V soboto, 8. avgusta 2020, bo ob 10. uri v ljubljanski stolnici škofovsko posvečenje naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku msgr. dr. Mitja Leskovarja.
Odlok papeža Frančiška
FRANČIŠEK, ŠKOF, SLUŽABNIK BOŽJIH SLUŽABNIKOV,
ljubljenemu sinu Mitju Leskovarju izmed duhovščine ljubljanske nadškofije, našemu častnemu prelatu in doslej svetniku Nunciature v Indiji in Nepalu, postavljenemu za apostolskega nuncija v Iraku in izbranemu za naslovnega nadškofa beneventskega, pozdrav in apostolski blagoslov. Kakor je apostol Pavel nekoč postal izvoljena posoda za Gospoda, da je ponesel njegovo ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove (prim. Apd 9,15), tako so v vsakem času potrebni možje, obdarjeni z učenostjo, trdno vero in izjemno ljubeznijo, ki skrbijo za zadeve Cerkve po raznih državah in pri njihovih voditeljih. Ker je sedaj potrebno imenovati apostolskega nuncija v Iraku, menimo, da si primeren, da zaupamo to nalogo tebi, dragi sin, saj vemo, da obvladaš več jezikov, si bistrega uma, se odlikuješ s srčnimi darovi, si vešč pri opravilih in si doslej marljivo služil Apostolskemu sedežu na Državnem tajništvu, v Bangladešu, Nemčiji, Indiji in Nepalu. Iz polnosti naše apostolske oblasti te torej postavimo za apostolskega nuncija v Iraku in obenem naznanjamo za naslovnega nadškofa beneventskega; podeljujemo ti dolžne pravice in nalagamo ustrezne dolžnosti. Kar zadeva tvoje posvečenje, dovoljujemo, da ga prejmeš od kateregakoli katoliškega škofa zunaj mesta Rima, skladno z bogoslužnimi predpisi. Pred tem je potrebno, da po zakonih in določilih Cerkve izpoveš vero in izrečeš prisego zvestobe nam in našim naslednikom. Prepričani smo, dragi sin, da boš, ko boš povzdignjen do dostojanstva svete oblasti Kristusovih apostolov, dan za dnem posnemal njihove slavne kreposti. Naposled te spodbujamo z besedami istega apostola: »Ti pa bodi v vsem buden, trudi se, izpolni svojo službo« (2 Tim 4,5), da boš na koncu prejel plačilo od Kristusa. Preblažena Devica Marija, Kraljica apostolov, naj te skupaj s svetim mučencem Demetrijem vedno spremlja in ti izprosi obilne milosti Gospodovega Duha.
Dano v Rimu, v Lateranu, 1. maja, na god sv. Jožefa Delavca, leta Gospodovega 2020, v osmem letu našega papeževanja.
Frančišek
Franciscus Piva, apostolski protonotar
Prevod iz latinščine: br. dr. Miran Špelič OFM
Življenjepis msgr. dr. Mitja Leskovarja
Dr. Mitja Leskovar se je rodil 3. januarja 1970 v Kranju. Odraščal je na Kokrici pri Kranju. Leta 1989 je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Po petih letih študija je diplomiral iz teologije in bil posvečen v diakona. 29. junija 1995 je v Ljubljani prejel duhovniško posvečenje in bil imenovan za kaplana župnije Domžale. Po dveh letih je bil poslan na nadaljnji študij v Rim, kjer je leta 1999 pridobil magisterij, dve leti kasneje pa še doktorat iz cerkvenega prava na papeški univerzi Gregoriani. Obenem je opravil izobraževanje za vatikansko diplomatsko službo, ki jo je nastopil leta 2001 na Apostolski nunciaturi v Bangladešu.
Leta 2003 je bil prestavljen na Državno tajništvo Svetega sedeža v Vatikanu, kjer je deloval naslednjih enajst let. V istem obdobju je bil tudi pomočnik duhovnega asistenta Bratovščine svetih apostolov Petra in Pavla v Vatikanu ter redni spovednik na eni izmed rimskih župnij.
Leta 2015 je bil imenovan za svetovalca nunciature v Nemčiji, leta 2018 pa je prevzel isto vlogo na nunciaturi v Indiji in Nepalu.
V petek, 1. maja 2020, ga je papež Frančišek imenoval za naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku.
Poleg maternega jezika dr. Leskovar govori italijansko, angleško, nemško, hrvaško, francosko in špansko.
Za škofovsko geslo si je izbral izrek: “Križ je les oz. drevo življenja”
Opis obreda škofovskega posvečenja
Novi nuncij nadškof msgr. dr. Mitja Leskovar bo škofovsko posvečenje prejel med slovesno mašo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja.
Obred posvečenja se prične po evangeliju. S skupno pesmijo se vsi skupaj najprej obrnemo po pomoč k Svetemu Duhu. Nato spremljevalca izbranega za nadškofa predstavita in prosita glavnega posvečevalca kardinala Franca Rodeta, naj ga posveti za škofovsko službo. Prisluhnili bomo papeški listini o imenovanju Mirja Leskovarja za naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku. Glavni posvečevalec bo zatem v homiliji spregovoril o škofovski službi.
Po homiliji bo kardinal posvečevalec zastavil izbranemu devet vprašanj, ob katerih bo ta izpovedal svojo vero in pripravljenost služiti Kristusu v zboru naslednikov apostolov ter skrbeti za oznanjevanje neokrnjenega razodetega nauka. Nato bomo vsi skupaj v litanijah prosili vse svetnike, da s svojo priprošnjo podpirajo novega nuncija. Med litanijami bo izbrani ležal na oltarnih stopnicah.
Sledi glavni del posvečenja, ko bo na izbranega kandidata kardinal posvečevalec molče položil roke, za njim bodo to naredili nadškofa soposvečevalca in vsi navzoči škofje. Potem bodo škofje posvečevalci zmolili posvetilno molitev, med katero bosta diakona držala nad glavo izbranega odprto evangeljsko knjigo. To je zunanje znamenje, da je škofovska služba breme in odgovornost. Po končani molitvi bo posvečevalec s sveto krizmo mazilil glavo novo posvečenega nadškofa.
Novi nuncij je tako posvečen. Od posvečevalca bo prejel evangeljsko knjigo z naročilom, naj oznanja in poučuje Božjo besedo. Nato bo prejel zunanja znamenja škofovske službe: prstan, škofovsko pokrivalo – mitro in pastirsko palico.
Kardinal bo novega apostolskega nuncija povabil, naj sede na sedež, kot prvi med škofi somašniki. Potem bodo navzoči škofje novemu nunciju s poljubom miru izrazili bratsko povezanost, spoštovanje in ljubezen.
Slovesnost se nato nadaljuje z darovanjem in evharističnim bogoslužjem.
Opis in razlaga grba msgr. dr. Mitja Leskovarja
Blazon
Grb njegove ekscelence naslovnega nadškofa Beneventa msgr. dr. Mitja Leskovarja je upodobljen na poznogotskem ščitu španske oblike in je sekan, precedenčno prvo polje pa je deljeno.
Na prvem – modrem polju sta upodobljena srebrn trohrib in nad njim osemžarna zlata zvezda. Na drugem – rdečem polju sta upodobljeni dve srebrni lovorjevi vejici, ki se ob vznožju križata in v polkrožni postavitvi oblikujeta venec. Na precedenčno tretjem – srebrnem polju je upodobljeno oljčno drevo.
Šlemni okras je tipičen nadškofovski: zelen galero, iz katerega izhaja na vsaki strani deset zelenih cofov v štirih vrstah po en, dva, tri in štiri cofe. Za grbovnim ščitom je v navpični legi zlat t.i. patriarhov križ.
Grbovna deviza se nahaja pod grbovnim ščitom in nosi prostostoječ napis: CRUX LIGNUM VIT AE.
Razlaga simbolov
Srebrn trohrib na modrem polju nakazuje Sveto Trojico, ki jo imetnik grba po besedah psalmista imenuje »moja skala in moje zavetje« (prim. Ps. 18), obenem pa izraža njegovo veselje do gorništva. Zlata zvezda, kot je to običajno v cerkveni heraldiki, predstavlja blaženo Devico Marijo.
Lovorjev venec na rdečem polju pomeni zmago mučencev, ki so zaradi vere prelili svojo kri. Ta motiv je bil izbran, ker je zavetnik imetnika grba sv. Demetrij iz Verolija, mučenec iz prvega stoletja Cerkve.
Oljčno drevo na srebrnem polju se vsebinsko navezuje na škofovsko geslo.
Barve grba so blizu slovenskim, s čimer je imetnik hotel izraziti svojo ljubezen do zemeljske domovine.
Geslo »Crux lignum vitae« se v slovenskem prevodu glasi »Križ je les oz. drevo življenja«. Beseda »les« je tudi v priimku imetnika grba in torej tvori nekakšen »podpis«. Geslo obenem izraža imetnikovo prepričanje o osrednji vlogi Kristusove daritve na križu, ki prinaša življenje.
Vir besedila in fotografije (Rok Mihevc – Tatjana Splichal): Spletna stran Katoliške cerkve
14. NEDELJA MED LETOM – (6. 7. 2025)04.07.2025
BR. AMBROŽ BREZOVŠEK JE BIL POSVEČEN V DUHOVNIKA28.06.2025
SV. PETER IN PAVEL – (29. 6. 2025)28.06.2025
VABLJENI, DA PRIJAVITE SVOJE OTROKE NA ORATORIJ, KI BO OD 30. JUNIJA DO 4. JULIJA10.05.2025
Novi papež je Robert Prevost iz Chicaga, ki si je nadel imel Leon XIV.08.05.2025
UMRL JE PAPEŽ FRANČIŠEK – POGREBNA SLOVESNOST JE BILA V SOBOTO 26. 4. OB 10. URI V VATIKANU.24.04.2025
Intervju z našo župljanko Anjo Vidmar Miletić na Aleteii. Pri nas je bila krščena na veliko soboto.19.04.2025
Verouk bomo začeli po ustaljenem redu
Dragi starši in otroci! Kakor trenutno kaže, bo verouk ob ustreznih omejitvah lahko potekal po ustaljenem redu.
Takoj, ko s strani škofov glede verouka dobimo točna navodila, vas bomo obvestili. Navodila bodo objavljena na župnijski spletni strani.
Verouk se bo začel 14. september 2020 (po drugi nedelji v mesecu septembru, vpis in nakup liturgičnih zvezkov pa bo potekal od 7. do 11. septembra, od 16. do 18. ure v pisarni. V kolikor bo vreme primerno, bo zaradi korona virusa vpis potekal pod nadstreškom na samostanskem vrtu. Tja pridete po levi strani samostana.
K celostni verski vzgoji in duhovnemu življenju spada tudi nedeljska sveta maša. Lepo ste povabljeni, da se jo vsako nedeljo udeležite.
br. Matej Štravs, župnik
Foto: Manuel Landavazo, Cathopic
OZNANILA – 22. nedelja med letom
NOVO VEROUČNO LETO 2020 – 2021
Dragi starši in otroci! Kakor trenutno kaže, bo verouk ob ustreznih omejitvah lahko potekal po ustaljenem redu. Takoj, ko s strani škofov glede verouka dobimo točna navodila, vas bomo obvestili. Navodila bodo objavljena na župnijski spletni strani.
Vljudno vas prosimo, da izvenšolske dejavnosti (krožki, šport in glasbeno šolo) skušate uskladiti z veroukom. Če so kakršne koli težave pri tem, se obrnite na kateheta ali župnika. Verjamemo, da bomo za vsakega otroka našli ustrezen skupni dogovor.
VEROUČNI PRIPOMOČKI:
SEZNAM UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV:
VERSKE REVIJE ZA VEROUČENCE:
VPIS K VEROUKU:
Pomembno! Otroci imajo lahko pri verouku seveda tudi rabljeno knjigo, ki so si jo sposodijo pri znanem starejšem veroučencu.
TERMINI IN KATEHETI:
SPRIČEVALA IN VARSTVO PODATKOV:
TERMINI ZA OSTALE SKUPINE:
Ministranti bodo z rednimi srečanji začeli oktobra.
BOG IMA PRIPRAVLJENE ČUDOVITE NAČRTE ZA VSE NAS
V letošnjem letu se srečujemo z mnogimi vprašanji, s katerimi se prej nismo ubadali. Sprašujemo se, zakaj in kako je prišla nova bolezen med nas? Bom morda zbolel tudi jaz? Bom moral v karanteno ali v samo-izolacijo? Bom mogoče nevede koga okužil? Bodo zboleli ali celo umrli bližnji, ki jih poznam? Če bo cepivo, ali naj se cepim ali ne? Kako bo pozimi s s šolo, z veroukom, s službo, s sveto mašo? Nas bo doletela še gospodarska kriza? Kdaj se bo bolezen končala?
Vsekakor veliko vprašanj, pa malo odgovorov. Odgovore na ta vprašanja iščemo skupaj in seveda tudi vsak zase. Iz izkušenj lastnega življenja vemo, da smo ljudje prilagodljivi in da se vedno znova učimo živeti v novih razmerah. Ko pogledamo v svoje življenje, vidimo, da smo šli že čez veliko sprememb in se ob tem naučili veliko novega. Ob vsem pa je za nas verne ljudi najbolj osrečujoče dejstvo, da ima Bog za nas tudi v tej situaciji pripravljene čudovite načrte. Bog zagotovo čisto od blizu bedi nad nami in uslišuje naše prošnje. Z nami je sočuten in nas uči, naj bomo sočutni do drugih.
V Jeremijevem pismu izgnancem beremo tele čudovite besede: »Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori GOSPOD: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje. Klicali me boste in prihajali molit k meni in vas bom uslišal. Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem, se vam bom dal najti, govori GOSPOD« (Jer 29,11-14).
br. Matej Štravs, župnik
Foto: Aleš Čerin
Tečaj Figulus s Polono Vesel Mušič se v septembru spet začenja
SVETOPISEMSKE SKUPINICE
Božja beseda je polna Duha, moči, ljubezni: »Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime … Iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo …« (Jn 1)
Tudi mi ob druženju z Božjo besedo prejemamo milost za milostjo – prejemamo moč, da lahko postajamo čedalje bolj Božji otroci. Priložnost, da vzljubimo Besedo je tudi tečaj Figulus.
FIGULUS
Biblične skupinice tečaja Figulus (lat. lončar) v okviru Zavoda Kerigma se srečujejo vsak teden osebno ali prek aplikacije Zoom, vsako srečanje traja dve uri.
V skupini je od 6 do 8 članov (prek Zooma lahko tudi več).
Na srečanju skupina bere odlomek iz Svetega pisma in ob njem razmišlja, voditelj pri tem pomaga.
Srečanje sestavljajo naslednji koraki:
TERMINI SKUPINIC V ŠTEPANJI VASI IN PREK ZOOM-a
DAN: VSAK TOREK od septembra (začetek 8. 9. 2020) do konca junija (zaključek 29. 6. 2021)
URA/TERMIN/NAČIN/KRAJ:
Navadno udeleženci izberejo termin in način sodelovanja za vse leto, lahko pa prihajate oz. sodelujete enkrat v eni, drugič v drugi skupinici, če Vam tako ustreza zaradi službenih in drugih obveznosti. Pridružite se nam lahko kadar koli, so pa zaželene prijave na spodnji naslov. Po potrebi in dogovoru lahko termine še spremenimo, če bo zanimanje za skupinice večje, pa bomo z veseljem dodali še kakšen termin.
VODI: Polona Vesel Mušič, dr. znanosti s področja teologije, voditeljica srečanj v pripravi na birmo, avtorica sedmih knjig in mama petih otrok
PRIJAVE IN INFORMACIJE: polona.vmusic@gmail.com, 031 512 818
NEKAJ PRIČEVANJ, VTISOV, ODMEVOV
• »Glede refleksije in pogleda nazaj na naše druženje, lahko rečem, da mi je bila ta mala skupinica, kot ji vi rečete, res pri srcu. Naši odnosi so bili neverjetno prisrčni, odprti, lahko bi rekla “čisti”. Zase lahko rečem, da nisem imela nikakršnih izkušenj s spoznavanjem Božje besede na tak način, pa tudi nikakršnih pričakovanj, kaj in kako se bodo srečanja dogajala. Mene je vaš način posredovanja odlomkov Božje besede navdušil in velikokrat sem se znašla globoko v zgodbi Božje besede …« (Marica)
• »Ave, Polona luštno je bilo. Še več takih trenutkov. Hvala in lp.« (Barbara)
• »Draga Polona! Rada bi se ti zahvalila za poslana gradiva zadnjih srečanj. Res, zelo pozorno od tebe.« (Mirjam)
• »Polona, hvala lepa za krasno voščilo. Za vse poslano, za vsa razmišljanja, podelitve. Naj nas vse skupaj poveže in “okuži” virus Ljubezni!« (Mateja)
• »Draga Polona, iskrena hvala za tvojo predanost in obilno deljenje tvojih darov vsem, ki smo lahko v tvoji bližini. Tvoja milina in način podajanja Božje besede mi predstavljata oazo miru, v katero ob torkih prav rada pridem. Iskrena hvala za izredno dobro pripravljeno gradivo. Menim, da je v besedila, ki nam jih pošiljaš, vloženega veliko dela, znanja in modrosti. Hvala tudi za čudovite fotografije …« (Olga)
• »Polona, Bogu hvala zate, da širiš Božjo besedo na ta tako lep način. Tako nam manjka tega, da ›pijemo Živo vodo pri izviru‹.« (Aleš)
• »Draga Polona. Ko sem se vračala s teh srečanj, sem imela občutek, da sem doživela in izvedela nekaj novega. Svetopisemska besedila, ki smo jih obravnavali, sem na nek način “posvojila” tako, da so me še kar lep čas spremljala pri delu in tudi pri molitvi, pa tudi pri pogovorih. Vse dobro in obilo blagoslova želim tebi in vsem s katerimi se srečuješ.« (Marija)
Naj Božja beseda ostaja za vse nas izvir Žive vode, iz katerega zajemamo in nam daje moči in svežine za poti življenja: »Glej, stal bom pred teboj tam na skali na Horebu. Udari po skali in iz nje bo pritekla voda, da bo ljudstvo moglo piti.« (2Mz 17,6)
Lepo povabljeni in dobrodošli. Naj Vas Gospod vodi, varuje in blagoslavlja! Polona Vesel Mušič
Foto: Lojze Mušič (Sveto pismo), Pavel Mušič (cvet)
Marko Rijavec o nikalnicah – tudi kot izrazu ljubezni
Težka je beseda »ne«, za tiste, ki jo izgovorijo, in za tiste, ki jo slišijo, za oboje enako težka, trdo in kruto zveni, zato jo razumemo kot besedo, ki dobremu in prijaznemu človeku nekako ne pritiče. Vendar nam je tako mišljenje žal prineslo zagrenjene ali pa zgarane ljudi, ki jih je teženje po »prijaznosti« pahnilo daleč stran od nje. Kajti nikalnice so veliko večkrat izkaz ljubezni kot sovraštva, ljubezni do sebe in celo do drugih ljudi. Beseda »ne« je namreč za človeka zdravilna, celo osvobajajoča, seveda, kadar je iskrena in dobronamerna, kadar ne zavzema, temveč brani. Ta beseda namreč postavlja meje. In te so za življenje pomembnejše, kot si mislimo.
Postavljanje meja
Ko jo izgovarjamo sami, se namreč zavestno vračamo k svoji realni podobi, ne precenjujemo se, niti se ne podcenjujemo. Z njo se osvobodimo prepričanja, da smo vsemogočni in da moramo biti vedno vsem na razpolago, pomaga nam spoznati, da ne moremo in ne znamo vsega. Po drugi strani pa beseda »ne« zaščiti naše vrednote in svetinje ter postavlja prave stvari na pravo mesto v našem življenju. Prav ta težka nikalnica je tako varuh našega zdravja in naših vrednot.
Ko nam jo izrečejo drugi, pa nam pomaga, da vemo, kdaj smo šli predaleč. To pa je izrednega pomena za dobre odnose, vedeti, kdaj smo stopili, se dotaknili stvari, ki se jih ne bi smeli, razumeti, kdaj smo si dovolili preveč, pa četudi v dobri veri. Beseda »ne« je dragocena zato, ker se zaradi nje zavedamo meja drugih ljudi in da jih zato bolj spoštujemo. In k temu spada tudi spoznanje, da naše mnenje ni nujno vedno edino pravilno, kar nas spet osvobaja, saj zaradi tega dopustimo, da sta resnica in realnost lahko tudi drugačni od našega pogleda nanju. Tako lahko razumemo, da tudi izreči »ne« kdaj pomeni ljubiti. Tudi okregati. Tudi nasprotovati. Tudi kritizirati. Vse te stvari, izrečene ob pravem času, nas naredijo za boljše ljudi.
Vera v dobroto Boga
Kanaanska žena je to dobro razumela. Božji »ne« (Mt 15,23) bi lahko v njej prebudil užaljenost in jezo, a je na osorno Jezusovo potezo odreagirala precej nenavadno, s ponižnostjo, s sprejetjem tega, kar je o tem menil Gospod, in v njej se je kakor blisk sredi noči zasvetila vera, da bo Bog naredil prav, karkoli že bo to, pa četudi to pomeni, da bo njena prošnja ostala neuslišana. Da je dovolj pustiti se mu v njegove roke in zaupati, da je tudi njegov »ne« našim prošnjam in predstavam in željam v službi našega odrešenja. Kakor tisti »ne« naših staršev, ki nas je na primer obvaroval tega, da bi stekli na prometno cesto, se razvadili ob nepotrebnih nakupih ali se opekli na vroči peči.
Kajti tudi izreči »ne« kdaj pomeni ljubiti.
(misel ob 20. navadni nedelji, leto A)
Najprej objavljeno v Družini in na blogu Marka Rijavca Besede za srce.
Foto: Mattia Ascenzo (roka), Markus Spiske (meja) Unsplash
Posvečenje apostolskega nuncija v Iraku msgr. Mitja Leskovarja
V soboto, 8. avgusta 2020, bo ob 10. uri v ljubljanski stolnici škofovsko posvečenje naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku msgr. dr. Mitja Leskovarja.
Odlok papeža Frančiška
FRANČIŠEK, ŠKOF, SLUŽABNIK BOŽJIH SLUŽABNIKOV,
ljubljenemu sinu Mitju Leskovarju izmed duhovščine ljubljanske nadškofije, našemu častnemu prelatu in doslej svetniku Nunciature v Indiji in Nepalu, postavljenemu za apostolskega nuncija v Iraku in izbranemu za naslovnega nadškofa beneventskega, pozdrav in apostolski blagoslov. Kakor je apostol Pavel nekoč postal izvoljena posoda za Gospoda, da je ponesel njegovo ime pred pogane in kralje in Izraelove sinove (prim. Apd 9,15), tako so v vsakem času potrebni možje, obdarjeni z učenostjo, trdno vero in izjemno ljubeznijo, ki skrbijo za zadeve Cerkve po raznih državah in pri njihovih voditeljih. Ker je sedaj potrebno imenovati apostolskega nuncija v Iraku, menimo, da si primeren, da zaupamo to nalogo tebi, dragi sin, saj vemo, da obvladaš več jezikov, si bistrega uma, se odlikuješ s srčnimi darovi, si vešč pri opravilih in si doslej marljivo služil Apostolskemu sedežu na Državnem tajništvu, v Bangladešu, Nemčiji, Indiji in Nepalu. Iz polnosti naše apostolske oblasti te torej postavimo za apostolskega nuncija v Iraku in obenem naznanjamo za naslovnega nadškofa beneventskega; podeljujemo ti dolžne pravice in nalagamo ustrezne dolžnosti. Kar zadeva tvoje posvečenje, dovoljujemo, da ga prejmeš od kateregakoli katoliškega škofa zunaj mesta Rima, skladno z bogoslužnimi predpisi. Pred tem je potrebno, da po zakonih in določilih Cerkve izpoveš vero in izrečeš prisego zvestobe nam in našim naslednikom. Prepričani smo, dragi sin, da boš, ko boš povzdignjen do dostojanstva svete oblasti Kristusovih apostolov, dan za dnem posnemal njihove slavne kreposti. Naposled te spodbujamo z besedami istega apostola: »Ti pa bodi v vsem buden, trudi se, izpolni svojo službo« (2 Tim 4,5), da boš na koncu prejel plačilo od Kristusa. Preblažena Devica Marija, Kraljica apostolov, naj te skupaj s svetim mučencem Demetrijem vedno spremlja in ti izprosi obilne milosti Gospodovega Duha.
Dano v Rimu, v Lateranu, 1. maja, na god sv. Jožefa Delavca, leta Gospodovega 2020, v osmem letu našega papeževanja.
Frančišek
Franciscus Piva, apostolski protonotar
Prevod iz latinščine: br. dr. Miran Špelič OFM
Življenjepis msgr. dr. Mitja Leskovarja
Dr. Mitja Leskovar se je rodil 3. januarja 1970 v Kranju. Odraščal je na Kokrici pri Kranju. Leta 1989 je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Po petih letih študija je diplomiral iz teologije in bil posvečen v diakona. 29. junija 1995 je v Ljubljani prejel duhovniško posvečenje in bil imenovan za kaplana župnije Domžale. Po dveh letih je bil poslan na nadaljnji študij v Rim, kjer je leta 1999 pridobil magisterij, dve leti kasneje pa še doktorat iz cerkvenega prava na papeški univerzi Gregoriani. Obenem je opravil izobraževanje za vatikansko diplomatsko službo, ki jo je nastopil leta 2001 na Apostolski nunciaturi v Bangladešu.
Leta 2003 je bil prestavljen na Državno tajništvo Svetega sedeža v Vatikanu, kjer je deloval naslednjih enajst let. V istem obdobju je bil tudi pomočnik duhovnega asistenta Bratovščine svetih apostolov Petra in Pavla v Vatikanu ter redni spovednik na eni izmed rimskih župnij.
Leta 2015 je bil imenovan za svetovalca nunciature v Nemčiji, leta 2018 pa je prevzel isto vlogo na nunciaturi v Indiji in Nepalu.
V petek, 1. maja 2020, ga je papež Frančišek imenoval za naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku.
Poleg maternega jezika dr. Leskovar govori italijansko, angleško, nemško, hrvaško, francosko in špansko.
Za škofovsko geslo si je izbral izrek: “Križ je les oz. drevo življenja”
Opis obreda škofovskega posvečenja
Novi nuncij nadškof msgr. dr. Mitja Leskovar bo škofovsko posvečenje prejel med slovesno mašo v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja.
Obred posvečenja se prične po evangeliju. S skupno pesmijo se vsi skupaj najprej obrnemo po pomoč k Svetemu Duhu. Nato spremljevalca izbranega za nadškofa predstavita in prosita glavnega posvečevalca kardinala Franca Rodeta, naj ga posveti za škofovsko službo. Prisluhnili bomo papeški listini o imenovanju Mirja Leskovarja za naslovnega nadškofa Beneventa in apostolskega nuncija v Iraku. Glavni posvečevalec bo zatem v homiliji spregovoril o škofovski službi.
Po homiliji bo kardinal posvečevalec zastavil izbranemu devet vprašanj, ob katerih bo ta izpovedal svojo vero in pripravljenost služiti Kristusu v zboru naslednikov apostolov ter skrbeti za oznanjevanje neokrnjenega razodetega nauka. Nato bomo vsi skupaj v litanijah prosili vse svetnike, da s svojo priprošnjo podpirajo novega nuncija. Med litanijami bo izbrani ležal na oltarnih stopnicah.
Sledi glavni del posvečenja, ko bo na izbranega kandidata kardinal posvečevalec molče položil roke, za njim bodo to naredili nadškofa soposvečevalca in vsi navzoči škofje. Potem bodo škofje posvečevalci zmolili posvetilno molitev, med katero bosta diakona držala nad glavo izbranega odprto evangeljsko knjigo. To je zunanje znamenje, da je škofovska služba breme in odgovornost. Po končani molitvi bo posvečevalec s sveto krizmo mazilil glavo novo posvečenega nadškofa.
Novi nuncij je tako posvečen. Od posvečevalca bo prejel evangeljsko knjigo z naročilom, naj oznanja in poučuje Božjo besedo. Nato bo prejel zunanja znamenja škofovske službe: prstan, škofovsko pokrivalo – mitro in pastirsko palico.
Kardinal bo novega apostolskega nuncija povabil, naj sede na sedež, kot prvi med škofi somašniki. Potem bodo navzoči škofje novemu nunciju s poljubom miru izrazili bratsko povezanost, spoštovanje in ljubezen.
Slovesnost se nato nadaljuje z darovanjem in evharističnim bogoslužjem.
Opis in razlaga grba msgr. dr. Mitja Leskovarja
Blazon
Grb njegove ekscelence naslovnega nadškofa Beneventa msgr. dr. Mitja Leskovarja je upodobljen na poznogotskem ščitu španske oblike in je sekan, precedenčno prvo polje pa je deljeno.
Na prvem – modrem polju sta upodobljena srebrn trohrib in nad njim osemžarna zlata zvezda. Na drugem – rdečem polju sta upodobljeni dve srebrni lovorjevi vejici, ki se ob vznožju križata in v polkrožni postavitvi oblikujeta venec. Na precedenčno tretjem – srebrnem polju je upodobljeno oljčno drevo.
Šlemni okras je tipičen nadškofovski: zelen galero, iz katerega izhaja na vsaki strani deset zelenih cofov v štirih vrstah po en, dva, tri in štiri cofe. Za grbovnim ščitom je v navpični legi zlat t.i. patriarhov križ.
Grbovna deviza se nahaja pod grbovnim ščitom in nosi prostostoječ napis: CRUX LIGNUM VIT AE.
Razlaga simbolov
Srebrn trohrib na modrem polju nakazuje Sveto Trojico, ki jo imetnik grba po besedah psalmista imenuje »moja skala in moje zavetje« (prim. Ps. 18), obenem pa izraža njegovo veselje do gorništva. Zlata zvezda, kot je to običajno v cerkveni heraldiki, predstavlja blaženo Devico Marijo.
Lovorjev venec na rdečem polju pomeni zmago mučencev, ki so zaradi vere prelili svojo kri. Ta motiv je bil izbran, ker je zavetnik imetnika grba sv. Demetrij iz Verolija, mučenec iz prvega stoletja Cerkve.
Oljčno drevo na srebrnem polju se vsebinsko navezuje na škofovsko geslo.
Barve grba so blizu slovenskim, s čimer je imetnik hotel izraziti svojo ljubezen do zemeljske domovine.
Geslo »Crux lignum vitae« se v slovenskem prevodu glasi »Križ je les oz. drevo življenja«. Beseda »les« je tudi v priimku imetnika grba in torej tvori nekakšen »podpis«. Geslo obenem izraža imetnikovo prepričanje o osrednji vlogi Kristusove daritve na križu, ki prinaša življenje.
Vir besedila in fotografije (Rok Mihevc – Tatjana Splichal): Spletna stran Katoliške cerkve
OZNANILA – 19. nedelja med letom
Godovi tedna
Novosti v našem bratstvu
Prejšnjo nedeljo se nam je v naše bratstvo prišel br. Luka Modic, ki je do sedaj bival v našem samostanu v Vipavskem Križu. V Bizoviku je vodil slovesno sveto mašo ob žegnanjski nedelji.
Br. Primož Kovač je s 1. avgustom postal predstojnik našega bratstva.
Br. Primož in br. Luka dobrodošla med nami.
Iz življenja župnije
MIVA: Za vozila slovenskih misijonarjev ste letos darovali 1335,21 €. Bog vam povrni.
Slovesni in zapovedani praznik MARIJINEGA VNEBOVZETJA (Veliki šmaren) ter obnovitev izročitve slovenskega naroda Materi Božji bo v soboto, 15. avgusta. Pri nas bodo svete kot ob nedeljah. Med vsemi mašami bo priložnost za sveto spoved.
Glavna slovesnost za našo nadškofijo bo na Brezjah ob 10h, ko bo kardinal Franc Rode obhajal biserno mašo. Vabljeni na Brezje ali v katero drugo Marijino božjepotno svetišče v Sloveniji.
Sveti zakon želita skleniti Gašper Škrjanec, Repnje 10 in Anja Anžič, Pot na Visoko 5. Zaročenca priporočamo v vaše molitve.
V tem tednu sta umrla Frančiška Kozina, Ob Sotočju 9, in Veno Anderwald, Jakčeva 25. Gospod daj jima večni pokoj. In veča luč naj jima sveti. Naj počivat v miru. Amen.
NOŠENJE MASKE: Vljudno vas prosimo, da v cerkvi nosite masko, ki pokriva nos in usta. Ko prihajate in odhajate iz cerkve in ko greste k obhajilu vzdržujete medsebojno razdaljo 1,5 metra.
Ko greste k svetemu obhajilu, si masko snamete na eni strani za ušesom šele potem ko že prejmete sveto obhajilo in se oddaljite od duhovnika. Pri mašah zunaj imejte masko ko greste k obhajilu.
Članek o tem si preberite na župnijski spletni strani.
TELEFONSKA ŠTEVILKA: Tiste, ki še niste oddali svoje telefonske številke, vljudno prosimo, da svojo telefonsko številko ob koncu maše oddaste v škatlo, kjer piše telefonska številka. Najbolje, da telefonsko številko napišete na listke kar doma in pred mašo listek samo vržete v škatlo.
TISK: Na mizici je na razpolago: nova Družina, Ognjišče in ostali tisk.
Foto: Miro Meden
Pospravi nos med mašo pod masko!
Med tednom. Večerna maša. Od 15-30 vernikov trije, včasih štirje, morda pet vernikov – po navadi so to gospe – nosijo zaščitno masko pod nosom. Vsi ostali jo nosijo pravilno. Ali se ne da, da bi jo vsi nosili pravilno?
O nošenju maske in razdalji
Opazujem kaj se dogaja pred, med mašo in po njej. Podajam nekaj opozoril, da se nam ne zgodi prenos okužbe COVID-19 med najsvetejšim opravilom – med sveto mašo.
K maši hodijo med tednom večinoma starejši, tudi bolniki, ki so še posebej dovzetni za okužbo in tudi potek bolezni je pri njih težji, včasih s smrtnim izidom.
Nekaj osnovnih naravnanosti in načinov za preprečevanje širjenja virusa, ki niso težki za izvajanje:
a) razdalja med ljudmi, ki naj bo več kot 1,5 m,
b) umivanje in razkuževanje rok, ter
c) nošenje zaščitne maske.
Pri sveti maši je treba upoštevati vse troje. In nobena od teh treh navad ni težka. Samo spomniti se moramo. In drug drugega opomniti.
Mnogi si ne upajo k maši
Mnogi verniki, še posebej starejši, bolni, ljudje, ki so preboleli hudo bolezen, ki jim okvari imunski sistem (npr. raka), si ne upajo k maši, ker nekaj vernikov ni pozornih na nošenje maske.
Foto: Aleš Čerin, grafika Facebook
Slovo od Mateja in Mirota ter podelitev škofijskih priznanj (FOTO)
Poslovilo smo se od br. Mateja Nastrana in br. Mira Pavška. Hvala obema za zgled zvestobe Gospodu in za vse kar smo z vama lahko doživeli. Vse dobro in obilo Božjega blagoslova na vajinih poteh.
Slovo od Mateja Nastrana
V nedeljo, 19. 7. 2020, smo se pri maši ob osmi uri poslovili od brata Mateja Nastrana, ki po dvanajstih letih odhaja v kapucinsko župnijo v Celju. V zahvalnem govoru smo se mu zahvalili: »… hvala za vse tvoje molitve in delo. Hvala za tvoje povzdigovanje Gospoda na oltarju in vse izbrane besede v pridigah, ki mehčajo srca in žlahtnijo naše duše. Hvala za vse besede, namenjene skesancem pri spovedi in besede tolažbe v duhovnih pogovorih. Hvala za vodstvo mladih v Frančiškovem duhu in spremljanje zakoncev v lepem in težkem. Hvala za pripravo in urejanje spletne strani Hozana.si, s katero omogočaš slavljenje Gospoda vsak dan v naših realnostih. Hvala za vse video maše, ki smo jih tudi po tvoji zaslugi lahko spremljali.«
V zahvalo je prejel sliko in šopek rož. Zahvalil se mu je tudi župnik br. Matej Štravs.
Slovo od Mirota Pavška
Na žegnanjsko nedeljo, 26. 7. 2020, pa smo se poslovili od kaplana, brata Mira Pavška, ki odhaja v Vipavski Križ. Nekaj misli iz zahvale predstavnika ŽPS po sveti maši: »Rjav habit in nasmeh na obrazu sta tvoj zaščitni znak. Hudomušnost in dobra volja, iskrena in globoka ljubezen do Jezusa, iznajdljivost in preprostost so značilnosti, s katerimi bi te lahko na hitro opisal. No, pa na pregovorno zagorsko trmo ne smem pozabiti. Hvala ti za lep zgled kapucina, za iskrenost in resnicoljubnost, potrpežljivost in vztrajnost. Hvala za vse molitve in žrtve, ki si jih Bogu daroval za nas.«
Zahvalil se mu je tudi župnik in animatorji.
Škofijska priznanja
Sledila je podelitev škofijskih priznanj zaslužnim župljanom: gospe Anici Grum (ki je istega dne praznovala 80. jubilej), gospe Jožici Černe, gospe Mariji Lovšin, gospe Mariji Veličič, gospe Miri Lukman Škufca in gospodu Janezu Mraku.
Sledil je blagoslov vozil in pogostitev s sladoledi. Navzoči so se (v varni razdalji) zadržali v prijateljskem klepetu.
[modula id=”4379″]
Besedilo in foto: Lojze in Polona Mušič
OZNANILA – 17. nedelja med letom
SPREMEMBE V NAŠEM BRATSTVU
Br. Matej Nastran je v naši župniji v nedeljo zadnjič maševal nedeljo 19. julija pri maši ob 8. uri.
Br. Miro Pavšek se bo od nas poslovil na žegnanjsko nedeljo 26. julija pri maši ob 9.15 v Štepanji vasi.
IZ ŽIVLJENJA NAŠE ŽUPNIJE
Žegnanjska nedelja v Štepanji vasi bo v nedeljo 26. julija. Glavna slovesnost bo ob 9.15. Maše ob 10.30 ne bo. Zahvaljujemo se vsem, ki pomagate pri pripravi.
Krištofova nedelja bo v nedeljo, 26. julija, ko se zahvaljujemo in priporočamo Bogu za srečno vožnjo in blagoslavljamo vaše avtomobile. Za vsak srečno prevožen kilometer lahko darujete za akcijo MIVA, s pomočjo katere Misijonsko središče kupuje vozila za slovenske misijonarje. Po maši bo duhovnik na parkirišču blagoslovil vaše avtomobile. Darovali boste lahko ob blagoslovu vašega avtomobila ali pa do druge nedelje zadaj v cerkvi v nabiralnik z napisom ZA MIVO. Bog vam povrni za vaš dar. Zadaj lahko vzemite tudi nalepko in molitev za srečno vožnjo.
Praznik sv. Marije Angelske v Porcijunkuli bo prihodnjo nedeljo, 2. avgusta. Vabljeni k prejemu porcijunkulskega odpustka. Pogoji: maša in sv. obhajilo, spoved, apostolska vera, molitev po papeževem namenu in nenavezanost na greh. Možnost za sveto spoved bo tudi to soboto, 1. avgusta od 18.00 do 19.30 ure. V Bizoviku bo možnost za sveto spoved prihodnjo nedeljo od 8.30 dalje. Lepo vabljeni.
Ta teden je prva sobota v mesecu. Ob 18.00 bo fatimska pobožnost. Vabljeni k zakramentom. Bolnike po domovih bo br. Matej Štravs obiskoval ta petek, br. Klemen pa prihodnji petek.
Žegnanjska nedelja v Bizoviku pa bo v nedeljo, 2. avgusta s slovesno mašo ob 9.15, ki jo bo vodil br. Luka Modic, ki prihaja v našo župnijo. Ob lepem vremenu bo maša kot običajno zunaj pred cerkvijo. Lepo vabljeni iz vse župnije.
Delovna akcija čiščenja in urejevanja cerkve, okolice in Klančarjeve domačije v Bizoviku za žegnanjsko nedeljo bo to sredo 29. od 17.00 naprej. Lepo vabljeni. S seboj prinesite tudi orodje.
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
32. Romanje treh Slovenij na Svete Višarje: Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi vabi 2. avgusta 2020 na 32. romanje treh Slovenij na Svete Višarje.
Več o romanju in program
Pogosta vprašanja in odgovori o bogoslužju v slovenskih cerkvah v času začasne krepitve epidemije
I. Sveta maša
1) Ali morajo oddati telefonsko številko vsi člani družine oz. skupnega gospodinjstva?
Dovolj je, da telefonsko številko odda vsaj en član družine oz. skupnega gospodinjstva.
2) Zakaj Katoliška cerkev namesto imen in priimkov ter naslovov vernikov zbira samo njihove telefonske številke?
Katoliška cerkev zbira zgolj in samo telefonske številke obiskovalcev verskih obredov iz naslednjih razlogov:
1. Imen in priimkov ter naslovov vernikov ne zbira ker to predstavlja nesorazmeren poseg v svobodo veroizpovedi iz 41 člena ustave, ki prepoveduje da bi bil kdor koli v kakšni okoli okoliščini prisiljen izpovedati svojo pripadnost določeni cerkvi oz. drugi verski skupnosti.
2. Na SŠK ocenjujemo, da je težko zagotoviti oddajo vseh želenih podatkov pred vsako sv. mašo. To še posebej velja za cerkve, ki imajo večje število obiskovalcev.
3. Ocenjujemo da bo v primeru oddaje večjega obsega podatkov prihajalo do nepotrebnih vrst in gneče pred cerkvami, kar z vidika preprečevanja epidemije ni optimalno.
4. NIJZ oz. druge institucije imajo možnost identifikacije lastnika telefonske številke in pridobiti vse potrebne podatke v primeru iskanja stikov morebitno okužene osebe.
V Katoliški cerkvi ocenjujemo, da je zbiranje zgolj telefonskih številk ustrezna oblika implementacije vladnega odloka z dne 8. julija 2020. Nova navodila je 22. julija 2020 ocenil NIJZ in k njim podal svoje soglasje.
Še več vprašanj in odgovorov najdete na tej spletni strani
br. Matej Štravs, župnik
Foto: Aleš Čerin
Marko Rijavec: Prostor za ljuljko med žitom
Marko Rijavec o problemu obsojanja, o ljuljki med žitom in o Njem, ki je Sodnik.
Morda je kriv tolikšen strah, ki nas je nedavnoma tesno zaprl v lastne hiše, morda pa kaj drugega, da je po stiski z epidemijo, ko se je vse skupaj vendarle malce odprlo in zrahljalo, vsa frustracija, ki smo jo občutili ob strogo zatajevanem vedenju, kakor cunami butnila v naš svet in z rušilnim valom besa pred seboj začela podirati bolj ali manj vse, kar je v njem neznanega, vprašljivega, drugačnega, nasprotnega, skratka vse, kar si nam še upa biti v strah in nelagodje. Vedno je tako. Ljudje čutimo strašansko potrebo po tem, da najdemo in obsodimo grešne kozle, ki potem nosijo krivdo za stvari, ki so v našem svetu in življenju narobe, in to so ponavadi ljudje, ki jih ne poznamo, ki se jih bojimo ali s katerimi se ne strinjamo.
Problem obsojanja
Problem takšnih »kozlovskih sodb« je, da so posebno rade črno-bele. Naenkrat je vse ali dobro ali slabo, ali črno ali belo, in je seveda takšno zato, ker se s tem tako zlahka operemo vsake krivde. Tako enostavno je, kadar so za zlo na svetu odgovorni koruptivni politiki, komunisti, tajkuni, rasisti in kaj vem še kateri dežurni krivci, če ne pa vsaj kdo od sosedov ali sodelavcev, pa tudi med rjuhami iste postelje hitro najdemo izvor vsega zla.
Vendar zlo ne prihaja od tam. Zlo v naše življenje vstopa preko naših sodb, takšnih in drugačnih sodb, ki ne dopuščajo drugega mnenja, drugačnega pogleda na isto stvar. Prav z njimi se na njivi našega življenja naredi prostor za zlo, za ljuljko med žitom (preberite priliko o ljuljki med žitom), ki zrase tako, da preplete svoje korenine z žitnimi.
Največja ukana zla je namreč v tem, da je bilo posejano prav zato, da bi začutili željo po tem, da bi ga izruvali. Da bi začeli obsojati. Da bi postali sodniki in začeli ločevati dobre od slabih ljudi. In da bi tako skupaj s slabim izruli iz njih tudi dobro. Kajti obsojanje človeka, ki je slab ali ki se nam tak samo zazdi, v nas zbudi sovraštvo do njega, v njem pa odpor do samega sebe in nasilje, s katerim se želi pred nami pokazati močnejšega. In tako se zlo širi. In bolj kot ga rujemo, več ga je.
Bog je Sodnik
Zato Gospodar polja pravi, naj pustimo rasti dobro in zlo skupaj do žetve, do konca. Ker je prav in dobro in normalno, da na istem polju rasteta pšenica in ljuljka, tudi zato, ker se ne ve vedno, katera je katera. In da se morata zato naučiti živeti druga z drugo. Tako izkoreninjamo zlo: ko se odpovemo obsojanju, ker je vedno napačno. Saj je človekovo srce vendar globok vodnjak, ki mu nikdar ne bomo videli dna in zato tisto, kar vidimo plavati na njegovem površju, ni nujno tudi nekaj, kar leži v njegovih globinah.
Zato Gospodar tudi pravi, naj pustimo ljuljko pri miru, naj gledamo raje pšenico. Naj se borimo proti zlu tako, da mu ne verjamemo. Da tako pogledamo polje in rečemo, da je to pšenično polje, četudi je na njem nekaj plevela. Da pogledamo človeka in mu rečemo brat, sestra.
(misel ob 16. navadni nedelji, leto A)
Vir: Blog Marka Rijavca, Beseda za srce
Foto: Holger Dieterich, FreeImages