Procesija v naši župniji na praznik sv. Rešnjega telesa in krvi (FOTO)

V četrtek  8. junija smo v župniji obhajali praznik sv. Rešnjega telesa in krvi. Po večerni maši smo imeli telovsko procesijo. V spodnjem članku lahko vidite nekaj foto utrinkov s procesije.

Iz članka s strani Katoliške Cerkve.

Na ta dan obhajamo Jezusovo navzočnost v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi – evharistije, ki je središče krščanske vere in zakramentalnega življenja vernih. Na praznik so ponekod v navadi različne oblike procesij, s čimer verniki tudi navzven pokažejo svojo vero. Praznik je zapovedan, zato se katoličani ta dan udeležijo bogoslužja.

Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznik velike noči in ga obhajamo v četrtek drugi teden po prazniku binkoštih.

Kaj pomeni evharistija?

Izraz evharistija prihaja iz grškega glagola eucharistein, ki pomeni zahvaljevati se. Evharistija je primarni zakrament predvsem zato, ker je pri drugih zakramentih prisotno deleženje pri neki Kristusovi kreposti, pri evharistiji pa je vsebovan Kristus sam, učlovečena Beseda, glavni avtor zakramentov.

Sama v sebi je evharistija najprej zakrament Božje ljubezni do ljudi. Nato je zakrament edinosti Cerkve, saj se z evharistijo izrazi in hkrati uresničuje edinost Božjega ljudstva. Kristus je pri zadnji večerji zaupal svoji Cerkvi “spomin svoje smrti in svojega vstajenja: zakrament dobrotljivosti, znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočno gostijo, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in nam daje poroštvo prihodnje slave”.

Vidiki zakramenta evharistije

Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in različna imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije, njegovo obhajanje pa je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši, posebej tedaj, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom. Kristjani verujemo, da kruh po prebistvenju (transsubstanciaciji) postane Jezusovo telo, vino pa Jezusova kri.

Posvečene hostije se hranijo v ciborijih, eno hostijo pa v običajno umetniško izdelani monštranci. Namen hranjenja posvečenih hostij je dejstvo Jezusove trajne navzočnosti v zakramentalni obliki kot tudi možnost za češčenje.

Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti, ob veliki noči in prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi pa so v navadi tudi procesije, ki potekajo po cerkvah in/ali v bližnji okolici. Za praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je marsikje v navadi postavljanje začasnih kapelic ali oltarjev, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco poleg bogoslužnih sodelavcev spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost.

Zakrament evharistije skupaj s krstom in birmo sodi med zakramente uvajanja v krščanstvo. Otroci, ki so redno vključeni v proces kateheze, ki poteka v župnijah, v Cerkvi na Slovenskem k prvemu obhajilu pristopijo na koncu tretjega razreda. Evharistija pomeni tako polnost in vrh uvajanja v krščanstvo.

Galerija fotografij Aleš Čerin

[modula id=”10969″]

Galerija fotografij Lojze Mušič

[modula id=”10991″]

Vir: spletna stran Katoliške Cerkve

Foto: Lojze Mušič, Aleš Čerin

/0 KOMENTARJEV/

TAIZEJSKO NOVOLETNO SREČANJE V LJUBLJANI OD 28. 12. 2023 do 1. 1. 2024 

TAIZEJSKO  NOVOLETN O SREČANJE V LJUBLJNI

Naslednje 46. Evropsko srečanje mladih bo potekalo v Ljubljani. V sodelovanju z lokalnimi Cerkvami in s podporo mesta Ljubljane ga bo organizira Taizéjska skupnost.

Mladi z vse Evrope se bodo od 28. 12. 2023 do 1. 1. 2024 zbrali v prestolnici Slovenije. Namen srečanja je mlade spodbuditi, da poživijo svoje duhovno življenje ter postanejo nosilci miru, sprave in solidarnosti. S srečanjem pa želimo povabiti ne le mlade, ampak tudi prebivalce Ljubljane in okolice, da odprejo vrata svojih domov in sprejmejo mlade udeležence. 

Kako bo potekal posamezen dan tega srečanja: Mladi bodo prespali po družinah. V dopoldanskem času bo potekal program po župnijah. Opoldanska molitev bo v večjih ljubljanskih cerkvah. Popoldne bodo različne delavnice. Večerja in večerna molitev pa bo v areni Stožice. V kolikor, bo še kaj prostora se bomo lahko večerne molitve udeleževali tudi domačini.

Več o tem srečanju najdete na uradni strani dogodka na tej povezavi.

Več informacij je v intervjuju podal tudi Tilen Čebulj, ki bo koordinator srečanja.

Tilen Čebulj je iz Cerkelj, ima 24 let, je študent razrednega pouka, kot smo to izkusili mnogi, pa v višjih letnikih študija počne še marsikaj drugega kot le hodi na faks. Pri Katoliški mladini je koordinator taizejskega dogajanja za Slovenijo, prevzel pa bo tudi koordinacijo evropskega srečanja mladih 2023/2024, ki bo prvič v zgodovini potekalo v Ljubljani. Med drugim sva se pogovarjala o tem, kakšno mesto imajo Taizejska srečanja na njegovi poti, kaj se mu zdi pri pripravi takšnega srečanja najpomembnejše, kako se je skalil do te mere, da je mu je bila zaupana tako velika naloga, seveda pa je pogovor nanesel tudi na vprašanje, kako je biti mlad v tem hitrem, prepletenem in nepredvidljivem času.

KAKO LAHKO SODELUJETE TUDI VI: SPREJMITE MLADE NA PRENOČIŠČE

Prebivalci Ljubljane in okolice smo povabljeni, da odpremo vrata svojih domov in vanje sprejmemo mladi. Vabimo vas, da se gostiteljem pridružite tudi vi.  Za sprejem mladih ni potrebno veliko. Gostitelju ni potrebno zagotoviti ničesar pretirano razkošnega.  Mladi lahko spijo na tleh na podlogi v svoji spalni vreči. Gostiteljem razen zajtrka od petka do ponedeljka in kosila zadnji dan tudi ni treba skrbeti za obroke. Običajno župnije sprejmejo kakšnih 200 ljudi, seveda lahko tudi več.  Uradne prijave  za gostitelje se bodo začele  v mesecu oktobru. Gostitelji se boste lahko prijavili v župniji.

UTRINKI IZ TAIZEJSKE MOLITVE IN OBISKA DVEH BRATOV IZ TAIZEJA V ČETRTEK 1. JUNIJA V ŠTEPANJI VASI

V četrtek 1. junija je bila v Cerkvi v Štepanji vasi Taizejska  molitev. Obiskala in nagovorila sta nas tudi dva Taizejska brata. Srečanje je bilo zelo lepo in prisrčno. Hvala vsem, glasbenikom in vsem, ki ste pomagali srečanje pripraviti.

Foto: Lojze Mušič

/0 KOMENTARJEV/

POTEK OBNOVE ZVONOV V ŠTEPANJI VASI – MAJ 2023

ZAHVALA

V drugi polovici maja 2023 je bila končana obnova zvonov v Štepanji vasi. Zamenjani so bili kemblji, obnovljeni so bili jarmi zvonov, zvonovi so bili vpeti na nove ležaje. Posodobljena je bila tudi programska oprema za zvonjenje, ki omogoča tudi leteče pritrkovanje. To pomeni, da se en zvon giblje in zvoni, na ostala dva zvonova, ki sta v mirovanju pa avtomatika pritrkuje s kladivi, ki so namenjeni bitju ure. Mojstri takšno obnovo zvonov imenujejo stoletna obnova. Tako so sedaj zvonovi v Štepanji vasi obnovljeni in pripravljeni, da bodo lahko zvonili še naslednja desetletja.  Vsa dela je plačala naša župljanka, ki želi ostati anonimna. Iskrena hvala.

ZAKAJ OBNOVA KEMBLJEV

Pred nekaj desetletji so v Štepanji vasi naredili električno zvonjenje. Da so zvonovi dobro zvonili, so na podlagi tedanjega znanja in tedaj možne tehnologije morali podaljšati kemblje. Ker pa so ti kemblji pretežki, so se zvonovi v tem obdobju preveč obrabili. Obstaja pa tudi nevarnost, da bi zaradi tega kakšen zvon počil. In nastalo bi nekaj deset tisoč evrov škode. Zaradi tega smo se po posvetu s podjetjem Krn, d. o. o., ki je v Sloveniji uredilo zvonove že v več kot 500 cerkvah, odločili, da bomo v Štepanji vasi zamenjali sedanje kemblje s pregibnimi kemblji.

Značilno za pregibni kembelj je njegovo vpetje, kjer del kemblja deluje kot protiutež. Je krajši od klasičnega in optimalno deluje pri manjšem kotu nihanja zvona in manj obrablja zvon. Te kemblje so začeli izdelovati pred nekaj leti v Nemčiji.

Predračun za menjavo vseh štirih kembljev je nekaj čez sedem tisoč eur in je delno že plačan. Za plačilo večjega dela te obnove se je ponudila ena od župljank, ki želi ostati anonimna. Za njen velik dar se ji iskreno zahvaljujemo. Brez njenega daru te investicije trenutno ne bi mogli izvesti, ker bomo letos obnavljali tudi streho in fasado na župnijski cerkvi.

Kemblji so bili pred kratkim na novo narejeni v Nemčiji. Blagoslovili smo jih na belo nedeljo 16. aprila 2023 pri maši ob 9.15. Nato je bila v aprilu izvedena menjava kembljev. Na belo nedeljo so bili novi kemblji ves dan v cerkvi in ste si jih lahko ogledali.

POTEK OBNOVE

V maju 2023 so delavci v zvoniku v Štepanji vasi na zvonovih zamenjali kemblje. Ob tej priliki se je pokazalo, da je smiselno obnoviti tudi jarme (leseni del na katerega je pritrjen zvon). Zato so vse zvonove sneli in jih položili na oder pod zvonovi.

Ko so zvonove sneli, se je pokazalo, da so poškodovani in izrabljeni tudi nosilni zobniki (pete), na katerih se giblje zvon. Zato so delavci v jarme vdelali novo kovinsko gred in zvonove obesili na nove ležaje. Jarme pa je mizarski mojster v delavnici popolnoma obnovil. Najprej jih je pooblal in nato na vsako stran jarma prilepil okrog 2 centimetra debel les, da so jarmi ostali iste debeline, kot prej. Po prenovi jarmi sedaj izgledajo kot da bi bili novi. Speskali in prebarvali so tudi vse železne vezi, ki obdajajo jarme in so na njih pritrjeni zvonovi.

V času teh del sva z Urhom Cotmanom zvonove tudi temeljito očistila, da sedaj tudi na zunaj zelo lepo izgledajo in so ponovno dobili lep bronast sijaj. Kot zanimivost povemo še to, da vedno ko zvonove na novo obesijo, jih obrnejo, da kembelj udarja na zvon na drugem delu zvona. Tako so sedaj zvonovi v Štepanji vasi obnovljeni in pripravljeni, da bodo lahko zvonili še naslednja desetletja.

Vsi zvonovi so bronasti. Večja zvonova sta iz leta 1922, manjši zvon pa je iz leta 1640.

RAZLAGA ZVONENJA

Na tem mestu napišem še to zanimivost, ki se dogaja vsak dan, pa mnogi ne poznajo več njenega pomena. Ko zvečer v zvoniku v Štepanji vasi in v Bizoviku zvoni angelovo češčenje vedno zaporedoma zvonijo trije zvonovi.

Prvi zvon ob angelovem češčenju pozdravi devico Marijo, drugi najmanjši zvon zvoni za naše rajne, tretji zvon pa vsak dan zvoni na čast sv. Florjanu za varstvo pred požari in drugimi nesrečami.

Ker je zvonjenje oblika molitve, se na ta način vsak dan priporočamo, da bi nas Bog varoval pred požari in da bi varoval gasilce na intervencijah. Zato, ko zvečer zazvoni tretji zvon tudi mi prosimo Boga naj nas varuje pred nesrečami in naj čuva gasilce pri njihovem delu. Tretji zvon nas bo še naprej vztrajno vsak dan spomnil na to.

KRONOLOGIJA

Zvonovi pred obnovo 

Stari in nov kemblji

Čiščenje snetih zvonov

 

Montaža novih kembljev in obnovljenih zvonov 

Obnovljeni jarmi na novih ležajih

Vsi trije zvonovi

Foto: br. Matej Štravs

/0 KOMENTARJEV/

Skavt si šteje v čast, da si pridobi zaupanje …

V nedeljo 14. 4.  so bile v Šentjuriju pri Grosupljem skavtske obljube. Ker je deževalo smo imeli sveto mašo v cerkvi. Obljube in pogostitev pa v šotoru za cerkvijo. Vsem, ki so naredili obljube iskreno čestitamo.

Čez vikend od 12 do 14. maja pa je potekala skavtska orientacija – džungla. Čez cel vikend je kar precej deževalo, ampak skavti so se tudi v tej situaciji dobro znašli.

Volčjo obljubo izrečejo volčiči v 3. razredu in se  se takole glasi: 

Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo
naredil/a, kar najbolje morem za svoje poboljšanje,
da bom pomagal/a drugim in
izpolnjeval/a zakona krdela.

skavtsko obljubo pa izrečejo v otroci v 6. razredu in se takole glasi
Pri svoji časti obljubljam,
da si bom z božjo pomočjo prizadeval/a
služiti Bogu in domovini,
pomagati svojemu bližnjemu in
izpolnjevati skavtske zakone.

Skavtinje in skavti živimo po skavtskih zakonih:

  1. Skavt (skavtinja) si šteje v čast, da si pridobi zaupanje.
  2. Skavt (skavtinja) je zvest (zvesta) Bogu in domovini.
  3. Skavt (skavtinja) pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo.
  4. Skavt (skavtinja) je prijatelj (prijateljica) vsakomur in vsem skavtinjam in skavtom brat (skavtom in skavtinjam sestra).
  5. Skavt (skavtinja) je plemenit (plemenita).
  6. Skavt (skavtinja) spoštuje naravo in vidi v njej božje delo.
  7. Skavt (skavtinja) uboga svoje starše in predstojnike ter vestno opravlja svoje dolžnosti.
  8. Skavt (skavtinja) si v težavah žvižga in poje.
  9. Skavt (skavtinja) je delaven in varčen (delavna in varčna).
  10. Skavt (skavtinja) je čist (čista) v mislih, besedah in dejanjih.

Spodaj je skupinska slika in slika voditeljev. 

Naslovna slika: Voditelji z načelnico slovenski katoliških skavtov Tjašo Sušin.

Avtor fotografije: Lojze Mušič

/0 KOMENTARJEV/

Oratorij letos v znamenju Hobitov

Od  26. do 30. junija 2023

Letos se bomo na oratoriju skupaj s simpatičnim hobitom Bilbom, modrim čarovnikom Gandalfom in kopico pogumnih škratov podali na epsko pustolovščino. Skozi Tolkienov svet Hobita, igre, kateheze, delavnice in molitev bomo spoznali vrednote: poklicanost, Božja previdnost, vztrajnost, srčnost in rast.

Oratorij bomo pričeli s krajšim uvodnim programom (spoznavne igre za otroke in krajša kateheza ter informacije za starše) v nedeljo, 25. 6., z mašo ob 9.15, sicer pa bo potekal od ponedeljka, 26. 6., do petka, 30. 6. 2023, ko bomo aktivnosti zaključili s skupno sveto mašo.

Več informacij v prijavnici, ki je objavljena tukaj.

Na oratorij se lahko prijavijo otroci od 1. do 7. razreda. Lahko se prijavijo tudi otroci, ki so iz drugih župnij in otroci, ki ne hodijo k verouku.

Skupinska slika z lanskega oratorija Foto: animatorji oratorija

/0 KOMENTARJEV/

Florjanova nedelja v Bizoviku – 7. maj.

Florjanova nedelja

Tudi letos smo z gasilci v Bizoviku na prvo nedeljo po prazniku sv. Florjana (4. maj) v nedeljo 7. maja ob 9.15.  pred gasilskim domom v Bizoviku obhajali Florjanovo mašo. Med mašo je pel Bi bend. Po pridigi je bil blagoslov gasilcev s katerim smo prosili naj Bog varuje gasilce pri njihovem odgovornem delu. Po maši je bilo druženje s pogostitvijo. Hvala vsem, ki se pomagali pri organizaciji, hvala vsem ki ste prinesli in pripravili  hrano za pogostitev.

Vsem gasilcem, bizoviškim in štepanjskim, iskreno čestitamo ob prazniku. Nanje in na njihovo človekoljubno dejavnost kličemo Božji blagoslov na priprošnjo sv. Florijana. Članom obeh društev, Štepanjskega in Bizoviškega, se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč, ki nam jo v župniji nudijo ob različnih slovesnostih in prireditvah: birma, prvo sveto obhajilo, oratorij… Bog vas živi.

Na tem mestu objavljam članek, ki sem ga jeseni napisal za časopis Bizovikih gasilcev. Vmes pa so slike od Florjanove maše 7. maja 2023 ob 9.15.

BIZOVIŠKI GASILCI IN ŽUPNIJA LJUBLJANA ŠTEPANJA VAS

Ko pomislim na bizoviške gasilce, mi najprej pride na misel beseda hvaležnost. Iskreno sem hvaležen za vse vaše poslanstvo in delo, ki ga opravljate. Toliko krat pomagate ljudem, ko se ljudje srečujejo z najrazličnejšimi težavami kot so požari, poplave in druge nevšečnosti. Iskreno sem hvaležen tudi za vso vašo pomoč naši župniji, predvsem ob različnih praznovanjih. Ko pogledamo v zgodovino, že po slikah in zapisih vidimo, da je bilo že dolgo nazaj lepo sodelovanje med gasilci in župnijo. Naša skupna naloga je, da se tudi vnaprej trudimo za lepo sodelovanje, kajti skupaj nam bo lažje in lepše.

Hvaležen sem, ker bizoviški gasilci ne pomagate samo v našem okolju, ampak s svojo požrtvovalnostjo pomagate tudi drugod kadar so potrebe. Tako ste redno aktivni na področju Ljubljane ob večjih intervencijah, obenem pa pomagate tudi drugje, kjer pride do večjih poplav ali požarov. Z zanimanjem sem poslušal pričevanje vaših gasilcev, ki so letos poleti gasili požar na krasu. Lahko rečem, da sem ob takšnih dogodkih na vas ponosen in sem vam iskreno hvaležen za vašo požrtvovalnost in pogum. Rad se oglasim na vaših gasilskih veselicah, ki jih vedno znova zelo dobro organizirate. Lepo mi je, ker župnija in bizoviški gasilci med seboj dobro sodelujemo ob različnih priložnostih. Zelo radi pridemo k vam v gasilski dom na Florjanovo nedeljo in pri vas obhajamo sveto mašo, in nato je vedno po maši še druženje in pogostitev, kjer ne manjka dobrot, ki jih pripravite, zato po teh mašah vedno odidemo domov siti, zadovoljni in veseli.

Veliko krat ste posodili šotor in klopi za oratorije, prva sveta obhajila, birme in druga praznovanja v župniji. V obilni meri ste nam pomagali, pri praznovanju 50 letnice župnije leta 2012, ko smo na prvo nedeljo v juniju pripravili župnijski dan. Ko so aprila 2016 v našo župnijsko cerkev pripeljali telo svetega Leopolda Mandića, ste nam posodili vse svoje klopi, ker nam je prišlo res prav, saj se je tega dogodka udeležilo okrog štiri tisoč ljudi. Ko smo konec novembra leta 2018 imeli blagoslov prenovljene bizoviške cerkve, ste prav tako posodili klopi in pripravili res dobro pogostitev. Tudi ko smo letos zadnjo nedeljo maju v Štepanji vasi pripravili praznovanje ob 60. letnici župnije ste, znova veliko pomagali, ko ste nam posodili dva šotora, tako da je bilo lahko kljub dežju vseh štiristo ljudi pod streho. Obenem ste pa ste spekli čevapčiče, in vsi so jedli in se nasitili. Prav tako sem hvaležen za vašo navzočnost in sodelovanje pri različnih pogrebih.

Na tem mestu napišem še to zanimivost, ki se dogaja vsak dan, pa mnogi ne poznajo več njenega pomena. Ko zvečer v zvoniku v Štepanji vasi in v Bizoviku zvoni angelovo češčenje vedno zaporedoma zvonijo trije zvonovi. Prvi zvon ob angelovem češčenju pozdravi devico Marijo, drugi najmanjši zvon zvoni za naše rajne, tretji zvon pa vsak dan zvoni na čast sv. Florjanu za varstvo pred požari in drugimi nesrečami. Ker je zvonjenje oblika molitve, se na ta način vsak dan priporočamo, da bi nas Bog varoval pred požari in da bi varoval gasilce na intervencijah. Zato, ko zvečer zazvoni tretji zvon tudi mi prosimo Boga naj nas varuje pred nesrečami in naj čuva gasilce pri njihovem delu. Tretji zvon nas bo še naprej vztrajno vsak dan spomnil na to.

Ob koncu pa bi rad za zapisal, da me iskreno veseli, ker ste sedaj, ko so je korona umirila pri gasilcih ponovno poživili delo z otroki in mladimi, ki v velikem številu radi prihajajo na srečanja, ki jih pripravljate za njih. Predvsem pa sem vesel, ker vem, da je med vami veliko dobrih in plemenitih ljudi, ki znate pomagati, biti veseli in razveseljevati še druge. Naj vas Bog varuje pri vsem vašem plemenitem delu in blagoslavlja v življenju. Mir in vse dobro in Bog povrni za vse.

br. Matej Štravs, župnik

Fotografije: bizoviški gasilci

 

 

 

/0 KOMENTARJEV/
,

Moško romanje na Kurešček: Trije možje v molitvi, Božji besedi in moških pogovorih o Mariji (FOTO)

Trije možje na dolgi poti z Božjo materjo Marijo v srcu, v molitvi rožnega venca in v molitvah pred znamenji pobožnosti naših prednikov – za naše žene, za naše družine, za našo župnijo, za slovenske duhovnike, za domovino.

Pri osmi maši

Zbrali smo se pri osmi maši. Že Božja beseda te nedelje (Jn 14,1-12) o poti, resnici in življenju, je bila zgovorna. Luka nam je na koncu maše podelil lep romarski blagoslov in nas z blagoslovljeno vodo “požegnal” za na pot.

Hvala Luka – za izjemno lepo pridigo, ki se je odlično ujemala z romanjem in hvala za lep blagoslov.

Pot, molitev, Božja beseda in moški pogovori

Pot je bila sicer kar dolga, a je res hitro minila. Večkrat smo se ustavili, brali Božjo besedo, kjer Marija “nastopa v glavni vlogi” (Lk 1,26-56) in premišljevali o tem, kaj ima judovska najstnica, Božja mati Marija, povedati možem. Pogovarjali smo se o tem:

  • kaj pomeni biti poln milosti in kako delati, da bo Gospod z nami: Zdrava (pozdravljena) Marija milosti polna, Gospod je s teboj. (prim. Lk 1,28),
  • kako reagiraš ko se vznemiriš (kot Marija po angelovem oznanjenju, ko se je sicer vznemirila, potem pa premišljevala, vprašala in se hitro odločila – izrekla “zgodi se” (prim. Lk 1,29-38),
  • kako iščeš Božjo voljo (kot Marija),
  • koliko vstopamo v Božjo besedo,
  • koliko smo Božji služabniki in koliko se znamo “postaviti na pravo mesto” pred Bogom – kot Marija (prim. Lk 1,38),
  • kaj v resnici pomeni ponižna drža,
  • … in še in še.

Sedem ur časa smo imeli na poti. Veliko smo se pogovarjali, tudi o tem kako (ne) biti “influencer”.

Malo nas je zmočil dež. Dvakrat smo si nadeli pelerine.

Teme

Moško romanje na Kurešček - Božja mati Marija možem, Štepanja vas – Kurešček ZA OBJAVO 7. 5. 2023

Srečanje z gospo

Na poti smo molili pri vsakem znamenju pobožnosti naših prednikov in tako tudi pri Marijini kapelici v vasi Babna gora pri Lavrici. Spontano se nam je v molitvi pridružila gospa, ki je dala postaviti kapelico. Pogovorili smo se. In potem zmolili za gospo in ji zaželeli Božjega blagoslova.

Pot

Če kdo želi oditi sam, s sozakoncem ali družino na tole pot.

27 km, 780 m višine, 7 ur hoje

Naloži si sled poti (desno spodaj klikni ‘Export’)

Na cilju

Na Kureščku, milostnem kraju, kjer Božja mati Marija deli mir vsem, ki jo prosijo, smo se poglobili v molitev, … in že je bil tu naš šofer (hvala Boštjan), ki nas je popeljal nazaj v Ljubljano.

Več informacij o svetišču na Kureščku

Odziv

“Hvala za zelo dobro romanje: tebi Luka za lepo mašo in blagoslov, tebi Aleš za organizacijo, pripravo in zelo dobre teme, ki so aktualne in jih je potrebno nadaljevati… in tebi Bogdan za vse podeljene izkušnje, pogovore… Bilo je res super, zato naslednjič potrjujem udeležbo, če le kaj ne pride vmes! Verjamem, da iz takih srečanj pridejo blagoslovi (upam, da tudi ozdravljenja).” (Martin)

Galerija

Klikni na fotografijo za povečanje.

Foto: Aleš Čerin

/0 KOMENTARJEV/

Suzana Anžur: Brez pridnih rok gasilcev in gasilk, zdravega razmišljanja, spoštovanja, gasilstvo ne more delovati.

Vabimo vas, da prisluhnete intervjuju z našo župljanko  Suzano Anžur iz Bizovika.  Intervju, ki ga je imela za oddajo Via Pozitiva na Radiu, lahko prisluhnete na tej povezavi.

V Sloveniji so le štiri ženske zaključile izobraževanje za poklic gasilke. V operativnem sestavu gasilcev pa je Suzana trenutno edina. Na svoje delo je zelo ponosna. Z gasilstvom je povezana že vse od majhnih nog, pritegnilo jo je najprej prijetno druženje. Ker ji je bilo všeč, je ostala in gasilstvu ostaja zvesta že več kot trideset let.

Suzana: »Gasilstvo je način življenja. Vključena sem v poklicne kot prostovoljne strukture. Že v času študija se je pokazala možnost nekaj mesečne prakse med gasilci. S tem sem dobila vpogled, kaj to delo sploh pomeni in tako je padla dokončna odločitev, to je to, kar bi rada delala. Nisem za sedenje pred računalnikom in pisalno mizo, rada sem dejavna, zame je delo z rokami, da sem v dogajanju.«

/0 KOMENTARJEV/

Pošiljam vas tudi k tistim, ki nimajo nikogar!

Velikonočni čas nam daje veliko priložnosti za srečevanja z vsemi, ki so nam dragi. Vstali Zveličar pa nas pošilja tudi k tistim, ki se čutijo osamljene, pozabljene.

Njegovemu klicu, da bi tudi ti doživeli velikonočni mir in potrditev, da niso sami, smo Mu odgovorili. Obiskali smo starejše v Domu starejših v Štepanji vasi in jim s pozornostjo polepšali velikonočne dni.

“Pošiljam vas tudi k tistim, ki nimajo nikogar!”

Verjamem, da ste tudi sami osrečili z obiskom, telefonskim klicem, voščilom osamljene, trpeče, pozabljene. Hvala vam.

Foto: Zlata Anžur

/0 KOMENTARJEV/

Moško romanje na Kurešček: Kaj ima možem povedati Božja mati Marija?

V Marijinem mesecu maju vas vabimo na romanje, ki je namenjeno možem in fantom – iz naše župnije in tudi drugim.

Pohod je namenjen dobro fizično in psihično pripravljenim možem. Verjamemo, da mora biti moški pripravljen vzdržati telesne in duševne pritiske današnjega časa, obenem pa mora biti v stalnem odnosu z Bogom. Gradimo može, ki bodo ostali v družinah (fante, ki se bodo poročili) ne glede na stiske, ki so in ki pridejo.

Pohod je namenjen možem, ki se pustijo nagovoriti Božji besedi, ki želijo Božjo besedo prenesti v vsakdanje življenje, so na poti in tudi sicer v življenju pripravljeni moliti in so pripravljeni odnos z Bogom postavljati na prvo mesto.

Moški potrebujemo pot, dolgo in naporno, na kateri pride do “švicanja”, utrujenosti, bolečin, žeje, nepredvidljivosti … da se začnemo obračati k Bogu, da začnemo Boga jemati zares in začnemo živeti iz globine srca.

Tehnično

  • Kdaj:  nedelja, 7. maja 2023 po maši ob 8:00, kjer bomo dobili romarski blagoslov
  • Izhodišče: Župnija Ljubljana Štepanja vas, Mekinčeva 1, Ljubljana (tule)
  • Pot: Štepanja vas – Golovec – Orle – Lavrica – Barje – Želimlje – Kurešček (26 km; okoli 700 m vzpona)
  • Prevoz nazaj: avto (odvisno od števila udeležencev bomo organizirali prevoz)
  • Tema: Kaj ima povedati Božja mati Marija možem
  • Molitev: Po poti se bo molilo rožni venec. Molili bomo tudi pri vsakem znamenju vernosti naših prednikov: križ, znamenje, kapelica, cerkev, … Molili bomo za žene/dekleta, za družine, za našo župnijo, za Slovensko Cerkev, za našo domovino. Prinesi tudi svoj molilni seznam.
  • Za koga: Samo za može in fante 18+. Zmerna kondicija.
  • Oprema: Obvezno vzemi s seboj primerno obleko, cunje za preoblačenje, v primeru dežja vzemi zaščito (pelerina ali dežnik in zaščita za nahrbtnik). Priporočamo pohodne palice. Hrano in pijačo prinesi s seboj.
  • Vodenje: Aleš Čerin
  • Prijava: Izključno s SPODNJO PRIJAVNICO. Največ 12 mož. Kdor se prej prijavi, gre.
  • Prispevek: prostovoljni prispevek – dar je namenjen pokritju stroškov prevoza nazaj in obnovi župnijske cerkve

OPOZORILO: Na romanje gremo v vsakem vremenu. Najmanj voditelj gre.

Prijava

Foto: Aleš Čerin

/0 KOMENTARJEV/