 12. junija. Povabljeni.

Plakat pove vse.

Foto: Pixabay

19. februarja 2022/0 KOMENTARJEV/ Uredništvo

Intervju z bratom Domnom na spletnem portalu Aleteia

O Domnu

Intervju

Vabilo br. Domna za postni čas

Papeževo pismo škofom glede posvetitve Marijinemu Brezmadežnemu srcu

OZNANILA 4. POSTNA NEDELJA (27. 3. 2022)

VABIMO VAS

17. RADIJSKI MISIJON NA RADIU OGNJIŠČE – HODIMO SKUPAJ OD NEDELJE 3. APRILA DO SOBOTE 9. APRILA

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

MOLITVE ZA VOLITVE

NOVO VODSTVO SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE

Papež Frančišek: Če želimo, da se svet spremeni, se mora najprej spremeniti naše srce

OZNANILA: 3. POSTNA NEDELJA (20.3.2022)

Novo na naši strani -pogovori! Najprej pogovor Mateja Cepina z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem

Video

Podkast

Oznanila: 1. postna nedelja (6.3.2022)

ZAHVALA

VABIMO VAS

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

VABIMO VAS, DA MOLITE ZA MIR V UKRAJINI

PAPEŽ: SPREMLJAJMO UKRAJINSKO LJUDSTVO, KI TRPI ZARADI BOMBARDIRANJA

SPOROČILO SVETEGA OČETA ZA POST 2022: UGODEN ČAS ZA SEJANJE DOBREGA ZARADI ŽETVE

Na Pepelnico DAN MOLITVE IN POSTA ZA MIR V UKRAJINI

PEDRO OPEKA PISAL VLADIMIRJU PUTINU

Oznanila – 8. nedelja med letom (27.2.2022)

VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60. LETNICI ŽUPNIJE

SPOROČILO SVETEGA OČETA ZA POST 2022: UGODEN ČAS ZA SEJANJE DOBREGA ZARADI ŽETVE

Oznanila – 7. nedelja med letom (20.2.2022)

IZ NAŠE ŽUPNIJE IN CERKVE NA SLOVENSKEM

VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60-LETNICI ŽUPNIJE

KAKO BO POTEKALA SINODA 2021-2023

KATEHEZA PAPEŽA FRANČIŠKA: SVETI JOŽEF, ZAVETNIK VESOLJNE CERKVE
(16. 2. 2022)

Zbiralna akcija starega papirja za skavtsko hišo

Svete maše

Zadnje novice

Povezave

O Domnu

Intervju

Vabilo br. Domna za postni čas

VABIMO VAS

17. RADIJSKI MISIJON NA RADIU OGNJIŠČE – HODIMO SKUPAJ OD NEDELJE 3. APRILA DO SOBOTE 9. APRILA

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

MOLITVE ZA VOLITVE

NOVO VODSTVO SLOVENSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE

Papež Frančišek: Če želimo, da se svet spremeni, se mora najprej spremeniti naše srce

Video

Podkast

ZAHVALA

VABIMO VAS

ZBIRANJE POMOČI ZA UKRAJINO

VABIMO VAS, DA MOLITE ZA MIR V UKRAJINI

PAPEŽ: SPREMLJAJMO UKRAJINSKO LJUDSTVO, KI TRPI ZARADI BOMBARDIRANJA

SPOROČILO SVETEGA OČETA ZA POST 2022: UGODEN ČAS ZA SEJANJE DOBREGA ZARADI ŽETVE

PEDRO OPEKA PISAL VLADIMIRJU PUTINU

VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60. LETNICI ŽUPNIJE

SPOROČILO SVETEGA OČETA ZA POST 2022: UGODEN ČAS ZA SEJANJE DOBREGA ZARADI ŽETVE

IZ NAŠE ŽUPNIJE IN CERKVE NA SLOVENSKEM

VABIMO VAS NA DOGODKE OB 60-LETNICI ŽUPNIJE

KAKO BO POTEKALA SINODA 2021-2023

KATEHEZA PAPEŽA FRANČIŠKA: SVETI JOŽEF, ZAVETNIK VESOLJNE CERKVE (16. 2. 2022)

Svete maše

Zadnje novice

Povezave

KATEHEZA PAPEŽA FRANČIŠKA: SVETI JOŽEF, ZAVETNIK VESOLJNE CERKVE
(16. 2. 2022)