Naša Polona Vesel Mušič je v Naši družini, prilogi tednika Družina in na spletnem portalu Aleteia govorila o tem, kaj je res pomembno pri pripravi na birmo.
S Polono Vesel Mušič, strokovnjakinjo na področju birmanske pastorale, ženo in mamo petih odraščajočih sinov, smo spregovorili o pripravah, kdo je primeren boter, pa tudi o njenih izkušnjah priprave na birmo v času zaprtja zaradi novega koronavirusa.
Ko se otrok pripravlja na birmo, se zdi, da vsa družina diha z njim. Kakšna je vloga družine v pripravi na birmo?
Starši smo ne le roditelji, vzgojitelji in sopotniki otrok, ampak tudi vzor in zgled življenja po veri. Če je vera resnično pomembna in vredna za nas, bo tudi za naše otroke, ki zelo dobro čutijo, kdaj je naše krščansko življenje pristno. Mladi namreč veliko bolj prisluhnejo srcu kot razumu in so bolj dojemljivi za to, kar živimo, kot za to, kar rečemo.
Gre za pomembno poslanstvo, ki pa ni preprosto. Prav zato je potrebna najprej naša povezanost z Gospodom, kar omogoča molitev, Božja beseda in evharistija, kjer se še posebej živo srečujemo z Božjo ljubeznijo, ki nam daje moč za nas same in za vse, ki so nam zaupani.
Nobeno prizadevanje ni zaman, saj “če hočeš drugega vneti, moraš sam goreti,” pravi blaženi Slomšek.
Ker mladostniki zelo dobro čutijo, komu lahko zaupajo, s kom se lahko iskreno pogovarjajo in jih bo z naklonjenostjo spremljal na poti življenja, si navadno izberejo “botra po srcu”, po prijateljstvu.
Vsak birmanec naj bi imel botra. A kje naj danes povprečen birmanec najde koga, ki ustreza merilom in mu je hkrati osebno blizu?
Birmanski botri imajo zelo pomembno vlogo. Po raziskavi sodeč imajo botri za birmance v njihovih mislih, pričakovanjih in življenju vodilno mesto. A ne zaradi darila, ampak zaradi zaupljivega odnosa, ki se kaže v kakovostni komunikaciji in vsakršni življenjski in predvsem tudi duhovni podpori.
Kako so s tem povezani Tobija, Sara in angel Rafael, naslovni junaki vaše knjige za botre?
Angel Rafael ima v tej starozavezni zgodbi vse značilnosti birmanskega botra. Po poti, po kateri hodita, v pogovorih Rafael pripravlja Tobija na odraslo življenje in darovanjsko ljubezen. Podoben in zelo dragocen pomen pa ima tudi botrstvo.
Glej v Svetem pismu Tobit 6 – Nasveti “botra” Rafaela mlademu fantu
Botrstvo je služba v Cerkvi, zato so zanjo predvideni tudi pogoji. Tu pa prihajamo do določenega izziva. Ker mladostniki zelo dobro čutijo, komu lahko zaupajo, s kom se lahko iskreno pogovarjajo in jih bo z naklonjenostjo spremljal na poti življenja, si navadno izberejo “botra po srcu”, po prijateljstvu.
Želja Cerkve pa je, da je boter predvsem veren, duhoven, moralno neoporečen človek. Razkorak je v tem, da izbrani boter “po srcu” pogosto ne ustreza danim pogojem.
Kaj storiti, kadar otrok izbere botra, ki “ni moralno neoporečen”, kot ste dejali?
Odgovor na to vprašanje nam daje slutiti Jezusov pogovor s Samarijanko, ko jo kljub temu, da živi v neurejeni zvezi, prosi, naj mu “da piti”. Podobno tudi marsikateri birmanec prosi za botrstvo – za odnos in spremstvo, ta prošnja pa nosi v sebi tudi hrepenenje po Bogu. Žal pogosto sledijo besede: “Nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok.”
Botri pogosto ne morejo do te “žive vode”, do Gospoda, zato potrebujejo pomoč. Če želimo imeti dobre botre, jim je treba omogočiti tudi dobro duhovno pripravo, da bodo botri, ki so “izbrani po srcu”, čedalje bolj postajali tudi duhovni botri in nato dobri kristjani.
Mladi namreč veliko bolj prisluhnejo srcu kot razumu in so bolj dojemljivi za to, kar živimo, kot za to, kar rečemo.
Povabilo k botrstvu je danes torej lahko odlično vstopno mesto za vero. Kot je Jezus pomagal Samarijanki, smo pastoralni delavci povabljeni pomagati botrom in tudi staršem, da lahko začnejo ali poglobijo odnos z Gospodom.
Kako vemo, da je posameznik pripravljen na birmo? Kaj je najpomembnejše sporočilo, ki naj bi ga predali birmancem?
Birma je zastonjski dar Svetega Duha – Božje ljubezni do nas. Ne moremo si je zaslužiti ali je “narediti”, lahko jo le s hvaležnostjo prejmemo in se na to obdarovanost tudi pripravimo, da dragoceni dar ne gre mimo nas. Znanje nagovarja razum, treba pa je pripraviti, ogreti srce za ljubezenski odnos z Bogom.
Bog je namreč ljubezen in birma je zakrament ljubezni – to je bistveni poudarek, do katerega pa v pripravi ne moremo priti z enim samim srečanjem, ampak gre za daljšo pot poglabljanja v zakrament, kar vidim tudi pri sebi.
Birmovalca se pripravnikom na birmo predstavlja predvsem kot strah in trepet, ki jih bo pred birmo izprašal …
Srečanja med birmanci in birmovalcem so bila včasih res usmerjena v preverjanje znanja, danes pa gre bolj za srečanje pred birmo in pogovor ter za dobro pripravljeno katehezo za vse navzoče, ki seveda vključuje tudi sodelovanje birmancev.
Navadno srečanje zajema predstavitev priprave na birmo in odgovore na vprašanja birmovalcev, ki jih smiselno umeščajo v podajanje temeljnih poudarkov naše vere.
Mladi “odhajajo”, ker tudi odrasli pogosto ne živimo dovolj živega odnosa z Bogom, zato jim ne moremo pokazati poti.
Naj mi birmovalci ne zamerijo, če rečem, da bi bilo zelo navdihujoče, če bi mogli na teh lepih srečanjih podati še več osebnega pričevanja, ki najbolj nagovarja tako mlade kot odrasle, v smislu, kako oni živijo iz zakramenta birme, kateri so ključni poudarki njihovega srečevanja s Svetim Duhom …
Morda bi njihovo osebno pričevanje o duhovnem življenju lahko pripomoglo tudi k vabilu in navduševanju mladih za duhovne poklice.
Že zimzeleno tarnamo o “osipu” po birmi. Kaj gre narobe? Ali Sveti Duh ne opravi svojega?
Glavne razloge sem opisala v svoji zadnji knjigi. Sveti Duh je vedno z nami, na nas pa je, kako z njim sodelujemo. Po Svetem Duhu sicer hrepenimo, a ga navadno premalo poznamo in upoštevamo. Skrbi nas številčnost, namesto da bi nas skrbela kakovost – katera spoznanja, občutja, doživljanja, izkustva … gredo z njimi v življenje.
Temeljno je, s kakšno popotnico gredo mladi (pa tudi njihovi starši in botri) na pot življenja po birmi. Je v njej odnos z ljubečim in usmiljenim Bogom, izkušnja brezpogojne Božje ljubezni, ki je vedno z nami in h kateri se lahko vedno vračamo? Ali so v pripravi na birmo spoznavali in vsaj malo vstopili v prijateljski odnos s Svetim Duhom?
Vprašanje “osipa” po birmi kaže, da večina verjetno ni stopila niti na prag odnosa z živim Bogom, saj od živega Boga, polnega ljubezni, ni mogoče kar tako oditi. Mladi “odhajajo”, ker tudi odrasli pogosto ne živimo dovolj živega odnosa z Bogom, zato jim ne moremo pokazati poti. Brez Boga ne moremo pričevati o Bogu.
Angel Rafael ima v tej starozavezni zgodbi vse značilnosti birmanskega botra.
Bistvena je ljubezen, odnos in sadovi Duha, ki so vidni. Odgovornost odraslih je, da s svojim življenjem kažemo na Boga, “rezultate” pa prepustimo Bogu, saj ti niso merljivi v številkah, ampak v ljubezni.
Kako pa poteka priprava na birmo v letošnjem pastoralnem letu? So se zaradi epidemije odprle tudi nove priložnosti?
Moja izkušnja pred epidemijo je povezana z vodenjem številnih srečanj, duhovnih vaj, obnov … za različne udeležence. Večinoma polne dvorane in cerkve so dragocen spomin in upanje za naprej.
V času epidemije pa sem počasi prešla k delu oznanjevanja na daljavo prek aplikacije Zoom, postavili smo spletno stran vesel.net, ki je družinsko delo, ustanovili društvo itd., kar so zame povsem novi koraki.
S hvaležnostjo lahko rečem, da so tudi tu dobre izkušnje in možnosti, ker se srečanj naenkrat lahko udeleži veliko ljudi (družin, botrov), tudi iz različnih župnij. Zadovoljni so, da vsebino lahko spremljajo bolj zbrano, skupaj in od doma, ne da bi potrebovali čas in imeli stroške za poti do srečanj.
Intervju je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina in Aleteii.
Foto: Vid Ponikvar | Sportida
Vir: Aleteia
14. NEDELJA MED LETOM – (6. 7. 2025)04.07.2025
BR. AMBROŽ BREZOVŠEK JE BIL POSVEČEN V DUHOVNIKA28.06.2025
SV. PETER IN PAVEL – (29. 6. 2025)28.06.2025
VABLJENI, DA PRIJAVITE SVOJE OTROKE NA ORATORIJ, KI BO OD 30. JUNIJA DO 4. JULIJA10.05.2025
Novi papež je Robert Prevost iz Chicaga, ki si je nadel imel Leon XIV.08.05.2025
UMRL JE PAPEŽ FRANČIŠEK – POGREBNA SLOVESNOST JE BILA V SOBOTO 26. 4. OB 10. URI V VATIKANU.24.04.2025
Intervju z našo župljanko Anjo Vidmar Miletić na Aleteii. Pri nas je bila krščena na veliko soboto.19.04.2025
Večer na ZOOM-u z zakoncema Andrejem in Marijo Štremfelj: Objeta na vrhu sveta. Dobesedno.
Zakonca Andrej in Marija Štremfelj sta vrhunska alpinista, mož in žena, ki sta kot prva zakonca stopila na vrh sveta, na 8848 m visok Mount Everest.
Andrej in Marija sta starša trem otrokom, poročena sta več kot 40 let. Prekaljena v gorah nam imata kaj povedati. Tudi v luči odnosa do Boga. Takole pravi Marija: “Ko v konkretnem življenju “brcam z nogo v nekaj”, potem za nazaj vidim, da je bilo to Božje dejanje.”
Več o Andreju in Mariji
Z njima se bomo družili na ZOOM-u. Pogovor bo moderiral Aleš Čerin.
Lahko jima bomo tudi zastavljali vprašanja in se pogovorili z njima.
Knjiga
Takole pravita o knjigi njuna otroka Katarina in Anže:
Pred tridesetimi leti, ko sta se najina starša odpravljala na Everest, sva bila na pragu prvega in četrtega razreda osnovne šole. Najino takratno dojemanje njune odprave je bilo preprosto, omejeno na nama težko razumljivo dejstvo, da ju več kot dva meseca ne bo doma. Šele kasneje sva dojela pomembnost tega dogodka zanju in za nas.
Knjiga govori o vzponu na Everest, o pripravah, ki jih taka odprava zahteva, o prihodu domov, pa tudi o ključnih dogodkih, ki so zaznamovali njuno življenje in ju leta 1990 pripeljali do odločitve, da se skupaj povzpneta na streho sveta.
Vsak s svojega vidika, pa vendar skupaj, pripovedujeta zgodbo o doživljanju poti na vrh, o ljubezni do alpinizma in o medsebojni ljubezni. O pogledu na življenje, ki presega le materialno. Dajeta vpogled v košček življenja dveh, ki sta se objela na vrhu sveta, nama in kasneje tudi sestri Neži pa s svojo zgodbo dala bogato življenjsko popotnico. S knjigo, ki jo držite v rokah, nekaj tega delita tudi z vami.
Kako uporabljati aplikacijo ZOOM?
Hvaležni smo Roku Pisku, Projekt Emavs, ki je pripravil odlična navodila za uporabo ZOOM-a na računalnik in telefonu.
Foto: spletna stran zakoncev Štremfelj
Oznanila – 7. velikonočna nedelja: ob 9.15 sveta maša spet zunaj (16.5.2021)
• Svete maše v cerkvi: Pri svetih mašah v cerkvi smejo biti člani enega gospodinjstva na 10 kvadratnih metrov. Medsebojna razdalja med udeleženci mora biti najmanj 1,5 metra. Člani istega gospodinjstva lahko sedijo skupaj. Sedišča v cerkvi so lahko 50% zasedena. Svete maše lahko spremljate tudi pred cerkvijo, vendar mora biti razdalja med gospodinjstvi 1,5m. Imejte maske.
• Svete maše zunaj: 16. maja dalja imamo ob lepem vremenu ob nedeljah ob 9.15 v Štepanji vasi in v Bizoviku svete maša zunaj . Tudi pri svetih mašah zunaj smejo biti člani enega gospodinjstva na 10 kvadratnih metrov. Medsebojna razdalja med udeleženci mora biti najmanj 1,5 metra. Člani istega gospodinjstva lahko sedijo skupaj. Imejte maske.
• Cerkveno petje: Cerkveno ljudsko in zborovsko petje je dovoljeno pod pogojem, da imajo vsi pevci maske in ohranjajo razdaljo 1,5 metra razen med člani skupnega gospodinjstva.
• V obeh cerkvah je sedaj v kropilniku nameščen avtomatski brezstični razpršilnik z blagoslovljeno vodo.
Urnik svetih maš je naslednji:
Štepanja vas:
• Delavniki: ob 8.00, 18.00 (le še do konca maja) in ob 19.00
• Nedelja in zapovedan praznik:
– ob 6.30, 8.00, 9.15, (ob lepem vremenu zunaj na travniku) 10.30, 18.00 (le še do konca maja) in 19.00
Češčenje Najsvetejšega: od ponedeljka do petek od 8.30 do 9.00
Večernice ob 18.40
Bizovik:
• torek in četrtek: ob 19.00.
• nedelja in zapovedan praznik: ob 9.15 (ob lepem vremenu zunaj) in 10.30 (maša ob 10.30 je le kadar v nedeljo ob 9.15 pada dež in zato ni maše zunaj)
Mašne namene za tekoči teden lahko spremljate na tej povezavi.
• Sveto obhajilo:
Če želite prejeti samo obhajilo, pridite med tednom 30 minut po začetku svete maše, ob nedeljah pa 45 minut po začetku svete maše: Obhajilo tako delimo ob naslednjih terminih:
Štepanja vas: delavniki: ob 8.30, in ob 19.30, nedelja in zapovedan praznik: ob 7.15, 8.45, 10.00, 11.15, in 19.45
Bizovik: torek in četrtek: ob 19.30, nedelja in zapovedan praznik: ob 10.00
Ko pridete v cerkev povejte duhovniku, da bi radi prejeli sveto obhajilo.
• Maše preko spleta:
Še naprej lahko na tej povezavi spremljate video prenos svetih maš, ki jih bomo sedaj prenašali iz župnijske cerkve.
• od ponedeljka do sobote ob 19.00
• v nedeljo ob 10.30
Po ogledu prenosa svete maše ali po poslušanju svete maše ste povabljeni k prejemu svetega obhajila v cerkvi.
ŠMARNICE
• Šmarnice za otroke in družine: Od ponedeljka do sobote ob 18.00 in ob 19.00, v nedeljo ob 10.30 preko župnijske spletne strani spremljate na naslednji povezavi.
• Šmarnice na spletu: Letošnje šmarnice za otroke avtorja Aca Jeanta Svetniki so bili čisto (ne)navadni ljudje bodo družine lahko spremljale s pomočjo aplikacije (zgodba in izziv za vsak dan), kjer se registrirate in za vsak dan sproti boste se vam bo odprla nova zgodba in izziv v obliki podkasta na Radiu Ognjišče, kjer bo zgodbe prebiral Jure Sešek.
• Šmarnice za odrasle: Prav tako bodo v zvočni obliki na voljo tudi šmarnice Marka Rijavca z naslovom Camino – pot, ki se začne na koncu.
VABIMO VAS
• BINKOŠTNA DEVETDENVICA: Prihodnjo nedeljo 23. 5. je praznik Binkošti. Pred trem praznikom pri vseh svetih mašah poteka binkoštna devetdnevnica. Lepo vabljeni
• VEČER NA ZOOMU Z ZAKONCEMA ANDREJEM IN MARIJO ŠTREMFLJ bo to sredo 19. maja ob 20.30.
Zakonca Andrej in Marija Štremfelj sta vrhunska alpinista, mož in žena, ki sta kot prva zakonca stopila na vrh sveta, na 8848 m visok Mount Everest.
Andrej in Marija sta starša trem otrokom, poročena sta več kot 40 let. Prekaljena v gorah nam imata kaj povedati. Tudi v luči odnosa do Boga. Takole pravi Marija: “Ko v konkretnem življenju “brcam z nogo v nekaj”, potem za nazaj vidim, da je bilo to Božje dejanje.”
Več o Andreju in Mariji
Z njima se bomo družili na ZOOM-u. Pogovor bo moderiral Aleš Čerin.
Lahko jima bomo tudi zastavljali vprašanja in se pogovorili z njima.
Lansko leto sta Andrej in Marija napisala knjigo Objem na vrhu sveta.
Z njima se bo pogovarjal Aleš Čerin. Povabite še druge. Lepo vabljeni.
OBVESTILA
• Verouk: Ponovno po navodilih slovenskih Škofov poteka verouk v živo.
• Sklep veroučnega leta je predviden v nedeljo, 6. junija.
• Prvo sveto obhajilo je predvideno v soboto 12. junija dopoldne.
• Oratorij je predviden od 28. junija do 2. julija. O tem, ali ga bomo izvedli ali ne, vas bomo obvestili ob koncu maja ali začetku junija. Vse je odvisno od zdravstvenih razmer. Animatorji se pripravljajo na oratorij preko zooma.
• Sveta birma je predvidena v soboto 25. septembra ob 10. uri.
• Ponovo imamo krste in poroke. Za vse se dogovorite župnikom.
PRIDI NA NAŠO FACEBOOK STRAN IN VŠEČKAJ.
… da boš na tekočem o dogajanju v naši župniji.
MAJ MESEC NENEHNE MOLIVE ZA KONEC PANDEMIJE
Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije je v sporočilu za javnost objavil podrobnosti o »molitvenem maratonu«, ki bo potekal v mesecu maju pod geslom »Vsa Cerkev je neprenehoma molila k Bogu« (Apd 12,5). Vsak dan bo eno izmed tridesetih svetišč z različnih koncev sveta pripravilo molitev rožnega venca, ki jo bo mogoče spremljati tudi preko različnih komunikacijskih sredstev.
Več
br. Matej Štravs, župnik
Foto: spletna stran www.stremfelj.si (Andrej in Marija), Aleš Čerin (cerkev sv. Lovrenca nad Polhovim Gradcem)
Mati in hči skupaj na Golovcu z orientacijsko karto v roki
Pred časom smo objavili orientacijski pohod za zakonce na nam tako ljub in bližnji hrib – Golovec. Sedaj je Petra Grum pripravila na isti progi tudi pohod za mater in hčerko.
Uvod
V Svetem pismu je zapisano: Žena na porodu čuti žalost, ker je prišla njena ura. Ko pa rodi, se ne spominja več tesnobe zavoljo veselja, ker se je človek rodil na svet. (Jn 16,21)
Otrok je velik dar, prav tako pa je dar tudi mati. Vendar je treba dobre odnose med materjo in hčerko gojiti vse življenje, jih negovati, prečiščevati in jim namenjati čas. Prav zato je orientacijski pohod, ki je pred vama, krasna priložnost in izziv, ki bo, upamo, vreden časa, truda in vsakega metra.
Pohod ima tudi simbolen pomen: skupna pot matere in hčere po neznanem območju, pri čemer si lahko pomagata s poslušanjem druga druge, z zemljevidom. Čaka vaju iskanje prave poti ter pogovor, ki naj na križiščih pripelje do najboljših izbir. Tako kot v življenju.
Oprema
Parkirišče
Parkirata lahko na parkirišču pred cerkvijo (Rakovniška ulica 6, 1000 Ljubljana – povezava na zemljevid). Iz naše fare seveda lahko pridete na Rakovnik na štart tudi peš preko hriba.
Pot
Naloge na kontrolnih točkah
• Štart: Začetek vajine poti je pri kapeli Lurške Matere Božje. Zmolita eno Zdravo Marijo za srečno pot.
Uvodna naloga za hčer: Oceni od 1 do 10, kaj si si mislila, kako si se počutila, ko sem te povabila, da skupaj preživiva nekaj časa v naravi. (1 = raje bi šla k zobozdravniku, da mi izdere zob; 10 = odlična ideja, to sem si vedno želela)
• KT1: Je na drevesu ob poti. Na poti do KT1 naj mati pove, kako se spomni dneva, ko je bila rojena hčerka, s katero je na pohodu. Ali pa naj opiše enega od najlepših spominov iz obdobja, ko je bila hčerka še majhna. Hči naj opiše dogodek, ki se ga spomni iz zgodnjega otroštva.
• KT2: Je na križišču, kjer se dva potočka zlijeta v enega. Med potjo razmislita, v čem sta si podobni, kaj imata skupnega (izgled, karakter, vrednote, izkušnje, želje, cilje). Ob sotočju razmislita, katera je vajina najljubša dejavnost, ki vaju povezuje? Ima katera še kakšno zamisel, kaj bi še lahko počeli skupaj?
• KT3: Je na obrežju jezera. Na poti do KT3 se spomnita nečesa, kar meče senco na vajin odnos, npr. nesporazum, spor, zahteva, pričakovanja. Povejta si o tej senci – brez obtoževanja, brez prekinjanja. Na koncu se zahvalita za iskrenost. Sence so in vedno bodo, a z Božjo pomočjo jih lahko spremenimo v svetlobo. Pri jezeru glasno zmolita – druga za drugo – Oče naš in Zdravo Marijo. Vrzita senco v vodo, tako, da vanjo skupaj vržeta kamen (simbol sence).
• KT4: Je na zunanji strani ograje. Kot mati in hči imata marsikaj skupnega, se pa tudi v marsičem razlikujeta. V čem sta si različni (izgled, osebnost, zanimanja, sposobnosti, prepričanja)? Zakaj menita, da je ravno vaju Bog ustvaril kot mater in hčer – ali krvna vez pripomore k razumevanju vajinega odnosa?
• KT5: Je v luknji. Ja, včasih lahko pademo v luknjo (se znajdemo v težavah, nerodni situaciji, nas je česa strah). A iz nje je treba splezati. Na poti do KT5 se vsaka zase spomni trenutka, ko sta se znašli v težki situaciji/luknji. Kako je pomoč matere/hčere pripomogla k razrešitvi problema? Spomnita se kakšnega dobrega nasveta, ki sta ga dobili druga od druge. Zavežita se, da si bosta v življenju pomagali. Primita se za roko.
• KT6: Je na vogalu ograje astronomskega observatorija na Golovcu. Tu ob lepih nočeh znanstveniki zrejo v vesolje in opazujejo planete, zvezde … Na poti do KT6 naj hči pove, kakšni so njeni dolgoročni cilji, kaj si želi delati/biti čez 5-10 let. Mati naj pove, kaj si želi za hčer. Zmolita za želje ene in druge. Skupaj.
KT7: Je v široki grapi. Grape ločujejo dva bregova. Lahko se nam zgodi, da stojimo na enem bregu, zares pa želimo biti na drugem. Včasih se nam zgodi, da želimo eno, delamo pa drugo. Ali pa da prejemnik našega sporočila ne razume tako, kot bi si želeli. Pogovorita se o tem, kdaj mati/hči nekaj govori, dela pa drugo. Kaj bolj opazita pri drugi: naklonjenost in spodbujanje ali pripombe in opozorila?
• KT8: Je v večji luknji med dvema potema. Med potjo do KT8 naj vsaka pove, katere lastnosti občudujeta druga na drugi. Povejta si tudi, na kaj sta najbolj ponosni in zakaj. Lahko se tudi pohecata z mislijo, kaj bi naredili, preizkusili, spremenili, želeli izvedeti, če bi lahko za en dan zamenjali vloge.
• KT9: Je na križišču poti. Na poti do KT9 se pogovorita, ali obstajajo kakšne odločitve, s katerimi se ne strinjata. Vsaka naj pove, zakaj meni, da je taka odločitev dobra/slaba. Vzemita si čas in predvsem mati naj odgovori na hčerina vprašanja. Obenem naj se poskuša vživeti v hčer. Hči naj prisluhne materi in poskuša razumeti njen pogled na problem/svet.
• KT10: Je pri drevesu. Drevo je simbol življenja, starši so vrtnarji, ki drevo obrezujejo, ga gnojijo, zalivajo, branijo pred škodljivci, nazadnje pa tudi obirajo sadove, lahko skupaj z drugimi. Drevo dobro obrodi, če je negovano z veliko ljubezni in skrbnosti. Preveč ljubezni lahko drevo tudi zaduši, ga utopi. Mati naj vpraša hčer:
– Ali veš, da te imam rada?
– Če nisi prepričana v to, da te imam rada, bi znala povedati, kje so razlogi za dvom?
– Na kakšen način največkrat čutiš mojo naklonjenost in ljubezen?
– Se ti zdi, da me je preveč strah zate, da te preveč utesnjujem, ti premalo dovolim, da preveč pričakujem od tebe, da te dušim?
Nad KT10 je preprosta klopca z lepim pogledom na cerkev in Ljubljansko barje. Uporabita jo. Če so ostala še kakšna odprta vprašanja, se pogovorita o njih. Če se vama zdi za vajin odnos koristno, da bi se večkrat pogovorili, skupaj molili ali šli na kakšen poglobljen ‘ekološki’ sprehod, se dogovorita kdaj in na kakšen način bi to lahko uresničili.
Nazadnje zmolita očenaš druga za drugo, pa tudi za vse ostale člane družine, ki sestavljajo vaš družinski drevored.
Nato se primita za roke in se vrnita do cilja pri kapeli Lurške Matere Božje.
• Cilj: Je pri kapeli Lurške Matere Božje, kjer se na klopcah lahko malo spočijeta, pomalicata in zmolita še eno desetko ali molitev k rakovniški Mariji Pomočnici:
Marija, naša Mati in Pomočnica!
Vedno znova nas sprejemaš s svojim ljubečim pogledom.
Z zaupanjem se ti izročamo v varstvo.
K tebi hitijo otroci, bodi jim mati in vzgojiteljica.
K tebi prihajajo fantje in dekleta, spremljaj jih na poti mladosti.
Nate se obračajo starši, pomagaj jim v službi življenja.
Vate se ozirajo bolni in osamljeni, tolaži jih v njihovih stiskah.
Marija Pomočnica, posreduj pri Bogu s svojo priprošnjo za najbolj preizkušane brate in sestre, ki iščejo smisel življenja.
Daj Cerkvi na Slovenskem tiste rodovitnosti, da se bodo mnogi odzvali Božjemu klicu.
Marija, stopi med nas na križpotja življenja. Spremljaj nas na poti k Bogu. Amen.
Naloge je pripravila Petra Grum. Hvala Petra.
Foto: Aleš Čerin
Aleš Čerin v Šoli za starše na ŠKG: O upanju, ki je zanesljivo pričakovanje (VIDEO in PODKAST)
‘Vzgajajmo skupaj’ je šola za starše na Zavodu svetega Stanislava. V teh korona časih se na Zavodu poslužujejo video nagovorov staršem otrok v vrtcu, osnovni šoli in gimnaziji. Povabili so me, da s starši delim svoj pogled na upanje, ki naj bo zanesljivo pričakovanje in ne le pobožna želja. V kaj starši – po moje – upajo in kaj za zanesljivost upanja lahko naredita oče in mama.
Poslušaj podkast
Poglej si video
Dva tipa upanja: pobožne želje in zanesljivo pričakovanje
Dve vrsti upanja imamo. Prvo je nekakšno upanje, ki bi mu lahko rekli pobožna želja v smislu: “Upam, da se bo to in to zgodilo.” Recimo: “Upam, da bom naredil četrti letnik.” Obenem pa za to ne bom naredil nič ali zelo malo. Tako upanje je le iluzija – kot pravi SSKJ: predstava, navadno optimistična, ki ni osnovana na resničnosti; slepilo, samoprevara, ki se – to v sebi vemo – ne bo zgodila. In globoko zadaj se skriva nedisciplina ali pa nimamo “mišic”, da bi upanju “pomagali” k uresničitvi.
Drugi tip upanja pa je svetopisemski. Gre za upaje, ki je zanesljivo pričakovanje, da se bo nekaj zgodilo. Recimo, kristjani imamo zanesljivo pričakovanje, da se Božje obljube tudi v praksi uresničijo, četudi so nam sedaj še nejasne in neznane. Zanesljivo pričakovanje imamo zato, ker jih je izrekel Bog, ki je ljubezen, Bog, ki je vsemogočen, Bog, ki je dober Oče in ima dobre načrte za nas. Je Vsemogočen in jih zato lahko tudi uresniči.
Upanje v levkemiji
Znaten del leta 2019 sem preživel v bolnišnici, kjer sem se zdravil zaradi akutne levkemije, precej nevarnega raka. Upanje, da bom ozdravel, nisem polagal v roke šarlatanom, ki jih je polno v svetu zdravljenja raka, pač pa sem ga polagal v Božje roke: “Bog če želiš me boš ozdravil, če pa me ne boš, bo tudi dobro. Ker Ti si absolutno dobro. In ne moreš delati drugače kot dobro.”
Obenem pa sem se v veri in upanju predal tudi “Božji ekipi”, kot sem poimenoval ekipo zdravnikov, sester in drugega – recimo laboratorijskega osebja. Vedel sem – lahko bi rekel – imel sem zanesljivo pričakovanje, da vedo kaj delajo, da znajo, da delajo prav, da je kemoterapija dobra, četudi je bila težka in bi se ji najraje odrekel. Ali sem bil prepričan, da bo zdravljenje uspešno. Nisem in še sedaj po enem letu nisem. Imel sem pa zanesljivo pričakovanje.
Kakšni so vajini upi za otroke in kaj lahko naredita?
Verjamem, da upate, da bo vaš otrok končal to ono šolo, morda fakulteto, doktorat? Ali je to le vaše upanje v obliki pobožne želje, ali je to zanesljivo pričakovanje h kateremu prispevata tudi vidva – oče in mama. Kako prispevata? Tako, da omogočita otroku razvoj “mišic”. V tem primeru “mišic” delavnosti, vztrajnosti, trdega dela, … Kako omogočita razvoj mišic? Tako da mu od malih nog naprej dajeta obilo domačega dela, tudi takega, ki zahteva veliko vztrajnosti, tudi trdega dela. Miha Kramli, ki se ukvarja z ekranskimi zasvojenostmi, takole pravi: “Z vami starši je nekaj narobe, vam petnajstletnik ne skuha kosila dvakrat na teden.”
Ali upata, da bo vajin otrok poslovno uspešen, da bo zaposljiv na trgu delovne sile? Je to le pobožna želja, iluzija ali je to zanesljivo pričakovanje h kateremu prispevata tako, da mu omogočata, da sam prevzame odgovornost za svoja dejanja, da svoje probleme rešuje sam in si krepi mišice samostojnosti in odgovornosti. Ali pa mu vidva “odnašata rit”, rešujeta njegove probleme in za njegove težave prevzemata odgovornost. Obenem pa upata, da se bo težave naučil reševati samostojno – tako teoretično in da bo sposoben prevzemati odgovornost, četudi mišic ne bo imel razvitih. Kaj pa so zahtevne službe danes drugega kot stalno reševanje zahtevnih problemov in prevzemanje odgovornosti?
Ali upata, da bo vajin otrok – po domače povedano – prišel v nebesa ko bo čas za to? Ali upata, da bo otrok obdržal vero in imel odnos z Bogom, ki ga bo popeljal v večno življenje? Kaj pa jaz kot oče in kot mama delam, da bom sam imel tak odnos z Bogom? Ali molim, berem Božjo besedo, iščem Božjo voljo za moje življenje, živim zakramentalno življenje? Skratka jemljem Boga zares. Ali le “fejkam” vero. Ni bolj senzitivnih ljudi za zaznavanje fejk odnosa kot so naši otroci.
Foto: Arek Socha, Pixabay (prstana), Jonas Kaiser, Unsplash (list)
Oznanila – 6. velikonočna nedelja (9.5.2021)
• Po trenutnih pravilih lahko v cerkev v Štepanjo vas k svetim mašam pride 14 posameznikov ali gospodinjstev, v Bizovik pa 10 posameznikov ali gospodinjstev.
• Ob nedeljah dopoldne svete maše v Štepanji vasi in v Bizoviku lahko 10 družin spremlja tudi zunaj cerkve. Tudi zunaj je ozvočeno in postavimo stole. Razdalja med člani posameznih družin, ki mašo spremljajo zunaj, mora biti najmanj 1,5 metra. Imejte maske.
• V obeh cerkvah je v kropilniku nameščen avtomatski brezstični razpršilnik z blagoslovljeno vodo.
• Urnik svetih maš:
– Štepanja vas: Delavniki: ob 8.00, 18.00 in ob 19.00. Nedelja in zapovedan praznik: 6.30, 8.00, 9.15, 10.30, 18.00 in 19.00
– Bizovik: torek in četrtek: ob 19.00, nedelja: 9.15 in 10.30
• Prejem svetega obhajila izven svete maše: Štepanja vas: delavniki: 8.30, 18.30 in ob 19.30, nedelja in zapovedan praznik: 7.05, 8.35, 9.50, 11.05, 18.35 in 19.35. Bizovik: torek in četrtek: 18.30, nedelja: 9.50 in 11.05
• Maše preko spleta: so od ponedeljka do sobote ob 19.00 in v nedeljo ob 10.30.
• VABILO K MOLITVI VEČERNIC: Od ponedeljka do sobote ob 18.40.
• ADORACIJA: od ponedeljka do petek od 8.30 do 9.00
ŠMARNICE
• Šmarnice za otroke in družine: Od ponedeljka do sobote ob 19.00 in v nedeljo ob 10.30 preko župnijske spletne strani spremljate na naslednji povezavi.
• Šmarnice na spletu: Letošnje šmarnice za otroke avtorja Aca Jeanta Svetniki so bili čisto (ne)navadni ljudje bodo družine lahko spremljale s pomočjo aplikacije (zgodba in izziv za vsak dan), kjer se registrirate in za vsak dan sproti boste se vam bo odprla nova zgodba in izziv v obliki podcasta na Radiu Ognjišče, kjer bo zgodbe prebiral Jure Sešek.
• Šmarnice za odrasle: Prav tako bodo v zvočni obliki na voljo tudi šmarnice Marka Rijavca z naslovom Camino – pot, ki se začne na koncu.
VABIMO VAS
• PROŠNJI DNEVI: so od ponedeljka, 10. maja, do srede 12. maja. Vabljeni k mašam, prosili bomo za primerno vreme in blagoslov pri našem delu.
• PRAZNIK SVETEGA LEOPOLDA MANDIČA, v sredo 12. maja. Pri vsem svetih mašah bomo podelili blagoslov z relikvijami sv. Leopolda.
• VNEBOHOD: V četrtek, 13. maja. Svete maše so kot ob delavnikih.
• VEČER NA ZOOMU Z ZAKONCEMA ANDREJEM IN MARIJO ŠTREMFLJ bo v sredo 19. maja ob 20.30.
Zakonca Andrej in Marija Štremfelj sta vrhunska alpinista, mož in žena, ki sta kot prva zakonca stopila na vrh sveta, na 8848 m visok Mount Everest.
Andrej in Marija sta starša trem otrokom, poročena sta več kot 40 let. Prekaljena v gorah nam imata kaj povedati. Tudi v luči odnosa do Boga. Takole pravi Marija: “Ko v konkretnem življenju “brcam z nogo v nekaj”, potem za nazaj vidim, da je bilo to Božje dejanje.”
Več o Andreju in Mariji
Z njima se bomo družili na ZOOM-u. Pogovor bo moderiral Aleš Čerin.
Lahko jima bomo tudi zastavljali vprašanja in se pogovorili z njima.
Knjiga
Lansko leto sta Andrej in Marija napisala knjigo Objem na vrhu sveta.
Z njima se bo pogovarjal Aleš Čerin. Povezavo na srečanje dobite na spletni strani dogodka. Povabite še druge. Lepo vabljeni.
OBVESTILA
• Praznovanje Florjanove nedelje, ki je bilo predvideno za to nedeljo, 9. maja, pri gasilskem domu v Bizoviku, je zaradi trenutnih zdravstvenih razmer prestavljeno na pozneje.
• Verouk: Ponovno smo začeli z veroukom v živo po rednem urniku. Pri verouk vzdržujemo medsebojno varnostno razdaljo. Otroci vseh starosti morajo imeti pri verouku masko. Nekateri kateheti so bili že cepljeni, ostali se tedensko testiramo.
• Sklep veroučnega leta je predviden v nedeljo, 6. junija.
• Prvo sveto obhajilo je predvideno v soboto 12. junija dopoldne.
• Oratorij je predviden od 28. junija do 2. julija. O tem, ali ga bomo izvedli ali ne, vas bomo obvestili ob koncu maja ali začetku junija. Vse je odvisno od zdravstvenih razmer. Animatorji se pripravljajo na oratorij preko zooma.
• Sveta birma je predvidena v soboto 25. septembra ob 10. uri.
• Ponovo imamo krste in poroke. Za vse se dogovorite župnikom.
PRIDI NA NAŠO FACEBOOK STRAN IN VŠEČKAJ …
… da boš na tekočem o dogajanju v naši župniji.
SVETI OČE PRI KATEHEZI O CERKVI KOT UČITELJICI MOLITVE IN VERE
V središču papeževe kateheze o molitvi je bila Cerkev kot učiteljica molitve. Vse v Cerkvi se rodi iz molitve in vse raste iz milosti molitve. Cerkev je šola vere in molitve. Prenašati iz generacije v generacijo svetilko vere z oljem molitve.
(Vir)
br. Matej Štravs, župnik
Foto: Miro Meden (Jalovec), spletna stran www.stremfelj.si (Andrej in Marija), Aleš Čerin (cerkev sv. Primoža in Felicijana na Osredku)
Polona Vesel Mušič na Aleteii: Botrova desna roka na birmančevi desni rami pomeni: “Ob tebi sem, vedno lahko računaš name”
Naša Polona Vesel Mušič je v Naši družini, prilogi tednika Družina in na spletnem portalu Aleteia govorila o tem, kaj je res pomembno pri pripravi na birmo.
S Polono Vesel Mušič, strokovnjakinjo na področju birmanske pastorale, ženo in mamo petih odraščajočih sinov, smo spregovorili o pripravah, kdo je primeren boter, pa tudi o njenih izkušnjah priprave na birmo v času zaprtja zaradi novega koronavirusa.
Ko se otrok pripravlja na birmo, se zdi, da vsa družina diha z njim. Kakšna je vloga družine v pripravi na birmo?
Starši smo ne le roditelji, vzgojitelji in sopotniki otrok, ampak tudi vzor in zgled življenja po veri. Če je vera resnično pomembna in vredna za nas, bo tudi za naše otroke, ki zelo dobro čutijo, kdaj je naše krščansko življenje pristno. Mladi namreč veliko bolj prisluhnejo srcu kot razumu in so bolj dojemljivi za to, kar živimo, kot za to, kar rečemo.
Gre za pomembno poslanstvo, ki pa ni preprosto. Prav zato je potrebna najprej naša povezanost z Gospodom, kar omogoča molitev, Božja beseda in evharistija, kjer se še posebej živo srečujemo z Božjo ljubeznijo, ki nam daje moč za nas same in za vse, ki so nam zaupani.
Nobeno prizadevanje ni zaman, saj “če hočeš drugega vneti, moraš sam goreti,” pravi blaženi Slomšek.
Vsak birmanec naj bi imel botra. A kje naj danes povprečen birmanec najde koga, ki ustreza merilom in mu je hkrati osebno blizu?
Birmanski botri imajo zelo pomembno vlogo. Po raziskavi sodeč imajo botri za birmance v njihovih mislih, pričakovanjih in življenju vodilno mesto. A ne zaradi darila, ampak zaradi zaupljivega odnosa, ki se kaže v kakovostni komunikaciji in vsakršni življenjski in predvsem tudi duhovni podpori.
Kako so s tem povezani Tobija, Sara in angel Rafael, naslovni junaki vaše knjige za botre?
Angel Rafael ima v tej starozavezni zgodbi vse značilnosti birmanskega botra. Po poti, po kateri hodita, v pogovorih Rafael pripravlja Tobija na odraslo življenje in darovanjsko ljubezen. Podoben in zelo dragocen pomen pa ima tudi botrstvo.
Botrstvo je služba v Cerkvi, zato so zanjo predvideni tudi pogoji. Tu pa prihajamo do določenega izziva. Ker mladostniki zelo dobro čutijo, komu lahko zaupajo, s kom se lahko iskreno pogovarjajo in jih bo z naklonjenostjo spremljal na poti življenja, si navadno izberejo “botra po srcu”, po prijateljstvu.
Želja Cerkve pa je, da je boter predvsem veren, duhoven, moralno neoporečen človek. Razkorak je v tem, da izbrani boter “po srcu” pogosto ne ustreza danim pogojem.
Kaj storiti, kadar otrok izbere botra, ki “ni moralno neoporečen”, kot ste dejali?
Odgovor na to vprašanje nam daje slutiti Jezusov pogovor s Samarijanko, ko jo kljub temu, da živi v neurejeni zvezi, prosi, naj mu “da piti”. Podobno tudi marsikateri birmanec prosi za botrstvo – za odnos in spremstvo, ta prošnja pa nosi v sebi tudi hrepenenje po Bogu. Žal pogosto sledijo besede: “Nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok.”
Botri pogosto ne morejo do te “žive vode”, do Gospoda, zato potrebujejo pomoč. Če želimo imeti dobre botre, jim je treba omogočiti tudi dobro duhovno pripravo, da bodo botri, ki so “izbrani po srcu”, čedalje bolj postajali tudi duhovni botri in nato dobri kristjani.
Povabilo k botrstvu je danes torej lahko odlično vstopno mesto za vero. Kot je Jezus pomagal Samarijanki, smo pastoralni delavci povabljeni pomagati botrom in tudi staršem, da lahko začnejo ali poglobijo odnos z Gospodom.
Kako vemo, da je posameznik pripravljen na birmo? Kaj je najpomembnejše sporočilo, ki naj bi ga predali birmancem?
Birma je zastonjski dar Svetega Duha – Božje ljubezni do nas. Ne moremo si je zaslužiti ali je “narediti”, lahko jo le s hvaležnostjo prejmemo in se na to obdarovanost tudi pripravimo, da dragoceni dar ne gre mimo nas. Znanje nagovarja razum, treba pa je pripraviti, ogreti srce za ljubezenski odnos z Bogom.
Bog je namreč ljubezen in birma je zakrament ljubezni – to je bistveni poudarek, do katerega pa v pripravi ne moremo priti z enim samim srečanjem, ampak gre za daljšo pot poglabljanja v zakrament, kar vidim tudi pri sebi.
Birmovalca se pripravnikom na birmo predstavlja predvsem kot strah in trepet, ki jih bo pred birmo izprašal …
Srečanja med birmanci in birmovalcem so bila včasih res usmerjena v preverjanje znanja, danes pa gre bolj za srečanje pred birmo in pogovor ter za dobro pripravljeno katehezo za vse navzoče, ki seveda vključuje tudi sodelovanje birmancev.
Navadno srečanje zajema predstavitev priprave na birmo in odgovore na vprašanja birmovalcev, ki jih smiselno umeščajo v podajanje temeljnih poudarkov naše vere.
Naj mi birmovalci ne zamerijo, če rečem, da bi bilo zelo navdihujoče, če bi mogli na teh lepih srečanjih podati še več osebnega pričevanja, ki najbolj nagovarja tako mlade kot odrasle, v smislu, kako oni živijo iz zakramenta birme, kateri so ključni poudarki njihovega srečevanja s Svetim Duhom …
Morda bi njihovo osebno pričevanje o duhovnem življenju lahko pripomoglo tudi k vabilu in navduševanju mladih za duhovne poklice.
Že zimzeleno tarnamo o “osipu” po birmi. Kaj gre narobe? Ali Sveti Duh ne opravi svojega?
Glavne razloge sem opisala v svoji zadnji knjigi. Sveti Duh je vedno z nami, na nas pa je, kako z njim sodelujemo. Po Svetem Duhu sicer hrepenimo, a ga navadno premalo poznamo in upoštevamo. Skrbi nas številčnost, namesto da bi nas skrbela kakovost – katera spoznanja, občutja, doživljanja, izkustva … gredo z njimi v življenje.
Temeljno je, s kakšno popotnico gredo mladi (pa tudi njihovi starši in botri) na pot življenja po birmi. Je v njej odnos z ljubečim in usmiljenim Bogom, izkušnja brezpogojne Božje ljubezni, ki je vedno z nami in h kateri se lahko vedno vračamo? Ali so v pripravi na birmo spoznavali in vsaj malo vstopili v prijateljski odnos s Svetim Duhom?
Vprašanje “osipa” po birmi kaže, da večina verjetno ni stopila niti na prag odnosa z živim Bogom, saj od živega Boga, polnega ljubezni, ni mogoče kar tako oditi. Mladi “odhajajo”, ker tudi odrasli pogosto ne živimo dovolj živega odnosa z Bogom, zato jim ne moremo pokazati poti. Brez Boga ne moremo pričevati o Bogu.
Bistvena je ljubezen, odnos in sadovi Duha, ki so vidni. Odgovornost odraslih je, da s svojim življenjem kažemo na Boga, “rezultate” pa prepustimo Bogu, saj ti niso merljivi v številkah, ampak v ljubezni.
Kako pa poteka priprava na birmo v letošnjem pastoralnem letu? So se zaradi epidemije odprle tudi nove priložnosti?
Moja izkušnja pred epidemijo je povezana z vodenjem številnih srečanj, duhovnih vaj, obnov … za različne udeležence. Večinoma polne dvorane in cerkve so dragocen spomin in upanje za naprej.
V času epidemije pa sem počasi prešla k delu oznanjevanja na daljavo prek aplikacije Zoom, postavili smo spletno stran vesel.net, ki je družinsko delo, ustanovili društvo itd., kar so zame povsem novi koraki.
S hvaležnostjo lahko rečem, da so tudi tu dobre izkušnje in možnosti, ker se srečanj naenkrat lahko udeleži veliko ljudi (družin, botrov), tudi iz različnih župnij. Zadovoljni so, da vsebino lahko spremljajo bolj zbrano, skupaj in od doma, ne da bi potrebovali čas in imeli stroške za poti do srečanj.
Intervju je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina in Aleteii.
Foto: Vid Ponikvar | Sportida
Vir: Aleteia
Vabilo na spletni webinar: Kako preprečiti, da bi vaš otrok izgubil vero?
Vabljeni na brezplačni spletni webinar p. dr. Tadeja Strehovca z naslovom: »Kako preprečiti, da bi vaš otrok izgubil vero?«. Srečanje bo potekalo v dveh terminih: v četrtek, 13.5.2021, ob 20.00 in v petek, 14.5.2021, ob 18.00. Trajalo bo 1 uro.
Webinar je namenjen vsem staršem in starim staršem, ki jih skrbi, da bi se njihovi otroci/vnuki oddaljili od vere in Cerkve oz. imajo občutek, da se njihovi mladi oddaljujejo od vere ali so se od vere in Cerkve že oddaljili.
Za udeležbo izpolnite prijavni obrazec, na podlagi katerega boste prejeli povezavo do dogodka.
Na webinarju bo p. dr. Tadej Strehovec predstavil razloge, zakaj se več kot 90% mladih, ki so prejeli prvo sveto obhajilo, v dobi odraščanja oddalji od vere in Cerkve, ter rešitve, kako to preprečiti.
P. dr. Tadej Strehovec je duhovnik, frančiškan, profesor moralne teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani, tajnik Slovenske škofovske konference ter duhovni spremljevalec več zakonskih in drugih skupin.
Lepo vabljeni.
Vir: spletna stran Zavod 24KUL.si
S. Andreja Godnič: Več ko je Svetega Duha, lepši smo
Objavljamo zanimiv in iskriv pogovor s sestro Andrejo Godnič, misijonarko v Venezueli, ki ga je pripravil novinar katoliškega tednika Družina Marjan Pogačnik.
S. Andrejo Godnič je pot z Jezusom z rodnega Krasa odpeljala v misijone, najprej v Peru in zatem v Venezuelo, državo, kjer državljani živijo v skrajno zaostrenih varnostnih in zdravstvenih razmerah, ob pomanjkanju hrane. Pogovor o nekaterih osrednjih vprašanjih duhovnega življenja, na katera odgovarja tudi na podlagi svoje misijonske izkušnje. Prispevek je bil v celoti objavljen v reviji Božje okolje.
Začniva pri začetkih. Kako je živahna Kraševka postala redovnica?
Kot srednješolka sem ena redkih vsak dan hodila k maši. Hotela sem imeti lepo, verno družino in razvijati turizem na Krasu. Po drugem letniku sem šla na duhovne vaje in tam me je že po prvi meditaciji čisto zadelo: doživela sem, da je, da sva, da Jezus obvlada sceno. Razumela sem, da me hoče zase.
Prosila sem, naj mi da eno leto mir, da odrastem, močno sem se zaljubila. Naslednjo leto mi je na duhovnih vajah ponovil: »Hočem, da si moja.« Tekla sem na vrt in živčna hodila naokrog. Z njim pač ni »trte mrte«. Napetost se je stopnjevala, treba se je bilo odločiti glede fakultete in prihodnosti. Bombardiral me je z nunami v filmih in po pesmih. V Izoli, kjer sem obiskovala srednjo šolo, sem sklenila, da bom ateistka.
»Ignoriram te, ta stvar se mora zaključiti.« Pa ni šlo. En večer je na morju divjala nevihta, v meni pa tudi. Takrat me je preblisnilo: mama pravi, da moram imeti močnega moškega, ki bo udaril po mizi, sicer bom nesrečna. »Pokaži,« sem mu rekla, »da si močan in da me boš lahko ukrotil. No, pa ukroti morje.«
Podzavestno sem si mislila, da za malo ribico, kot sem jaz, ne bo delal čudežev. Lahko bom rekla: oprosti, dala sem ti priložnost. V tistem hipu je nevihto umiril. Bonaco je naredil v eni minuti. Zunaj mir, v meni mir. Še zdaj mi gredo kocine pokonci. Čisti mir. Tiho sem bila kot miška.
Prišla sem domov: »Mama, tata, grem v samostan.« Mama je začela jokati, tata je objel njo, objel mene in rekel po kraško: »Buh (Bog) te je dal … Buh te lahko vzame.«
Kako bi danes, po toliko letih redovništva, primerjali človeški odnos poročenega s poročenim in odnos posvečene osebe z Ženinom?
Človeške izkušnje nimam v polnosti. Lahko pa rečem, da je pri nama z Jezusom vedno sveže, vedno imam občutek, da se na novo zaljubljam Vanj. Izredna dinamika je. Vedno je lepo, ko sva na samem. To je tipično tudi za par, mlad ali starejši, ki živi intenziven odnos. Jezus je v odnosu do posvečene osebe izredno ustvarjalen, stalno preseneča. On te najbolj pozna, saj te je ustvaril; prihaja in te osvaja na način, kot si ustvarjena.
Drugo, kar čutim pri nama, je izredna varnost. Stalno imam občutek, da sem nošena in da se mi ne more nič zgoditi, saj je mogočen, povsod ima »veze«, stvari ima pod nadzorom. Zakonca, ki sta že marsikaj prestala in se intimno poznata, doživljata varnost v tem, da si pripadata. Jaz to čutim z njim.
Za zakonca je značilno, da si počasi postajata podobna. Tu seveda nimam »šans«, on je Bog, a sobivanje z njim 24 ur na dan je nekaj zelo naravnega, vpisanega v našo telesno, čustveno in duhovno naravo. Mislila sem, da je duhovnost nekaj dosti bolj sofisticiranega, da zahteva izhod iz naravnega reda, naravnih čutenj ali naravnih hrepenenj. On zelo naravno vstopa v vse to, nič se mu ni treba siliti.
Življenje z njim postaja nekaj vedno bolj preprostega, saj ima vedno globlji dostop do notranjosti, do intime, in se mu ni treba več toliko manifestirati od zunaj. Morda pa mu tudi toliko bolj zaupam, da ga laže pustim v svojo notranjost. Pri zakoncih vidim, kako sta sčasoma usklajena in imata rutine. Ko eden izmed njiju umre – to mi povedo vdove ali vdovci –, jih najbolj bolijo tiste majčkene stvari, ki so bile prej samoumevne. V samostanu je veliko takšnih stoletnih rutin – molitve, brevir … – ki imajo vsebino. To so vsi okusi, ki jih prinaša liturgija. Ali pa naša samostanska struktura, uniforma … to so rutinice, ki so bile vzpostavljene zato, da lahko najina intima v miru cveti, raste in se poglablja.
V posvečenem življenju je ključna vloga sester. Brez njih ne bi bilo sestre Andreje. Edino skupnost ima namreč moč razgaliti moj ego, moj duhovni napuh, mojo varno cono. In to navadno v preprostih, vsakdanjih in dostikrat butastih konfliktih, užaljenosti, antipatiji, primerjanju. Ko si vse to priznam in se zahvalim Jezusu za to sestro, rastem in okušam veselje. Kaj bi jaz brez mojih »urš«!
Svetega Duh kličete ga s posebnim imenom, Milina. Zakaj?
Tako ga imenujem zaradi svoje izkušnje. Sicer je to vprašanje stvar jezikoslovja. Npr. razodetje je krščanstvo prejelo v hebrejskem kulturnem okolju, in tam je beseda za Duha Ruah ki je ženskega spola. Ko sem pisala magisterij, se mi je povsem ustavilo pri poglavju o poboženju. Začela sem klicati Svetega Duha, da bi se mi sprostil študijski proces. Takrat sem zelo globinsko začutila razliko med učinki Svetega Duha, kar je milost, in med osebo Svetega Duha.
Naše kulturno okolje je zelo tomistično osredotočeno na učinke – milost – in jih kategorizira. A središče poduhovljanja je Sveti Duh kot oseba. Začutila sem globoko hrepenenje po izlitju Duha. Ta osebna, globinska izkušnja Svetega Duha mi je bila tudi podarjena. Vedno pa, ko se vzpostavi odnos z nekom, potrebuješ ime. V razodetju Svetega Duha v mojem življenju sem doživela, da je ta oseba Svete Trojice drugačna od Očeta in Sina. 24 ur na dan v meni. In kdo zdrži 24 ur z drugim? To je ženska, to je mama. 24 ur ima pri sebi dojenčka in se ji pri tem ne zmeša.
Ob tej globoki izkušnji, da sem v njem/v njej, sem razumela, da je to ženski princip v Sveti Trojici. Seveda je Bog onkraj naših kategorij moški/ženska, Božje osebe niso spolne osebe, a jezik je neka melodija, nekaj globinsko lepega in estetskega, lepota, ki izraža vse te odtenke in okuse. Je izraz globinskega občutenja. Jaz vedno vprašam: »Kdo si?«
Zaznala sem, da ga lahko poimenujem s slovensko besedo Milina … Milina je nekaj tako lepega, ničesar ne potrebuješ, dovolj je, da sva skupaj. Poboža te. Hkrati se je 24 ur na dan ne naješ, je kot kruh, ni smetana. Milina zmeraj zmaga, je nekaj zelo žilavega, nekaj, kar je vztrajno tukaj, in zato nekaj mogočnega. Milina ni samo krhko ženska, je nekaj, kar te prevzame. Od te izkušnje naprej je vedno ona, vedno rečem, ti daj, pomagaj, daj, Zlata. To seveda nima zveze z jezikovnimi spoli pri Sveti Trojici.
Vir in fotografija: spletna stran Družine
Oznanila – 5. velikonočna nedelja (2.5.2021)
SVETO MAŠO LAHKO DESET POSAMEZNIKOV ALI GOSPODINJSTEV SPREMLJA TUDI ZUNAJ CERKVE.
• Škofje nas vabijo, da več molimo za prenehanje epidemije.
• Po novih pravilih od 30. aprila dalje lahko v cerkev v Štepanjo vas in v Bizovik pride na enkrat pride 14 posameznikov ali gospodinjstev.
• Dovoljeno je, da je pri sveti maši na prostem lahko navzočih 10 posameznikov ali gospodinjstev. Zato bomo do nadaljnjega imeli tudi vse nedeljske maše v cerkvi. Maše zunaj bomo imeli, ko bo pri teh mašah dovoljeno večje število ljudi.
• Ob nedeljah dopoldne pa svete maše v Štepanji vasi in v Bizoviku lahko 10 družin spremlja tudi zunaj cerkve. Tudi zunaj bo ozvočeno in postavili bomo nekaj stolov. Razdalja med člani posameznih družin, ki mašo spremljajo zunaj mora biti najmanj 1,5 metra. Imejte maske. Če bo potrebno bomo tudi pri večernih svetih mašah med tednom vklopili ozvočenje zunaj.
• Znova je dovoljeno cerkveno ljudsko petje. Zborovsko petje je prepovedano razen v primeru, da ga izvajajo osebe iz skupnega gospodinjstva.
URNIK SVETIH MAŠ OSTAJA NESPREMJEN. PONOVNO JE ADORACIJA MED TEDNOM PO JUTRANJI MAŠI.
• Urnik svetih maš:
– Štepanja vas: Delavniki: ob 8.00, 18.00 in ob 19.00. Nedelja in zapovedan praznik: 6.30, 8.00, 9.15, 10.30, 18.00 in 19.00
– Bizovik: torek in četrtek: ob 19.00, nedelja: 9.15 in 10.30
• Prejem svetega obhajila izven svete maše: Štepanja vas: delavniki: 8.30, 18.30 in ob 19.30, nedelja in zapovedan praznik: 7.05, 8.35, 9.50, 11.05, 18.35 in 19.35. Bizovik: torek in četrtek: 18.30, nedelja: 9.50 in 11.05
• Maše preko spleta: so od ponedeljka do sobote ob 19.00 in v nedeljo ob 10.30.
• VABILO K MOLITVI VEČERNIC: Od ponedeljka do sobote ob 18.40.
• ADORACIJA: od ponedeljka do petek od 8.30 do 9.00
ŠMARNICE
• Šmarnice v naših cerkvah: S 1. majem se začnejo šmarnice, ki jih bomo imeli pri vseh svetih mašah, to je zjutraj ob 8.00 zvečer ob 18.00 in ob 19.00 ter v Bizoviku ob 19.00. Vabljeni, da na šmarnice prihajate v Cerkev.
• Šmarnice za otroke in družine: Od ponedeljka do sobote ob 19.00 in v nedeljo ob 10.30 preko župnijske spletne strani spremljate na naslednji povezavi.
• Šmarnice na spletu: Letošnje šmarnice za otroke avtorja Aca Jeanta Svetniki so bili čisto (ne)navadni ljudje bodo družine lahko spremljale s pomočjo aplikacije (zgodba in izziv za vsak dan), kjer se registrirate in za vsak dan sproti boste se vam bo odprla nova zgodba in izziv v obliki podcasta na Radiu Ognjišče, kjer bo zgodbe prebiral Jure Sešek.
• Šmarnice za odrasle: Prav tako bodo v zvočni obliki na voljo tudi šmarnice Marka Rijavca z naslovom Camino – pot, ki se začne na koncu. Avtorjevemu uvodu lahko prisluhnete na tej povezavi.
OBVESTILA
• Praznovanje Florjanove nedelje, ki je bilo predvideno za prihodnjo nedeljo 9. maja pri gasilskem domu v Bizoviku, je zaradi trenutnih zdravstvenih razmer prestavljeno na kasnejši čas.
• Molitvena ura za duhovne poklice bo v župnijski cerkvi ta četrtek 6. maja po maši ob 19.00 to je okrog 19.40. Prenašali jo bomo tudi preko spleta.
VEROUK IN OSTALE SKUPINE
• Omejitev števila oseb ne velja v primeru verske oziroma duhovne vzgoje in izobraževanja, medosebna razdalja med udeleženci pa mora biti najmanj 1,5 metra.
• Izvajanje verske oziroma duhovne vzgoje in izobraževanja je dovoljeno le pod pogojem, da osebe, ki izvajajo versko oziroma duhovno vzgojo in izobraževanje, enkrat tedensko oziroma pred samo izvedbo verske oziroma duhovne vzgoje in izobraževanja, če to izvajajo občasno, opravijo PCR ali hitro antigensko (HAG) testiranje. Pri čemer lahko versko oziroma duhovno vzgojo in izobraževanje opravljajo le tiste osebe, ki imajo negativni rezultat testa. Testiranja so oproščeni tudi posamezniki, ki izpolnjujejo v odloku navedene pogoje (sedmi odstavek, 2. člena, Odloka o začasni omejitvi kolektivnega uresničevanja verske svobode v Republiki Sloveniji).
• Verouk: V maju začenjamo z veroukom v živo, po urniku, kot je verouk potekal preden smo začeli z veroukom na daljavo. Urnik verouka je objavljen na tej povezavi. O podrobnostih v zvezi z veroukom boste starši obveščeni po elektronski pošti.
• Sklep veroučnega leta je predviden v nedeljo 6. junija.
• Oratorij: Predviden je od 28. junija do 2. julija. O tem ali ga bomo izvedli ali ne, vas bomo obvestili ob koncu maja ali začetku junija. Vse je odvisno od zdravstvenih razmer.
• Prva sveta obhajila, birme: Ko se bo epidemiološka slika začela izboljševati, bodo škofije pripravile navodila za obhajanje prvih svetih obhajil in svetih birm ter jih posredovali župnikom.
PRESVETA MARIJA
»In porodila je otroka, dečka, ki mu je bilo namenjeno, da bo pasel vse narode z železno palico.« (Knjiga razodetja 12,5)
Toda kaj ima presveta Marija z menoj?
Spodbude patra Pija: »Kadar pomislim na nepreštevne milosti, ki sem jih prejel od naše ljube Matere, se sramujem, saj nisem nikoli dovolj cenil njenega srca in roke, ki sta me z veliko ljubeznijo zasipala s temi dobrotami. Najbolj me muči, da sem naši Materi nežno skrb vračal z žalitvami. Kolikokrat sem ji zaupal boleče bojazni, ki so mi vznemirjale srce. In velikokrat me je potolažila …« »Veliko dolgujem naši Materi Mariji, ker odganja sovražnikove skušnjave. Se boste tudi vi zahvalili tej dobri Materi?« Gospod, hvala ti za presveto Marijo. Prosim, posreduj ji mojo hvaležnost za pomoč, ki mi jo nenehno naklanja. Nauči me, da jo bom ljubil kakor ti. Amen.
(Iz knjige Besede upanja patra Pija, Družina 2020)
br. Matej Štravs, župnik
Foto: Marina Pershina, Pixabay
Pričevanje br. Jurija Štravsa, ki dela na COVID oddelku: Pretresljivo! (VIDEO)
Pretresljivo pričevanje br. Jurija Štravsa, ki dela kot duhovnik v Murskosoboški bolnišnici na COVID oddelku.
Obvezno poslušanje.
Pogovor je moderiral br. Ambrož Brezovšek.
Foto: zajem zaslona